S ! orem kl SLOVENE „-sa* SLOVENE NEWSPAPER IN AUSTRALIA VOL VIII. JANUARY 1963 No. MESSENGER Registered at the G.P.O. M,lb„„,„, ,„ !„,„,»«,„„ by pos, „ , ,„„,„„„. SKOZI POLITIČNE DOGODKE PRETEKLEGA LETA MIR LJUDEM NA ZEMLJI ... ! Zopet smo obrnili list na koledarju in pišemo leto Gospodovo 1963. še sedemintrideset let m dve tisočletji bosta minuli, kar se je rodil On, ki je nebogljenemu človeštvu prinesel vsaj trohico upanja v smago svetlobe nad temo, pravice nad krivico, ponižnosti nad nadu- nad Smrtj°- Sk0r° đVa tiS0Č -o angeli peli: MIR LJUDEM NA ZEMLJI, KI SO DOBRE VOLJE ... ! Toda, kako bore dobre volje imamo ljudje, kako malo miru! Poglejmo nazaj, ozrimo se na pravkar prešlo 1962. Lahko ga ocenimo kot eno najbolj razgibanih po drugi svetovni vojni. Bilo je leto mnogih odločitev v mednarodni politiki, ki so do neke mere spremenile predpostavke za bodoča dogajanja in so močno vplivale na ravnotežje med obema glavnima taboroma. Kuba, ki Amerikance že tri leta žuli kot kamen v čevlju, si je v svojem boju za čim večjo ekonomsko neodvisnost poiskala zaveznike v socialističnem taboru. Toda — kaj se zgodi temu ki izganja hudiča z belcebubom vemo. Sovjetski zvezi je šlo izvrstno v račun, da si zgradi močno postojanko na Zahodni polobli. Z vso vnemo je začela pošiljati na Kubo svoje oboroževalne strokovnjake, pričela graditi baze za izstreljevali j e raketnih bomb in opremljati kubansko letalstvo z najmodernejšimi modeli. Vse to Amerikancem ni ostalo skrito in predsednik Združenih držav je končno kot protiukrep odredil pomorsko blokado Kube. Ta korak je bil tako odločen in smel, da je osupnil ves svet. Brez , ozira na mnenje svetovne javnosti, brez posvetovanja z zavezniškimi državniki. Vojna je bila le korak oddaljena,. Toda Sovjeti so popustili predsednik je žel uspeh. Svet se je presenečen oddahnil m iz vse nevarnosti prejel pouk. Odločnost in nepopustljivost bomo morda v bodoče še večkrat videli kot orožje zahoda v bitkah hladne vojne. Dejstvo, ki bo tudi igralo veliko vlogo v bodočnosti, je vedno večji in sedaj odprt spor med orjakoma Vzhoda. Posebno po umiku Sovjetske zveze v kubanski zadevi je rdeča Kitajska odkrito začela zamer jati Kremi ju, da se je ustrašil papirnatega zmaja Zahoda. Seveda so za vsemi vidnimi izrazi nasprotij globji vzroki, med katerimi m samo razlika v teoriji taktike komunistične borbe m tudi ne najmanjši problem vprašanja Zunanje Mongolije, ki jo prikriti kitajski nacionalni imperializem, čeprav odet v rdeči plašč, še vedno prišteva med svoje izgubljeno ozemlje V novem letu lahko pričakujemo nadaljni razvoj odnosov v vzhodnem taboru. Verjetno bo mnogo poizkusov ta trenja ugladiti. Toda izboljšanje ekonomskega stanja Kitajske, povečanje njenega vojaškega ugleda z uspehom proti Indiji in bližajoča se pridobitev atomskega orožja bo vladajočim v Pekingu dalo novi ponos in samozavest, kakor bodo ti isti pogoji tudi povečali nezaupljivost, zavist in opreznost v Kremi ju. Za nas v Avstraliji je gotovo zelo važna rešitev spora med Indonezijo in Nizozemsko v pogledu Zapadne Nove Gvineje. Po dogovoru, katerega so posredovali Združeni narodi, je Avstralija dobila novega soseda in s tem tudi nove probleme. Koliko časa se bo novi sosed zadovoljil s to pridobitvijo je vprašanje, že se pojavljajo govorice, da bo Indonezija v kratkem zahtevala polovico otoka Timor, ki pripada Portugalski. Da je bila nedavna vstaja na otoku Borneu podprta, če ne režirana s strani Jakarte, nihče ne dvomi. Zavo-jevanje, pridobitev novih ozemelj vzbuja zavojevalcem vedno večji apetit, že od Aleksandra Velikega dalje je poznano, da se nikdar niso mogli nasititi. Bati se je, da bo tudi Soekarnu uspeh zameglil trezno gledanje in dejstvo, da je Komunistična stranka Indonezije' številčno tretja največja na svetu. Avstralija ne daje prevelikega zaupanja v varnost našega novega soseda. V Evropi lahko zabeležimo velik porast ugleda generala de Gaulla: rešitev alžirskega vprašanja, ki je Francijo stal ogromnih žrtev v krvi in denarju, zmaga v referendumu o volitvah predsednika republike, zmaga v parlamentarnih volitvah, poraz Tajne armade, ogromen ekonomski dvig Skupnega evropskega tržišča. Vse to so rezultati neupogljivega duha, marljivosti, nepokolebljivosti svojih pogledov, visokega moralnega stališča moža, kateremu politika ni kariera nego služba svojemu narodu in domovini. Kot je sam napovedal v svojem novoletnem govoru, bo v bodoče delal na ustvaritvi unije Zahodne Evrope na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. V to Unijo bo dobrodošla tudi Velika Britanija ako bo pripravljena priključiti se brezpogojno in za vedno. To seveda za Britanijo ni lahka odločitev. S tem korakom bi se zaključila vloga, ki jo je stoletja igrala v Evropi _ neutralna protiutež v sporih med državami na kontinentu. Pretrgale bi se še bolj gospodarske in politične vezi, ki jo že itak vedno bolj na rahlo vežejo, s še preostalimi deželami britanskega imperija. Zato si britanska vlada za pristop v skupno evropsko tržišče prizadeva izgovoriti pogoje, ki bi jo dopu- stili kot polnopravno članico, vendar bi ji dovolili posebne koncesije za trgovanje z deželami Commonwealtha. Tozadevna pogajanja v Brus-sellexu se vlečejo že mesece, kajti obe strani stojita trdno na svojem stališču. Barantanje bo po vsej priliki izključeno v novem letu in ni izključeno, da bo Britancem le uspelo najti kak izhod ki bo zadovoljil tudi najhujše kritike priključitve v Evropsko skupnost. (Dalje str. 2) K novemu izdanju Dragi bralci, pred Vami je nova številka SLOVENSKEGA VESTNIKA v vsej svoji skromnosti. Upajmo, da bo z našo dobro voljo in Vaše pomočjo ta SLOVENSKI VESTNIK imel svoj obstoj m se tudi zboljšal i tiskovno i vsebinsko. Moram Vam napisati majhno opravičilo, ki je nastalo radi zakasnelega gradiva za to številko: gradivo je bilo naročeno z letalsko pošto, pa žal ni prispelo za to številko. Bo pa naslednja pestrejša m z vsemi tistimi svežimi novicami, ki jih je Vestnik obljubljal v svojih zadnjih številkah Zavedajte se z nami vred: Vsak začetek je težak! Začetek izdanja tiska pa med nami še prav posebno. Da ni list štirinajstdnevnik je edina ovira — denar. Upam, da bomo nekoč prekoračili tudi to oviro. Bodočim sodelavcem in dopisnikom bi rad še enkrat ob tej "birmi" našega starega VESTNIKA svetoval in jih prosil naj bodo obzirni v dopisovanju, premišljeni v besedi in snovi, kratki in jedrnati, potrpežljivi in resnicoljubni, vztrajni m nepokolebljivi, redni in verni, točni in bojeviti, da bomo list lahko ne samo obdržali, ampak tudi zboljševali in našemu bralcu tako nudili res dobro, koristno, redno in zanimivo čtivo ter novice, ki so v tej ediciji žal tako skromne. Če Bog da, bomo, in imamo v načrtu, izdali ob zaključku leta KOLEDAR-ZBORNIK AVSTRALSKIH SLOVENCEV. Rad bi še omenil, da mišljenja v listu ni nujno, da se skladajo z mišljenjem uredništva, ki pa bo previdno in bo nekoristno gradivo odklanjalo. Prosimo pa vsakogar za sodelovanje. V prihodnji številki bomo odprli rubriko VPRAŠANJA IN NASVETI iz vseh področij, kjer bomo poskrbeli, da Vam bodo odgovore dajali za to poklicani in strokovni ljudje. To izdanje pošiljamo slehernemu Slovencu v Victoriji, ki imamo njegov naslov in vsem ostalim društvom v Avstraliji, da ga razdelijo med znane Slovence. Že naslednja pa bo šla samo med naročnike in plačane ciane SDM. Torej, če se želite naročiti na list, pošljite naročnino pred 15 februarjem na: Uredništvo SLOVENSKI VESTNIK, 483 Melbourne Road, NEWPORT, Vic. TISK - ZNAK NAŠE KULTURE! je naše geslo. Urednik Zavriskali smo v novo leto ... 20 rojakov ga je s solzami pričakalo ZGODOVINA SLOVENCEV V VICTORIJI ŠE NI BELEŽILA TOLIKO ŽALOSTNIH NESREČ KOT JIH JE V OBDOBJU PRELOMA 1962/63 — 16 OTROK, TRI MATERE IN EN OČE: TEŽKA IZGUBA, KESANJE, ŽIVČNI ZLOM — MEDSEBOJNA POVEZANOST ROJAKOV, ČLOVEŠKA HUMANOST IN POSNEMANJA VREDNO — PA ŠE KAJ. Začelo se je v Geelongu pri družini Tasič. Decemberskega popoldneva je oče štirih otrok prišel iz dela, popil skodelico čaja in obsedel mrtev. Zapustil je vdovo Eliza,beto in štiri nedorasle otroke. Bližnji rojaki so vdovi nudili prvo pomoč. Ko sva prišla s predsednikom melnbourš-kega slovenskega društva ob priliki gostovanja Slovenske šole, Pastorka in mačeha, v Geelong, sva žalostno novico zvedela od odbornika SD Geelong g. Novaka. Hoteli smo apelirati na slovensko javnost za pomoč družini in izdali iz blagajne SDM £10 za prvo pomoč vdovi, pa se je že pojavil drugi slučaj. Darove za vdovo pošiljajte na naslov: Tasič Family Fund, C/o Novak, 1 Queebec Ave., Corio, Geelong, Vic. Vdovi in otrokom iskreno sožalje! Drugi primer se je dogodil med nami v Melbournu. Družina Roške iz Templestowna si je hotela ublažiti vroči nedeljski popolne ob Yarra Dam. Triletni sinček je po nesreči zagazil pregloboko vodo. Oče videč to je, ne da bi znal plavati, skočil za otrokom v pomoč in pri tem utonil. Otroka so rešili, očeta ne. Ostala je vdova Roške, pričakujoč četrtega otroka, ki je bil rojen po očetovi smrti in še trije nedorasli. Avstralska javnost in večernik Herald so se za slučaj zanimali in odprli Roške Family Fund. SDM je poslal svoj prispevek za prvo pomoč £10. Društvo pa je začelo tudi akcijo med' rojaki. Naslov Roške Family Fund pri SDM je: Roške F. F., 371a Park Street, Princes Hill (North Carlton), Vic. Poverjenika sta gg. Janez Zemljič in Jože žužek. Družini Roške izrekamo iskreno sožalje! Darovi bodo objavljeni v Slovenskem Vestniku. Tretji pretresljivi primer se je dogodil v družini šumrada. šumrada je bil že prej v umobolnici kot duševno neuravnovešen in baje s fiksno idejo ljubosumnosti. Iz umobolnice ga je vzela soproga,, ki jo je ubil z 22 cca puško. Pokojna šumrada je pokopana na slov. pokopališču v Keiloru, soprog pa čaka na sodbo v zaporu. Brez matere in brez očeta so ostali štirje otroci: Kristina, 9 let, John, 44 leta, Tereza, 2 leti, Martin Stanko, 5 mes. Vprašanje je: Kaj bo s šumradom, kakšna bo sodba? In še večje vprašanje je, kaj bo z otroci? šumrada ima pri obsodbi dve možnosti: obsodba radi umora ali neodgovornost dejanja radi duševne neuravnovešenosti. Zapor ali umobolnica. V drugem slučaju zgubi pravico do otrok. Vendar sedaj ni vprašanje pravice do otrok ali ne, otroci so v stvarnosti brez staršev, naj je šumrada obsojen tako ali tako. V slučaju, da bo šumrada obsojen za krivega, je bilo posredovano, da se odpove otrok, na kar je pristal. Dva starejša sta že v oskrbi, dočim se Slovensko društvo Melbourne zanima za mlajša, da bi jih kakšna slovenska družina adoptirala (posvojila). S tem bi bilo za otroke do mere preskrbljeno. Slišati je, da se je nekaj družin že pozanimalo, če se še kdo zanima, se lahko informira v pisarni SDM (Tel. 38-1679). Sodišče bo potem dodelilo adop-cijo po uvidevnosti. Za delno preskrbo otrok je SDM odprl akcijo šumrada Children Fund, ki ga ALI SI PRISPEVAL-A ŽE V TISKOVNI SKLAD SLOV. VESTNIKA? vodita p. Bazilij Valentine, OFM, in Alojz Markič. Darove pošiljajte na: šumrada Children Fund, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. Otrokom izrekamo iskreno sožalje v nesreči! Da bi bila mera nesreče v prelomnici leta polna, se je kmalu po novem letu spet pojavila pretresljiva in žalostna nesreča, tokrat je obiskala družino Rusovih v Sunshinu. Ludvik Rus, mož in oče štirih nedoraslih otrok (Anica, 14 let, Franc, 12 let, Jožica, 9 let, in Toni, 4 leta) je naredil samomor v duševni neuravnovešenosti fiksne ideje manjvrednosti. Pokojni je bil na zdravljenju v bolnišnici in se je imel ravno ob času vrniti. Doma je bil začasno iz bolnice, da bi z družino preživel praznike. Vdovi in otrokom izrekamo iskreno sožalje! Ob žalostnem primeru smrti Ludvika Rusa se je pokazala z gesto gospoda Jakoba Korošca in Avstralca Mr. Richterja prava človeška humanost in sočutje. Oba sta na samoinciativo. začela akcijo že na pokopališču, kjer je bilo prisotnih okrog 100 ljudi, in s tem odprla. Rus Family Fund. V akciji je gospod Korošec zaupnik in Mr. Richter tajnik. Darove lahko pošljete na: Rus Family Fund, Commercial Bank, Sunshine, Vic., ali Rus Family Fund, C/o Jakob Korošec, 7 Kevin Street, Sunshine, Vic., telefon 311-1040. Darove sprejemamo v obleki, hrani in denarju. Za starejšo Anico, ki gre v tretje leto srednje šole bodo prevzeli stroške šolanja v Collegu gg. Korošec in čečko iz Healesvilla. Franceta bomo poskusili poslati v zavod. Dva ostala pa bosta ostala pri materi. Okolica je nudila prvo pomoč s posredovanjem g. Korošca in še nekaterih. Dosedanji darovi v Rus Family Fund: Skupno je bilo nabranih 129 funtov en šiling. Od tega je bilo nabranih na pokopališču 88 funtov. To vsoto so darovali: £20/0/0 čečko, Slovenski klub St. Albans; £10/0/0 Brne, Slovensko društvo Melbourne; £5/0/0 Pekol, Oblak; £3/0/0 Korošec, Turk, Bugieca; £2/0/0 Župančič, Olszowski, Čar John, Škorc, Kreizwericgh, Kokoška, Stulbs (Direktor Commercial Bank, Sunshine); £1/10/0 Jakob Stanko, Maks Hartman, Tušek, Virant, Štefan; £1/0/0 Puter, Debevc, Vah, Plačko, Repe, Klemenšek, Tylor, Dietrich, Kapušin. Ostali znesek so darovalci izpod ene funte. Naslednje darove bomo objavili. Tako nam je novo leto prineslo štiri pretresljive nesreče, šestnajst objokanih otrok, tri jokajoče matere in očeta, ki čaka sodbo za nepremišljeno dejanje svoje bolezni. Pokazalo nam je v začetku, kolika je humana, človečnost med ljudmi vseh narodnosti s primerom Roške. V primeru Rus vidimo sodelovanje in zbližan j e med pripadniki različnih narodov. Vidimo pa tudi, da naši ljudje res niso takšne "živine" kot se med seboj obsojamo. Primer in gesta gospoda Korošca nam je pokazala, plemenitost in sočustvovanje ter nuđenje pomoči potrebnim. Vidimo tudi, da nam je skupnost, slovenska organiziranost potrebna, če jo bomo ustvarjali v blagostanju, nam bo pomagala v nesreči in lahko rečem, da je to dokazala v nešteto prejšnjih primerov, ki nikoli niso bili publiscirani. Na drugi strani pa spet vidimo, da je med nami veliko število duševno bolnih. Ali kaj mislimo na to in na povzročitelje bolezni? čas bi bil! Poročevalec (Nadaljevanje s str. 1) Prav gotovo je omembe vreden tudi oborožen spopad med Kitajsko in Indijo. Vrsta obmejnih incidentov zadnjih par let je izbruhnila v bitko tisočev in modernega orožja. Indijci so bili odločno prisiljeni v beg in ko so se umikali v polnem razsulu, so Kitajci nenadoma naznanili svoje mirovne pogoje in se povlekli na črto, katero oni smatrajo za pravilno mejo med obema državama. Zapad je priskočil, seveda tudi iz lastnih interesov, na pomoč Indiji, medtem ko so takozvani "neopredeljeni" dosedanji prijatelji Nehruja pričeli iskati izgovorov za svojo neopredeljenost in opravičila za agresivnost Kitajske. Dovolj je zanimivo, da Moskva ni podprla Kitajcev, a nadalje kaže svoje prijateljsko lice Indiji, čeprav sedaj na području spopada vlada zatišje, je več kot gotovo, da bo v novem letu tudi na Himalaji moralo priti do neke odločitve: začrtanje nove meje ali pa obnovitev vojaških akcij, katere bodo seveda zevzele mnogo resnejši izgled. • Berlin je v preteklem letu še vedno zavzemal pozornost sveta. Pobegi preko, izpod ali okoli zidu, so se nadaljevali, čeprav ne v takem številu, pa navkljub vsemu riziku. Berlin ostaja kot tleča žerjavica, ki jo ena ali druga stran po potrebi v trenutku razpiha v požar. • Sovjetska zveza je začudila svet z uvedbo smrtne kazni za tatvino in z istočasnim kroženjem dveh njenih astronavtov okoli sveta. ZDA pa so izstrelile raketo v bližino Venere in s pomočjo cele divizije vojaštva omogočile enemu črnemu študentu obiskovanje popolnoma bele univerze. « Zvezda predsednika Naserja je zopet malo jačje zablestela, ko je uspel z revolucijo v Jemenu. O Izrael se je zadostil pravici z obesitvijo Eich-manna. • Prezident Tito je v svojem govoru v Splitu javno tožil čez popuščanje morale komunistov in zagrozil z ukrepi proti korupciji in birokraciji vladajočih kadrov. Koncem leta pa. se je po dolgih letih zopet podal na potovanje v sovjetsko Rusijo ter obnovil stare prijateljske zveze, kajti ZDA so začele ukinjati ekonomsko pomoč Jugoslaviji. • V Južni Ameriki smo imeli običajni delež manjših revolucij in tudi Argentina je doprinesla svoj delež. « V Vatikanu se je zbral Vesoljni cerkveni zbor, da pregleda položaj katoliške cerkve v moderni dobi in uvede potrebne spremembe. • V Avstraliji je vlada kljub drugačnim prerokbam le preživela eno leto na oblasti in zmanjšalo se je število brezposelnih in povečalo število avtomobilov in seveda cestnih nesreč. Takšno je bilo leto 1962. Razgibano in nemirno. Leto odločitev in sprememb. Zgodovinsko leto Vesoljnega cerkvenega zbora. Morda je bilo leto, ko je svet stal na razpotju in ubral novo pot. Upajmo, da je to pot sprave in mirnega sožitja vseh ljudi; ne glede na barvo kože, jezik in bogoslužje, ne glede na pripadnost eni ali drugi miselnosti. Pot, ki nam jo je pokazal in prinesel Nekdo pred tisočdevetsto in dvain-šestdesetimi leti: pot ljubezni do bližnjega. —pm— Published by: Slovenian Association Melbourne Printers: Bussau & Co., 6 Elizabeth Street, Nth. Richmond, Vic. Skupni Evropski trg ali ECM ter Slovenci Pred nekaj meseci je eden naših zamejskih časopisov napisal, da bi bili lahko Slovenci kot neodvisna država enakopravni partnerji v skupnem tržišču Evrope; saj Louxenbourg, ki je manjša, ima v njem svoj glas in svojo veljavo. Ne bi rad v teh vrsticah pisal o pametnosti ali nespametnosti neodvisne Slovenije. Prepričan sem, da vsak, ki se čuti Slovenca, si jo želi in po njej hrepeni. To so upanja, ideje, stremljenja. Stvarnost, slaba ali dobra, je pa drugačna in skozi očala stvarnosti moramo gledati tudi na mesto Slovenije v taki široki skupnosti, ne pa skozi silo naših še tako dobrih želj in poštenih upanj. Položaj je danes tak, da v tej skupnosti ko-mandirajo Francozi in Nemci ter do določene mere Italijani. Francozov se Slovenci ne bojimo, čeprav imamo mogoče slabe skučnje tudi od njih, ko so v dobi Napoleona zapeljevali idrijska dekleta. Torej zamislimo si, da smo Slovenci člani te skupnosti s polovičnim glasom kot dežele Bene-luxa. Do tu je vse v redu. V redu pa stvari niso, ko si ogledamo stvari iz narodnega in gospodarskega stališča. Iz preteklosti in sedanjosti vemo, da je Slovenija proizvajala v največji meri za Balkan, za takozvane "južne brate", da so bili naši gospodarski odnosi vedno tesno povezani s tekom Save. če torej Evropa išče kot celota zunanja tržišča, mi nismo v taki nuji, ker je naš izhod samo na jug in delno v Italijo. S tem se seveda postavlja nujnost, da se tudi južnoslovanske dežele temu trgu priključijo, da mi lahko gospodarsko uspemo. In spet imamo tu po sredi nacionalno vprašanje, kajti vemo, da samo na jugu bomo našli prijatelje, dobre ali slabe, prijatelje pa le. Dobro nas je zgodovina naučila, da od dveh velikih narodov, kot so Nemci in Lahi, ne smemo pričakovati mnogo, saj so našo zemljo krčili 1300 let in jo pošteno okrnili. Zadnjikrat so si jo razdelili pred 22 leti!! in ne verjamem (Nisem sam v tej veri!), da so svojo naravo menjali tako kmalu. Slovenci ne bi smeli pozabiti nikoli, da imajo Nemci v Grazu in Celovcu, Italijani pa v Vidmu in Trstu celo znanstvene inštitute, ki se bavijo samo z vprašanji Slovenije, odnosno, kako bi si Slovenijo prisvojili. Nemci zato, da bi prišli na Jadran, Italijani pa v Panonsko nižino. Denar pa dobivajo od patriotičnih finančnikov skupnega evropskega trga. Po drugi plati pa, ne vem, še si kdo od Slovencev želi invazijo južnoitalijanskih delavcev, kajti ena določb EMC je prosta pot delavni sili in kapitalu. In slovenski kapital ter delavna sila ne bosta pošlovenčila Italije ali Avstrije — obratno pa se lahko zgodi in bi se verjetno zgodilo, če bi samo Slovenija bila član te skupnosti. Drugače bi bilo seveda, če se tej enoti priključi ju-žnoslovanska federacija kot celota v kateri bi bila Slovenija enakopraven član. V takem položaju bi slovenski proizvodi imeli še vedno svoj stari in zagotovljeni trg ter Slovenija svojo gospodarsko neodvisnost in stalnost. Povrh tega pa v družbi malih narodov lahko tvorimo močno 20 ali 25 milijonsko celoto, ki bi le imela svoj glas in vpliv predvsem zaradi bogastva surovin in kmetijske proizvodnje ter bi se skupno borila pred germanizacijo ali romanizacijo. Seveda, stvaren položaj je danes drugačen. Jugoslavija, kjer je zapopadena tudi Slovenija, ima drugačen socialen in politični sistem ter versko vprašanje, ki je precej sitno. Dežele evropskega trga, vsaj tri glavne, so v glavnem katoliške dežele s katoliškimi vladami in čeprav bi bilo mesto Jugoslavije ravno v tem trgu, se to ne more zgoditi, kajti zapadna Evropa ne bo naredila revolucije, da bi ugodila mali Jugoslaviji; Jugoslavija, če nam je to všeč ali ne, je neodvisna in je Evropi potrebna zaradi surovin. Saj je vsem znano, da ima posebne tarifne ugodnosti in z Zahodno Nemčijo (s katero nima diplomatskih odnosov) in z Italijo. V stanju kot je zdaj ne bo spremenila družbenega reda, da bi ugodila Zahodni Evropi in vsi vemo, kar je paradox, da je svoj takozvani socializem ohranila z ameriškimi dolarji; seveda z veliko mero ameriškega oportunizma odnosno političnih dobičkarij, še bolj pa gospodarskih (svinec, živo srebro!, baker). Nekaj pa je, kar nam daje slutiti, da mogoče pride dan, ko vstopi v skupnost kot član in to sta dve stvari: Prvič, da gre Evropa nekoliko v levo v svojem gospodarstvu ter politiki, Jugoslavija pa v desno v istih stvareh. Do katere mere, lahko samo slutimo! Ob vsem tem pa se pojavlja vprašanje, ali je res Skupni Evropski trg tako uspešen? Ali je ta uspeh zagotovljen v nedogled? Vse zavisi od treh problemov, koliko jih bo znala in mogla Evropa rešiti in to so: 1. Evropa sama, vsaj taka kot je v sestavi trga, nima zadosti surovin in je v največji meri odvisna od držav izven trga, to se je posebno občutilo v času sveške krize, ko je morala racionalizirati gorivo. 2. Evropa lahko uspeva sama, le če doseže neki gospodarski sporazum z Vzhodno Evropo, ki ima prav tiste surovine, ki Zapadni primanjkujejo (Romunija petrolej, češka uran, Jugoslavija pisane kovine). 3. Evropa se lahko zahvali ZDA, da jo brani in nosi skoraj vse obrambne stroške. Kot se vidi zadnje čase, prihaja do razpoke, ker Amerika zahteva večji delež Evrope pri ogromnih stroških obrambe in zahteva tudi svoj glas v upravljanju Evrope, kar posebno de Gaullu ni pogodu. V kolikor bo Amerika uspela v svojih prigovarjanjih, se bo življenjski standard Evrope znižal in bo s tem dokazano, da Evropa ne more živeti brez ZDA ali pa vzhodne Evrope. Navel sem samo nekaj vprašanj, ki branijo še tako optimističen pogled na skupni evropski trg in" mesto Slovenije ter Jugoslavije 'v njem. še mnogo je obrobnih problemov predvsem verskega in nacionalnega značaja. David Brišček PAUL NICOLITCH PUo "OJC Če želite imeti lep spomin na sebe, na svojce in prijatelje, Vam priporočamo fotografa Pavla Nikoliča, ki Vas bo gotovo zadovoljil. Na raspolago Vam je zmeraj in povsod za: Telefon JA 5978 DRUŽINSKE ALBUME POROKE POROČNE ALBUME OTROKE PORTRETE ŠPORTNE SKUPINE ZABAVE IN PLESE FOTOKOPIJE FOTOGRAFIJE Naslov: . FOTO "OK" 3rd Floor, 108 Gertrude Street, Fitzroy, N.6, Melbourne KROJAŠKI SALON 64 SPENSLEY ST., CLIFTON HILL Tel. JW 3678 IZDELAVA VSE VRSTE OBLEK, PLAŠČEV PO NOVI MODI. POSEBNO SE PRIPOROČAMO ZA POROČNE OBLEKE. V ZALOGI IMAMO VELIKO IZBIRO ČEVLJEV IN PERILA. Kulturno življenje med nami Melbourne. — Gospod Srečko Košir je začel z režijo celovečerne mladinske igre Sneguljčica. Kot se sliši se odvajajo vaje v Slovenskem domu. Pred leti je gospod Košir režiral celovečerno igro, Stari grehi, ki je žela velik uspeh v Melbournii in na gostovanju v Sydneyu. Brez dvoma bo tudi Sneguljčica zadovoljila našo publiko, saj je režiser bil poklicni igralec pri tržaškem Narodnem gledališču. Za seboj bogato gledališko kariero. Igralcem želimo veliko uspeha in pridnih vaj, gospodu Koširju ravnotako, z željo, da bi Sne-guljčico čimprej prinesli pred publiko. Gospod Hace pripravlja nov veseli večer za melbournško slovensko publiko. Večer bo pripravljen za drugi mesec in bo prava noviteta v programu naših veselih večerov. Obiskovalci bodo doživeli nekaj novega in popolnoma različnega od prejšnjih večerov. Predstava bo v Kensington Town Hall v okviru slovenske družabnosti s plesom. ★ Pri Slovenskem društvu Melbourne se ustanavlja Slovenski glasbeni kvintet pod vodstvom g Haceta. Resni in učenja voljni kitarist in tro-bentaš C ali B trube je dobrodošel h kvintetu. Oglasi naj se v Slovenskem domu ali telefonično (38-1679). Godba bo igrala na vseh slovenskih prireditvah, za kar bo tudi plačana. Slovenski pevski zbor Triglav je v decembru posnel ploščo. Pesmi so izbrane in lepe. Pevski zbor Triglav poje pod vodstvom Vladimir j a Trampuž. Plošča je dimenzij "long play" in vsebuje naslednje pesmi: Sinoči je luštna noč bila, Pobratimija, Kaj ti je deklica, Vinček, oj vinček moj, Dekle na. vrtu, Briška, Od Celja do Žalca, Klic Triglava. Plošča je posneta v Melbournu. Dobite jo lahko v pisarni Slov. društva Melbourne za ceno £2/0/0. Priporočamo! ★ Celovec. — že več mesecev je minilo odkar smo prejeli prvo slovensko tiskano knjigo, ki je izšla v Avstraliji, Humberta Pribaca, Bronasti tolkač. Prosimo, ne tolmačite ta dolgi molk kot znak prezira ali brezčutnosti ob Vašem velikem idealizmu. Z veliko simpatijo smo brali Vašo knjigo, ki je umetnina in je ni treba biti sram. V februarski številki Naše luči bomo ponatisnil pesem še kamni doma. Radi jo bomo imeli v naši skromni knjižnici, da jo bodo lahko brali ljubitelji pesmi in naši študentje. Da bi se zanjo vsaj skromno oddolžili pošiljamo Slovenskemu društvu paket povesti. Ta ali oni jih bo morda vesel in indirektno zaradi tega podprl delovanje društva. Sprejmite prav lepe pozdrave iz koroške zemlje. Blagoslovljeno Vam leto 1963! Družba sv. Mohorja v Celovcu Novice iz domovine ... • Bengalski pesnik S. Chatter j ee, profesor na univerzi v Kalkuti, je prevedel v bengalščino večji izbor Prešernovih pesmi, pa tudi pesmi drugih slovenskih pesnikov in sicer za bengalsko antologijo svetovne poezije. Pesmi je vzel iz knjige, ki jo je pripravil prof. Janko Lavrin z naslovom "The Parnassus of a Small Nation", izšla pa je leta 1957 istočasno v Ljubljani in Londonu. • V Ljubljani so ustanovili Višjo šolo za zdravstvene delavce in sicer po združitvi Višje šole za medicinske sestre, Višje šole za rentgenske pomočnike in Višje šole za fizioterapevte. • V Slovenj Gradcu so odprli krajevno radijsko postajo. • Opera Slovenskega narodnega gledališča je nedavno uprizarila opero Zlati petelin od Rimskega Korsakova. To je bila prva uprizoritev te opere v Jugoslaviji. • Cankarjevo zgodbo o šimnu Sirotniku je, kot znano, priredil za radijsko uprozoritev Mitja Mejak. Nedavno so jo izvajali tudi v oddaji švicarskega radia v ženevi, še pred tem pa že tudi v Italiji. • V Sloveniji imajo 564 babic. To so ugotovili na zadnjem občnem zboru Slovenskega ba- biškega društva, na katerem so v društvo sprejeli 19 diplomantk Babiške šole v Ljubljani. Na občnem zboru so se babice pritožile, da dostikrat ne najdejo razumevanja za svoje težkoče. • Mlada slovenska harfistka Lučka Kuretova iz Ljubljane je nastopila na zaključnem koncertu tečajnikov za mlade harfiste na Sienski Accademia Musicale Chigiana. Kot edino jugoslovansko točko je vključila v koncertni program delo Vilka Ukmarja Souvenirs. Njen nastop je kritika sprejela s pohvalo. PORAVNAJ NAROČNINO PRED 15. FEB. ! • Po sklepu izvršnega odbora Sveta industrije motorjev in motornih vozil pri Zvezni gospodarski zbornici bo letos od 10. do 19. maja v Ljubljani mednarodni sejem motornih vozil. Ta sejem je bil lani na beograjskem velesajmu, letos na zagrebaškem, letos bo pa v Ljubljani. bij ani. • Slovenija ima po zadnjih statističnih podatkih 1,613.000 prebivalcev, t. j. za 3.1% več kot pred petimi leti. To dejstvo pa kljub porastu prebivalstva ni tako rezveseljivo, kot na prvi pogled izgleda, kajti resnica je tudi ta, da naravni prirastek tudi v Sloveniji že več let stalno pada. Tako je za razliko od povojne dobe, ko je znašal v Sloveniji naravni prirastek 18.000, v letu 1961 znašal samo 14.806. Podatki za prvih 5 mesecev leta 1962 pa kažejo, da bo naravni prirastek letos še manjši. Naravni prirastek je v Sloveniji vsako leto manjši kljub temu, da je tudi število mrtvih vsako leto manjše, umrljivost novorojenčkov' pa je samo v zadnjih petih letih padila za 70%. Statistični podatki dalje-navajajo, da pada tudi število porok, število razporok pa je stalno večje. Pač dokaz za obstoj globoke moralne krize in vedno večjega materialističnega pojmovanja življenja. • Slovenski kipar Stoj an Batič je napravil za brazilsko čezoceansko ladjo "Ana Nery", ki so jo zgradili v ladjedelnici v Pulju, simbolični relief s prikazom dejavnosti narodov Jugoslavije. Po starem pomorskem običaju mora namreč dežela, v kateri je ladja zgrajena, zanjo preskrbeti tudi njen glavni umetniški okras. • Slovenski lutkarji in sicer 18 članov Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani, so koncem junija sodelovali na mednarodnem lutkarskem festivalu v Varšavi z dvema predstavama igre Jana Grabowskega "Volk in kozlički". Istočasno je bil v Varšavi VIII. kongres mednarodne lutkarske organizacije UNIMA o umetniških in strokovnih vprašanjih lutkarstva v odnosu do televizije in filma. • V ljubljanski operi so 2. junija imeli d vesto to predstavo znane Rossinijeve opere "Seviljski brivec". Prva predstava je bila leta 1903. Vabimo Vas na veliki tradicionalni izlet v Plenty v NEDELJO, 27. JANUARJA 1963 z začetkom v Plenty ob 3. uri popoldne. ♦ Izlet leta vsebuje: PLES ob veseli GODBI v PLENTY HALL, lepo naravo za, preživeto popoldne v poletni naravi ODLIČNO POSTREŽBO in še marsikaj! VAŽNO : Vsi, ki želijo potovati z avtobusom se naj prijavijo predhodno na Upravo SDM. V slučaju premajhnega števila, bomo avtobus odpovedali in prija vi j enee odpeljali s privatnimi vozili. Odhod avtobusa ob 14. uri izpred kina Forum (State), Flinders St., City. Prevoz z avt.obusom znaša: Člani SDM 15/- Otr. članov brezplačno Nečlani 20/- Otr. nečlanov 5/- Vstopnina v dvorano: Moški 4/-, ženske 3/-. Vstopnina ni vključena v prevoznino. VABLJENI! Odbor SDM DONALD P. WILSON: Mojih šest kaznjencev (Odlomek v nad.) Pisatelj se v svojih spominih na tri kaznilična leta ne zadovoljuje samo z zanimivim nizanjem humorističnih, ganljivih in napetih anekdot, temveč vključuje v to pripoved tudi vrsto zelo zanimivih, z obilnim poznavanjem dejstev podprtih premišljevanj o moderni kaznovalni politiki (penologiji), izčesar sledi tudi naš odlomek. (Ur.) Rossova, zgodba kaže v ostri luči mnogo tistih nasilij, ki jih je bilo toliko v zgodovini krimina-listike in penologije. Ena teh grdobij je brutalnost. Odrasli ljudje našega rodu so preživeli dve svetovni vojni. Spomini in književnost našega časa so polni primerov človekove nečlovečnosti do drugega človeka v vojskinih časih. Toda na nesrečo mučenje in krutost nista le izrar vojska, uniform, patriotizma, vladavin, zastav, ideologij morale ali pravosodja. Mučenje in krutost sta izraz človeškega bitja samega na sebi. Prilastili sta si ju tudi najmočnejši silnici človekove usode: država in cerkev. Od dvanajstega do dvajsetega stoletja sta ti silnici v zahodnem civilizacijskem okrožju zakonito jemali življenje človeškim bitjem — celo otrokom — z več kot štirideset različnimi oblikami mučenja, med drugim: Polivanje s kropom Davljenje Natikanje na kol Utapljanje Kamenjanje Pokopavanje pri živem telesu Razčetverjenje Nategovanje Obglavljanje Bičanje Sekanje udov Smrt niti ni bila vedno cilj teh procedur, še češče je šlo zakonito le za. razkosavanje: za amputacijo rok, ušes, jezika, oči. To so počenjali v imenu človeške vesti in Božje pravice. Morda je to logična nujnost v naši omiki, saj sloni naša vest na predstavi o Bogu, ki sežiga svoje blodne otroke v večnem ognju. Metanje kačam Pehanje z višin Strup Mlatenje in odiranje kože Križanje Stiskanje do smrti Sežiganje Dušenje Cerkvene preizkušnje in Božje sodbe če naj se otrese pravno kaznovanje sramotnega znamenja sadistične krutosti, si mora najti višji cilj in ne sme več služiti le maščevanju človeške družbe in botanju bogov. Zadnjih pet sto let naše civilizacije z vsem legaliziranim sadizmom na mni razjasnilo problema hudodelstve-nosti nasploh niti ne posebne narave hudodelcev. Ves ta čas je veljalo neizpodbitno pravilo: čim več je kaznovanja in čim strožje je, tem več je tudi nezakonitosti. Kazen ne preprečuje zločinov. Kakor hitro začneta število in strogost kazni v zakonikih kakega naroda upadati, začne upadati tudi sama nezakonitost. Leta 1780 je na Angleškem 240 raznim postopkom grozila smrtna kazen. Vmes so bile tudi talčšne banalne pregrehe kot ribarenje v prepovedanih vodah, ža-parstvo, prostitucija in kraja kruha. Nezakonitosti pa je bilo toliko kot nikdar poprej. Henrik VIII. je dal v vseh letih vladavine usmrtiti 72 000 jetnikov. Leta 1820 se je zmanjšalo število kapitalnih zločinov od 240 na 160, in v istem razmerju je tudi splahnela nezakonitost. Leta 1822 so preklicali še sto kapitalnih zločinov. Tiste čase — na Britanskih otokih je bilo takrat kakih 15 000 000 prebivalcev — je bilo hkrati v ječah povprečno po 50 000 kaznjencev. Do leta 1885 se je skrčilo število kapitalnih zločinov na sadanje tri: izdajstvo, gusarstvo in umor. Leta 1885 je bilo na Angleškem skoraj dvakrat toliko prebivalcev kakor leta 1822, namreč 27 000 000 — a povprečna stalna kvota jetnikov je znašala takrat okrog 9000, Vsakega malo___ Priejtno me je iznenadil uvodni članek v zadnjem razmnoženem "Vestniku", ki je prišel med nas za božič. Pod naslovom "Novemu Vestniku na pot!" podaja g. L. Košorok, predsednik Slovenskega društva Sydney, smernice naši dejav-; nosti. Ko sem članek prebral, sem ga začel prebirati znova; ne zato, ker ga prvič nisem razumel, ampak zato, ker je bogate vsebine. Nič. nejasnega, nič zavitega, kristalnočistih idej, ki so vredne naših naporov. Govori o narodu in delu zanj, strankarstva in politike pa ne pozna; spoštljivo omenja vero in duhovnost, vendar ni verski članek . . . Vrstice so vredne, da bi prišle na prvo stran novega, tiskanega Vestnika; vredne, da bi jih prebrali pred vsako sejo naših dru-• štev; vredne, da bi si jih vsakdo izmed nas vklesal v srce in jih znal na pamet. Koliko razvalin bi lahko znova vstalo, koliko mostov bi bilo znova zgrajenih, kako bi kulturno res zaživeli: novi in silni, pa četudi mladi in majhni. Bog daj, da bi vrstice g. Košoroka ne bile le kopica besed na papirju, ampak bi bile zlato vodilo vsej naši avstralski izseljenski dejavnosti, zlasti še novemu Vestniku, kateremu na pot so bile pisane. * Dne 26. decembra je stopil pred oltar svoje župne cerkve v Pascoe Vale Stanko HARTMAN in izrekel besedico "Da!" svoji nevesti Veri BOD-NARČUK. Kdo ga ne pozna, našega Stanka, saj se je že toliko parov zavrtelo po naših zaba,vah 1 in izletih ob melodijah njegove harmonike? Mnogo let je deloval pri naši organizaciji in skrbel za razmnoževanje Vestnika. — čestitke mlademu paru! * čestitke tudi Francu ZGOZNIKU in Mariji SMRDEL, ki sta se poročila v stolnici sv. Patrika dne 29. decembra, kakor tudi Luki KORČE in Mariji JAGER, ki sta si obljubila zakonsko zvestobo dne 12. januarja v Marijini cerkvi v Ascot Vale. Oba ženina sta člana pevskega zbora Triglav. •k Slovenski hostel v Kew je dobil svojo princesko in vsi fantje v naši hiši so strici. MARIKA EMILIJA ji je ime in krstili smo jo v kapeli Marije Pomagaj dne 23. decembra. Je prvorojenka P. BAZILU, O.F.M. Stanka KREGARJA in Anice r. činč, Kregarjeya mama, naša kuharica, pa je postala stara mama. Slavko igra trobento pri znanem domačem orkestru "Bled". Naše čestitke! ★ Vse dobro na življenjsko pot želimo tudi novorojenki Marini Hildi ki sem jo krstil pri Mariji Pomagaj dne 13. januarja, žal ne bo nikoli poznala svojega očka Maksa ROŠKERJA, o katerem sem poročal v zadnjem "Vestniku", da je utonil dne 1. decembra, časopisi so mnogo pisali o nesrečnem slučaju in tudi slika novo-rojenke z materjo — vdovo Hildo je prišla na prve strani dnevnikov. Javnost je priskočila darežljivo na pomoč, da bo družinici lažje preko težav. ★ Sožalje izrekamo Ruditu ISKRA in Emi r. Jelenič ob izgubi sinka, ki je bil rojen dne 17. decembra, pa ugasnil po dveh dneh življenja. Pokopali smo ga na keilorskem pokopališču. ★ Leto 1963 smo pričeli melboumski Slovenci z dvema žalostnima primerima nenadne smrti. — časopisi so dne 3. januarja prinesli vest o umoru Kristine ŠUMRADA, matere štirih otrok, od katerih ima najmlajši komaj pet mesecev. Pokojna Kristina r. Sterle je bila rojena dne 12. decembra 1931 na Notranjskem in doma zapušča starše, dve sestri in dva brata, tukaj pa brata Ludvika. Vsem izrekamo globoko sožalje. Mašo zadušnico sem opravil pri Mariji Pomagaj, pokojno Kristino pa smo v ponedeljek dne 7. januarja pokopali na naše grobove keilorskega pokopališča. Mož Stanko v zaporu čaka sodne obravna.ne, ki bo odločala o njegovi krivdi. — Dne 8 januarja zjutraj pa je umrl za posledicami, poškodbe, ki si jo je v zmedenosti sam zadal, Ludvik RUS, oče štirih otrok. Ni dolgo, kar je Ludvik prišel iz bolnišnice, kjer je bil zaradi živčnega zloma. Pokojnik je doma iz Laz pri Ljubljani, poročil se je v Trstu, nato pa emigriral v Avstralijo ter si v Sunshine ustvaril svoj domek. Pogreb se je vršil dne 10. januarja iz farne cerkev v Sunshine, kjer sem opravil pogrebno mašo. Vsej Rusovi družini izrekamo iskreno sožalje. Oba primera kličeta po naši darežljivosti v pomoč preizkušanim. Pokažimo sočutno srce, ki je voljno pomagati v nesreči. ★ Morda komu še ni znano, da se k slovenski maši ne zbiramo več v Burnley, ampak smo se z januarjem preselili v Clifton Hill. Tam bo doslej slovenska maša na prvo nedeljo v mesecu ob 11.30 in sicer v hrvaški cerkvi bi. Nikolaja Tave-liča, vogal Wellington in Hodgkinson cest, tik za katoliško cerkvijo sv. Janeza. Tja se je za prvo nedeljo v mesecu seveda preselila tudi Slomškova šola. — Na tretjo nedeljo v mesecu pa se še vedno zbiramo ob petih popoldne pri Sv. Frančišku v mestu. Zadnje novice GEELONG .Koncem februarja bo Slovensko društvo "Ivan Cankar" imelo svojo redno letno skupščino. Slovenci v Geelongu upajo, da bodo v vodstvo organizacije dobili novih svežih delovnih moči. Slovensko društvo v Geelongu se pripravlja na Geelong Festival, ki bo od 9.—19. marca tega leta. Mislijo nastopiti s pevskimi točkami, ki jih bo pel že pred leti obstoječi slovenski oktet. Društvo upa, da bo tudi SD Melbourne prisostvovalo tej svečanosti pri paradi z narodnimi nošami. Ivan Mejač Pri nas lahko v slovenščini obrazložite katero vrsto pričeske želite ^Pkill Jinn beauty