Leto IX.
—.....ii—,1—n ii—ii;h
V Ljubjani, dne 12. Januarja 1933*
mMmmffff<iiinftfiirtiiit!ii!Wt"i)'ii!t!?™:)iiiMi fi:«riiwi;i;ji!u	»HiiiMiiittflntntBHi
2. štev.
IIHMimDtlllllllSlIiICHIlIMiM
N]. Vel. kraljica Marija
t. m. se je obnovil rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. Kakor vsako leto, odkar jo je usoda združila z našim vladarjem, Nj. Vel, kraljem Aleksandrom, je tudi ta dan svetel narodni praznik vse Jugoslavije, ki se je iskreno spominjala svoje kraljice, zgledne življenjske družice našega kralja, ljubeče in skrbne matere treh jugoslovenskih kraljevičev. Nj. Vel. kraljica Marija se je rodila 9. januarja 1900 v Gothi kot tretji otrok, druga hči rumunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Z našim vladarjem se je poročila 8. junija 1922. Vse odslej je prva jugoslovenska kraljica deležna iskrene ljubezni naroda Jugoslavije. Iz njene družinske sreče ob vzgoji treh kraljevičev, iz njene vneme za umetnost, za vse lepo in dobro- sije topla blagost, ki jo naš narod čuti in hvaležno sprejema. Nj. Vel. kraljica Marija se z vso plemenito vnemo posveča prosvetnim in človekoljubnim akcijam in s« baš v današnjih časih množijo številni dokazi njenega čustvovanja z bedno mladino in revnimi družinami. Zahvala, ki jo žanje, j« globoko spoštovanje in topla, prisrčna vdanost v srcih vseh 14 milijonov Jugoslovenov.
Naj živi NJ. Vel. kraljica Marija!
Ob otvoritvi koče v Kornici
Na tihem, skoraj bi rekel skrivaj, je preteklo jesen prav v sredi Krnice zrasla lična koča kranjskogorske podružnice SPD. Z mnogim trudom ln neumornim delom Je ustvaril odbor podružnice to lepo kočo, ki odgovarja vsem zahtevam planinca, izletnika in smučarja. Ni se bal sedanjih hudih časov, ni se bal velikih zaprek, s kljubovalnostjo je vse to prešel in danes je lahko aa to ponosen. NI treba omenjati, kakšnega pomena bo ta koča za razvoj tu-ristlke, kaj nam bo prav z njo podana motnost in racvoj najlepših tur.
Sedemdesetletnica vzorne Slovenke
Te dni je slavila 70. rojstni dan soproga gospoda Josipa Lenarčiča, veleposestnika in indu-strijca na Verdu pri Vrhniki, gospa Ana rojena Kotnikova.
Praktično gospodarstvo in vzorno gospodinjstvo sta njeni glavni po-prišči, kjer se udejstvuje z občudovanja vredno temeljitostjo,
znanjem in vsestransko izkušenostjo. Naj gre za poljedelstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo ali za v zrejo lepe plemenske živine — povsod je doma in na prvem mestu. Njena polja so vzor strokovno-pravilnega in vendar praktičnega obdelovanja, njeni sadni in sočivni vrtovi ogledalo smotrene nege, njeni cvetlični vrtovi pa naravnost užitek ža oko. Ni domačega bUja, ne trave, ne cvetlice, da bi je ona ne poznala, ne vedela znanstvene označbe v slovenskem, v nemškem in večkrat celo v latinskem jeziku in ne poznala njene uporabe v praktičnem gospodarstvu.
In njeni hlevi ? Vzor čistoče in reda, živina pa prava raz« stava lepih čistokrvnih živali. Sedaj redi izključno morta-fonsko pleme in krave z dnevno molžo nad 301 v njenem hlevu niso nobena redkost.
Sedemnajstletno cvetočo mladenko Razorčevo Anico _ ta
Je bil namreč hišni priimek pri Kotnikovih — je 13. septembra 1880 kot zalo nevesto popeljal na svoj dom na Vrhniki g. Josip Lenarčič, ki ga naša Javnost vsa dobro pozna in visoko spuštuje, saj je v delu za narodov blagor osivel, toda hvala Bogu in njegovi skrbni soprogi še dolgo ne opešal. V idealno srečnem zakonu, ki ga Je pred 3 leti kronala zlata ■poroka, se je vzornima zakoncema rodilo troje otrok: hčerka Zora, soproga odvetnika ln predsednika SLD dr. Lovrenčiča, in sin inž. Milan, veleposestnik in industrijec na Josipdolu na Pohorju, sloveči naš lesni strokovnjak in uvaževanl delegat na strokovnih mednardclh anketah, predsednik Jugo. slovenskega šumarskega udruženja itd. Najmlajši sinček Uroš se je že v nežni mladosti preselil med nebeške krilat cet
Ljubezniva ln živahna družabnlca, ljubeča žena in vzorna mati, ljudomila dobrotnlca siromašnih, je jubilantka dočakal« evoj sedemdeseti rojstni dan naravnost cvetočega zdravja, oti strani mladeniško svežega g. soproga in iskreno Jo ljubečUfc otrok. Pač redka srečat Mi JI samo želimo, da bi ta pre» lepa idila še dolgo, dolgo ne doživela svojega večera!
Poljskoruska pogodba o nenapadanju
j« bil* podpisana v Varšavi. Poljski zunanji minister polkovnik (v sredini) podpisuje pogodbo, ki bo Igrala v politiki vzhodne Evrope važno vlogo.
miluL levo:
RockefeKer City
Mamutovo gledališče, del RockefeUerje-v&ge mesta v New Yorku, ki so ga otvoril! tik pred božičnimi prazniki.
Po daljšem bolehacju Je preteklo soboto omahnil v objem večnosti gospod Makso Pirnat, profesor v pokoju. Poznala ga Je vsa Slovenija. Po rodu Je bil iz gradu Z g. Tustanja v moravski občini. Gimnazijo Je Študiral v Ljubljani, nato pa jus in pozneje slavistiko na Dunaju in v Gradcu, kjer je bil učenec znanega slavista dr. Karla fitreklja. Kot profesor je služboval v Kranju, Idriji, nato zopet mnoga leta v Kranju, po prevratu pa na realki v .Mariboru, kjer je tudi stopil v pokoj. Bil je odličen pedagog, mož širokega obzorja, duhovit in šegav. V zakonu z Ano iz znane idrijske rodbine Lapajnetove se mu je rodilo četvero otrok, izmed katerih je najstarejši znani naš kipar in naš uredniški tovariš g. Nikolaj Pirnat. Vso družino je zlasti prizadela pred tremi leti tragična smrt matere v Mariboru, zdaj pa spokojno sledi svoji družici v grob tudi njen soprog.
Profesor Pirnat se je ne samo kot slavist po študijah, marveč tudi kot mehka, pesniško navdahnjena duša živo zanimal za slovensko književnost in je tudi sam rad prijel za pero. Njegovi sestavki - po večini literarno-zgodovinskega in potopisnega značaja, so raztreseni po raznih revijah in listih. 1 Tako Je sodeloval v Koledarju Mohorjeve družbe, v »Ljubljanskem Zvonu«, »Planinskem Vestniku« in drugod. Dolga leta je bil sodelavec »Slovenskega Naroda« in »Jutra«. Posebno ga Je zanimalo vse, kar se je tikalo njegove ožje domačije. Užival je v Intimni lepoti MoravSke doline, ljubil je Sorško polje, gorel za Simona Jenka, neizmerno častil Pre-»erna. Rad Je čital naše starejše tekste, iz katerih je čutil pristno, neizumetničeno slovenščino. Slovenski "jezik je ljubil nad vse, in ko se je zadnja leta mnogo selil ali hodil pei kakor romar po naši lepi, njegovemu srcu tolikanj ljubi žemljici, Je s seboj vedno nosil sveženj starejših, dobrih slovenskih bukev ,ki Jih je nabolj užival v prosti naravi in med preprostimi kmečkimi ljudmi. Bil je rodoljub in Slovan v onem starem, danes že nekoliko patriarhalnem smislu. Navduševal se je za Slovane ln pred vojno obiskal tudi Beograd in Sofijo.	■
S profesorjem Pimatom Je umrl srčno dober človek, ki pa Je lahko potožil, da mu »življenja dar bila Je klofuta«. Vsem. ki so ga bližje poznali, bo ostal v prijaznem spominu. Pokopali so ga preteklo nedeljo ob obilni udeležbi znancev ln prijateljev. žalujočim Izrekamo odkritosrčno sožalje!
Calvin Coolidge umrl
V Northampto-	.......................... ...
nu je zadela v če-	J|||
trtek kap 30. pre-	Hhk iH
^identa Zedinjenih
držav, Calv. Coo- H
lidgea. Umrl je v I
starosti 61 let na H
svojem posestvu.	BKk
Coolidge je bil I HRgg-prišel na prezident- fl^H^^K^,	Ja
sko mesto že kot	H^rai
Izvoljeni podpreti-	am ^
dent po ameriški	iEj^Sfc,
ustavi, ko Jc ta- K^l HH^HpKPj^ ^pšSHHH kratni prezident RHk iS Sffl^T' ^ -Harding v avgustu ira^^k	-S". <9
. 1923 nenadoma HrJS
umri. Coolidgeovo	LJ
nadomestno preži-	1JISPF '
denstvo je trajalo	JBMb
19 mesecev in v to m^^^^^Bjtt '	Jl^pB
dobo spada mučna uBg^^^KR&JL.	Atea m
petrolejska afera, ki je prišla na dan v letu 1923. Koi je B| pa bil Coolidge kot
oseba čist nad B E& jhš&k
vsak dvom, ta afe- B	Jj^B
ra ni škodovala S^^HBHI	\ i!wHHBB
njegovi kandidaturi in tako je bil 4. novembra 1924 z veliko večino izvoljen za prezidenta. Kot prezident Je mnogo storil za razorožitev. Tudi sicer Je bil zelo agilen in Je spadal med najsposobnejše može na krmilu Amerike.
Pokojni je bil rojen 7. julija 1872 v gorskem mestecu Ply-mouthu v državi Vermont kot farmarjev sin. študiral je matematiko, toda posvetil se je farmarstvu svojih roditeljev. Sele pozneje se je znova lotil študij in 1. 1897 se je naselil kot odvetnik v Northamptonu, kjer je zdaj umrl. Nekaj let je bil tudi župan tega mesta. V politično življenje je posegel 1. 1912 kot član senata države M&ss&chussets, ki Ji je bil 1. 1919 do 1920 guverner. Leta 1919 je opozoril javnost nase, ko je energično zatrl stavko bostonskih policistov. Tudi kot prezident je bil znan po Ameriki pod zdevkom »Molčeči«.
Slika spodaj r
Najmočnejša gorska lokomotiva V Evropi
Je francoska gorska lokomotiva »Etat«, ki so Jo te dni ogledovale množice na Lyon»kem kolodvoru v Parizu. Dolga Je 27 m.
Slika zgoraj:
, -
'■■"•'-i*-
Sli _______fli................
Kmetje so se spuntali
Hataman Gate, glavno vhodiiče v ogroženo kitajsko prestolnico.
Nemčija, ki se bolj ln bolj otresa vojnih plačil ter kani celo načeti vpraianje o reviziji mej po mirovnih pogodbah, si kljub raaorodHtvsnim obveznostim pomnožuje armado ln vo-Jftlke naprave. V Ludwigsluftu j« opremila novo vojaSnlco ■a pripa&ike 2teichswwhr kakor kaže slika, b vso udobnostjo.
Ameriška križarka »Portland«, ki so jo spustili v morje v Cbarlestovvnu.
Nemčija ureja udobne vojašnice
Znani ameriSki junak morskih globin prof. W. Beebe je dal zgraditi posebno podmornico za znanstvena raziskavanja pod vodo. Podmornica je tako narejena, da jo učenjak lahko zapusti na dnu trebuha, od koder ce mu odpira najbližja pot v morske globine.
korakajo v mandžursko ozemlja
Oboroževanje v dobi
Zaradi odpora proti rubežnl so oblastva zaprla v nekem mestecu na Nemlkem Štajerskem 4 kmete. To je njihove tovariSe tako razburilo, da so ss pripravljali na punt, fiele ko so izpustili Stlri aretirane kolovodje, so se množice razšle.
Podmornica za znanstvena raziskavanja
Kitajski vstali v mrazu $0 stopinj pod ničlo
Japonci groze s pohodom na Peking
<P1a meneča f*a fcla
na valovih
Gorečo ladjo vlečejo proti pristanišču
20 milj od otoka Guercseya je zgorel francoski prekomornik »Atlantique«. Ladja je imela 42.000 ton in je spadala med največje ladje francoske prekomorske plovbe. »Atlantique« je bila moderna ladja. Zgradili so jo komaj pred dvema letoma v ladjedelnici Penhoet, v morje pa so jo spustili v St. Nazaireu. Vozila je na progi Bordeaux—Buenos Aires. »L/ Atlantique« je bila prva največja ladja za prekomornikom »Ile de France« ta se je odlikovala po svoji konstrukciji ter redki umetniški opremi, pri kateri so sodelovali skoro vsi pomembnejši francoski slikarji ta dekora-terji nove dobe. Atrakcija prekomornika je bil 150 m doli ta 10 m široki hodnik, tako zvana »ladijska cesta«, na katerem so razstavljale francoske tvrdke svoje najnovejše modne Izdelke. Zdi se, da je nastal ogenj zaradi kratkega stika. Ladja je bila zavarovana pri angleških družbah v Londonu, ki so s tem utrpele 200 milijonov Din izgube. Oprema je poškodovana, pet mornarjev je zgorelo vendar pa so stroji nepokvarjeni.
Francoska 42.000 tonska potnlSka ladja »L' Atlantique*
Letalci so posneli gorečo baklo na vodi ia svojih aeroplanov.
Slika levoi
Poveljnik
»Atlanti-queaM
Kapitan Shoof«
Slika desno t Moštvo ponesrečen« ladje v luškem aKt-lu.