sieviiKa. Ljiimjana, v četrtek ivj. aprila. A AL leto, 1888. Izhaja vsak dan ivrčer, izimSi vedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubi j an o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pitit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč- frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvojev Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba". U p r.a v n i s i v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Toast gospoda Vfaserja. Gospod Waser v Gradci se rad razodeva v toastih in toasti njegovi se radi „ad verbum" regi-strujejo po protivniških glasilih kot izustila, ki segajo v — praktično življenje. Zadnjo soboto je „društvo pravnikov" v Gradci praznovalo svojo pet-indvajsetletnico in pri banketu ustal je tudi eksce-lenca Waser in v toastu, ki ga priobčuje „Gr. T.a, razvil svoje stališče, stališče predsednika višjemu sodišču. Dejal je mej drugim: „Generacija naša kolikor toliko živi v blodnji, da v drŽavi z mnogo-jezičnim prebivalstvom jednotni državni jezik zato ni mogoč, ter se načelo jednakopravnosti za vse narode praktično le tedaj zvršuje, ako imajo vsi v deželi navadni jeziki uradui značaj. Ako bi to načelo priznala in izvrševala tudi uprava pravosodja in ako bi vsi v deželi navadni jtziki obveljali kot sposobni za dvor in sodišča, potem moralo bi se bistvo umakniti obliki; kajti oblast in moč sodnjih razlok ne tiči v jeziku, nego v duhu njihovem, to je v pravem razumevanji konkretnih okolnostij in v pravo subsumaciji pod zakone. MnogojeziČnost po sodiščih morala bi naraščaj vzbujati, naj rajši postanejo spretni linguisti mestu dobrih juristov." Niso posebno jasne in jedrnate te besede, ali duh, na katerega visoki govornik polaga vso važnost, dub v njih je jako pomenljiv za naše razmere! Tii naj takoimenovani „jednotni državni jezik" izpodrine iz sodnjih uradov jezike v deželi navadne, v uradih naj neba narodnu jednakopravnost, v uradili zanjo ni mesta! Kjer veje tak dub, tam ni čuda, da se kakor šibki trst simo tamo maje temeljni člen XIX., da je ni stanovitnosti za jednakopravnost slovenščine kot sodnjega jezika! Gospod Waser sicer takrat ni govoril s kuruličnega sedeža, nego v toast je bil oblekel golo svoje privatno mišljenje, toda vender je prečudna antipatija njegova proti načelu, ki je uzakonjeno že nad dvajset let, proti načelu jezikovne jednakopravnosti po uradih! Nad-sodnji predsednik naš ima takšne nazore, — kako težko, kako zoperno mu mora to biti, če vender slovenščina tu in tam ima uradni značaj, kakor ga jej odmerja temeljni državni zakon! Da nas ne bo kdo napačno umel, poudarjamo, da ne govorimo o ekscelenci \Vaserji kot sodniku, nego da ga imamo v mislih kot Človeka, kot privatno osobo, v kateri se na takšen način bori teorija s prakso, nazor z uradno prisego, da se uprav čudimo vstrajnosti, katera starega gospoda le še ni zapustila! Kot član slavnostne družbe mogel je gospod "VVaser tudi izreči, da bi se bistvo dalo za obliko, če bi deželni jeziki vladali pri sodiščih in imeli uradni značaj. Izrekel je s tem, da se to tudi v resnici godi, da se bistvo žrtvuje obliki, povsodi tam, kjer se n. pr. cele dolge pravde vrše izključno na slovenščini. To je trda obsodba nemalega dela avstrijskega pravosodja, seveda ne — obsodba sodnika! Sodnik in po logiki tudi privaten človek mora svoje mnenje veljavno utemeljiti, šele potem je mnenje sodba. Gospod Waser pravi, da duh daje sodbi moč in veljavo, ne pa jezik, duh pa je njemu viden tedaj, ako je sodnik prav razumel „konkretne okolnosti" in prav subsumoval zakone. Res je to in baš to ie tudi tisto, kar jasno in s silno logiko zahteva uradni značaj deželnega jezika in kar izključuje sodbo gospoda Waserja. Konkretne okolnosti predlagajo in zapisujejo stranke v deželnem jeziku, stranka govori, stranko mora poslušati in razumeti sodnik in stranka mora imeti varnost, da je narekovano tudi zapisano, o čemer je le tedaj prepričana, ako jezik uloge ali zapisnika razume. Ne na podlagi tujega, nego jedino le na podlagi deželnega jezika pride sodnik do temeljitega znanja konkretnih okolnostij — do bistva torej, katero se pod zakon logično subsumuje. Ako je jezik oblika, potem je tu oblika v vseh pravnih rečeh bistvo, kakor hitro stranka s svojim jezikom nastopi! Tam, kjer stranka sodnika ne ume je in sodnik ne nje in kjer je nevarnost, da ne utegne vse tako biti „in actis", kakor je „in mundo", tam tehtnica pravice vaga — na debelo! Postava naša pozna slučaje. Državni zbor. V torek bil je budgetne debate drugi dan in dr. Gregr stekel si je slavo, da je mej vsemi, proti budgetu upisanimi govorniki, govoril najostreje, da je njegov strel proti sedanji vladi prodrl najgloboje. Voditelj mladočeške stranke ima pod svojim pra- porčkom le sedem glasov, kar je tudi sam že večkrat poudarjal, a govor njegov bode imel gotove posledice, govorjen je bil ne le vladi v obraz, marveč skozi okno, da bode vzbujal glasen odmev v vseh čeških pokrajinah. In to je menda dr. Gregru bil glavni smoter, katerega bode deloma tudi izvestno dosegel,'kajti človeška narava je že taka, da jej bolj prija opozicija nego pa dosledno pritrjevanje in zatajevanje samega sebe. Govor dr. Gregrov nahajajo Čitatelji na drugem mestu , da imajo tako priliko, napraviti si svojo sodbo, kakor si jo je „Politik", ki je govor tako pristrigla in mrcvarila, da je priobčila le odlomek, oceno pa izrekla tako, Jda je govor pač „eine ge-lungene rednerisehe Leistung", da pa državniška umetnost in politika s takimi govori nemata posla. Za Mladočehom dr. Gregrom nastopil je Staro-čeh župnikJWeber. Govoril je za budget, a spravil se je nad naučnega ministra Gautscha, „grobokopa srednjih šol", katerega ime se na taboru v Brano-vici niti izgovoriti ni smelo. Ko bi sedanje mini-sterstvo palo, bi "VVeber ne točil posebnih vročih solz, kajti njemu je ljubši pošten sovražnik, nego nezanesljiv prijatelj. Sovražnik utegne nam postati prijatelj, a naučni minister nikdar ne, on je naš neizprosni sovražnik. Gautscb jo bil tisti, ki je rekel da so ostale slovanske gimnazije samo za to, da se učencina njih nemški uče. Zatorej sklepa Weber: „Ceterum censeo, Gautschiadam esse delendam." Za tem govorila sta izmej nemške opozicije Menger, izmej nemških konservativcev Pschei-d e n. Prvi razpravljal je obširno novi davek na žganje, drugi pa je svojo sulico zasadil za Lieehten-steinov predlog — oba brez posebnega uzroka, kakor je tudi dr. Maggo v govor bil zelo plitev, brez pravega zanimanja, kar je tudi popolnem naravno, kajti ko je dr. Gregr „tiča odstrelil", drugi govorniki vsaj ta dan neso mogli prodreti. Včeraj nadaljevala se le debata o državnem proračunu. Prvi govornik je Ozarkjevič, ki je risal žalostno stanje galiških Rusov zahtevajoč zanje v prestolnem govoru in v zakonih zajamčene ravnopravnosti. Drugi govornik bil je dr. Pichler ki je govoril s skrajno nemškega stališča. Potem pa LISTEK. Otci m sinovi. Ruski spisal J. S. TurgenSv, preložil Ivan Gornik. XXVII. (Dalje.) — Evgenij Vasiljič, upam ... Eh, Ana Sergejevna, govoriva resnico. Z manoj je pri kraji. Padel sem pod kolo. Vidite, da sem imel prav, da ni treba misliti ua bodočnost. Stara stvar je smrt in vender vsakemu nova. Doslej se še ne bojim ... a potem izgubim zavest, in fuit! (Mahnil je slabo z roko.) No, kaj vam naj še rečem ... Da sem vas ljubil? To že prej ni imelo nikakega zmisla, sedaj ga ima toliko manj. Ljubezen — je oblika, a moja lantna oblika že razpada. Povedal vam bom raje, kako ste lepa! In sedaj stojite tu, tako krasna . . . Ana Sergejevna je nehote vzdrhtela. — Nikar se ne bojte . . . usedite se tija . . . Ne hodite k meni, moja bolezen je nalezljiva. Ana Sergejevna šla je hitro po sobi in sedla na stol poleg divana. — VelikoduŠnica! zašepetal je Dazarov. — Oh, kako blizu, in kako mlada, sveža, čista . . v tej grdi sobil ... No, na zdravje! živite dolgo, to je najbolje, in uživajte, dokler utegnete. Poglejte, kako grd prizor: polupohojeni črv in še se vije! In toliko sem še nameraval, da dovršim; ne umrem, zakaj! Nalogo imam, saj sem velikan! Sedaj je pa vsa naloga velikanova, da spodobno umre, dasi to nikogar ne briga . . . Vsejedno: z repom ne bom migal, kakor pes. Bazarov je umolknil ter jel z roko iskati svoj kozarec. Ana Sergejevna dala mu je pijače ne slekši rokavic in bojazljivo dihajoč. — Pozabili me bodete, začel je spet, — mrlič ni živemu človeku tovariš. Otec vam bo pravil, kakega človeka je K unija izgubila . . To so otročarije, a ne prepričujte starčka . . . Naj se otrok tolaži sčimer je . . .*) saj veste. Tudi mater tolažite. Takih ljudij, kakor sta onadva, morali bi namreč v vašem velikem svetu — po dnevu z lučjo iskati . . Jaz potreben Rusiji! . . . No, vidi se, da nisem potreben. Vender, kdo pa je potreben? čevljar je potreben, krojač je potreben, mesar . . . meso prodaja . . . *> Kusk pregovor: Maj so otrok tolaži s čimer je, da le ne joka. mesar . . . čakajte, megleno mi postaja ... Tu je gozd . . . Bazarov položil je roko na čelo. Ana Sergejevna sklonila se je k njemu. — Evgenij Vasiljič, jaz sem tu . . . Nenadoma prijel jo je za roko ter se vzdignil. — Ostanite zdravi! dejal je z nepričakovano silo in očesi zabliščali sta mu v zadnjem svitu. — Srečno! . . . Poslušajte ... saj vas takrat nisem poljubil, takrat . . . Pihnite proti umirajoči svetilnici in ugasne naj ... Ana Sergčjevua pritisnila je ustnici na njegovo čelo. — Dosti! rekel je ter omahnil na blazinico. — Sedaj . . . tema . . .* Ana Sergejevna je tiho odšla. — Kaj, je vprašal je s šepetom Vasilij Ivanovič. — Zaspal je, odgovorila je jedva slišno. Bazarovu ni bilo sojeno, da bi se izbudil. Na večer postal je popolnem nezavesten in drugi dan je umrl. Otec Aleksej izvršil je nad njim verske obrede. Ko so ga devali v poslednje olje, ko se je dotaknilo sveto olje njegovih prsij, odprlo se je mu je jeduo oko in videti je bilo, da se je videč duhovnika v opravilu, dimečega [se kadila, lučij pred se je oglasil finančni minister pl. Du najeva k i. Vsega njegovega govora še nemamo, a iz tega, kar ga je pred nami, ne veje nam nasproti nekdanja svežest, zatorej hočemo počakati s svojo sodbo, dokler ne dobimo vsega. Govor poslanca dr. Gregra v državnem zboru dne 17. aprila 1 888. Jaz in moji somišljeniki bomo glasovali proti dovoljenju državnega budgeta in to ne zaradi tega, da bi hoteli državi odtegniti sredstva za nadaljno izvrševanje njenih poslov; to ni naš namen in bi bilo tudi nemogoče; ker nas je premalo, da bi mogli zavreči budget. Mi hočemo s svojim odkla-njajočim postopanjem izraziti preverjenje, da je smer in delovanje sedanje vlade nasproti češkemu narodu in drugim narodom v državi tako, da je vzbudilo globoko vznemirjenje, splošno nevoljo, da reči morem razdraženost v najširših krogih češkega naroda. Da je res tako, to ni trditev samo majhne skupine čeških poslancev; vso češko delegacijo kličem tu za pričo, če prav označujem mišljenje naroda našega, če pravim, da narod češki nema več zaupanja v sedanjo vlado. Češki narod se je naveličal dalje podpirati vlado, ki še vedno prezira naj pravičnejše zahteve, potrebe, želje in prošnje češkega naroda, ter ga vedno odpravlja le z obljubami, katerih niti izpolniti ne misli. To trditev bodem dokazal fakti, če bodem to tudi le deloma storil, kajti število opustnih grehov, katere je zakrivila vlada proti češkemu in drugim narodom, je tako veliko, da bi z naštevanjem v današnjej seji ne bil pri kraji. (Veselost.) Za presojevanje vladnega delovanja se nečem posluževati idejalnega merila, temveč merila, katero je dala vlada sama. Vzel bodem njen lastni program in s tem programom pokazal, kaj je pri svojem nastopu obljubila in kaj pa je storila ali bolje rečeno ni storila. Svoj program je vlada objavila v prestolnem govoru dne 8. oktobra 1879. leta. Najprej govori prestolui govor — in to je za češki narod najvažnejše — da priznava in ceni pravna prepričanja naroda češkega in daje pomirljivo zagotovilo, da se ta pravna prepričanja ne morejo oškodovati po tem, da je češki narod poslal poslauce v državni zbor. Katera so ta prepričanja? Češki narod prešinja prepričanje, da je češko kraljestvo zgodovinski razvita, nerazdelna državnopravna individualiteta (Dobro! mej MladoČehi), ki je zvezana z drugimi deželami države le po bilateralnih pogodbah češkega naroda z Najvišjo dinastijo, zlasti s pragmatično sankcijo. Češki narod, veren tradicijam svojih očetov vidi pripodobljen izraz te skupnosti v najčaatitljivejem aktu kronanja Njega velečastva cesarja avstrijskega za kralja češkega. (Poslanec grof Lažanskv: Dobro! veselost na levici.) Češki narod globoko in bridko obžaluje, da se mu ni še izpolnila težko pričakovana nada, da vidi krono svoje dežele na glavi svojega kralja. Češki narod, ki je bil več stoletij vajen sam dajati si zakone, zmatra za faktično krivico, nasilstvo, ako se drugim postavodavnim zastopom, v katerih so tudi zastopniki druzib dežel, odkazuje več, nego je neobhodno potrebno za nerazdelno zvezo države. To se pravi, da se poslužujem navadnega izraza, češki narod teži po kolikor mogoče obširnej avtonomiji dežele in hoče centralnoj upravi države le toliko odstopiti, kolikor z neobhodno potrebo zahteva in potrebuje celokupna vez države. To so pravni nazori in pravna prepričanja in neso mogla biti druga, o katerih govori prestolni govor 1879. leta —- Če gospodje z one strani vedno na to opozarjajo, da v globini našega srca še vedno nosimo češko državno pravo skrito, če mislijo, da so s tem razkrili tajnost, jim lahko zagotovljam, da imajo popolnem prav, da se češki narod verno in trdno drži pravic svoje dežele, da se bode trdno in verno držal te dedščine, katero je dobil od svojih očetov, kakor najsigurnejšega rešilnega sidra za vse mogoče slučaje prihodnjosti. (Dobre I mej Mladočehi.) Nam tudi na misel ne pride to skrivati in ne vidimo v tem niti veleizdaje, niti škode za avstrij sko državo, kajti ko bi to bilo, bi Njega Velečastvo naš najmilostljivejši kralj ne bil opetovalno (Tako je! mej Mladočehi) teh nazorov priznal na najslavnejši način. Nečem se sklicevati na cesarski diplom z dne 20. oktobra 1880, ki se je proglasil za ne-premenljiv državni temeljni zakon; navajam le besedo, katero je izrekel Njega velečastvo naš kralj v Svojem Najvišjem reskriptu z dne 2G. septembra 1870. leta češkemu deželnemu zboru: „Mi se dobro zavedamo sijaja, katero razširja krona Našega kraljestva Češkega okrog veljave in moči Naše države, in odločili smo z nova nerazdeljivost nerazrušljivo pismeno potrditi" — in leto pozneje ponavljal je to obljubo Njega velečastvo kralj v reskriptu z dne 12. septembra 1871, v katerem pravi: „Spominja-joč se državnopravnega položaja češke krone in za vedujoč se Bijaja in moči, kateri je dajala Nam in Našim prednikom; spominjajoč se nadalje neomaj-ljive zvestobe, s katero je podpiralo prebivalstvo Češke Naš prestol, radi priznavamo pravice tega kraljestva (Poslanec dr. Vašatv: Čujte!) in smo pripravljeni to priznanje ponoviti s prisego ob kronanji". (Poslanec Lažanski: Čujte!) Te besede ostanejo neizbrisljivo zapisane v srcih in v pravnem zavedanji češkega naroda. Češki narod živi v trdnem zaupanji, da bode nazadnje le prišel čas, ko se bodo izpolnile te vzvišene obljube njegovega kralja in to upanje je najtrdnejša vez mej češkim narodom in njegovim vzvišenim kraljem. (Dobro! mej Mladočehi.) Ko je vlada grofa Taarleja prišla na krmilo in je bila postavila priznanje pravnega prepričanja in pravnih nazorov češkega naroda za prvo točko v program svoj, se je obveselil češki narod; kajti kaj je mogel pod tem stavkom druzega razumeti, nego da se bode nova vlada prizadevala, da spremeni centralizujočo in nivelujočo ustavo v avtono-mističnem zrnislu in da jedenkrat uresniči obljube Njega velečastva. V tem oziru vidi češki narod, da se je popolnem motil, kajti namesto razširjenja kompetence deželnih zborov so jeli Še zoževati deželno avtonomijo. Češki deželni zbor, ki je nekdaj odločeval o miru in vojni, ki je celo dajal deželi dinastije, ponižal se je v pomnoženo okrajno zastopstvo ali vladno rnketo. Nalašč, rekli bi z neko posebno pre- metenostjo zna vlada vse tako urediti, da se v deželnem zboru češkega kraljestva nič več ne obravnava o stvareh večje važnosti, zlasti političnega pomena. Vladne predloge, ki se mu predlože, tičejo se le podrejenih predmetov in še te morajo se nespremenjene vsprejeli, če ne se pa vržejo v širok jarek nesankcijonovanih sklepov, z inicijativnimi predlogi ni moči prodreti, že zaradi tega ne, ker primanjkuje časa. In tako je sedanja vlada, katero smo pričakovali kot avtonomistično, postala centralistična in se od prejšnjih centralističnih vlad le toliko razločuje, da izvaja svoje centralistično delo z avtonomistično večino državnega zbora. (Smeh na levici.) Druga točka programa, katero si je postavila vlada, se glasi: „Moja vlada si bode vedno prizadevala, jednako skrbeti za duševne in gmotne koristi narodov." V času, ko je narodnostno načelo najsiluejši motor narodnega življenja, je ohranjenje narodnosti gotovo prvi in največji duševni interes za narod, katerega narodni obstoj je v nevarnosti. V takem položaji je češki narod, zagvožden mej veliko agresivno nemštvo (Oho! na levici) — saj je to las-kovo za vas — najprednejša straža Blovanskega Bveta. Češki narod je cela stoletja, da rečem lahko, že tisočletje prisiljen boriti se za svoj narodni obstanek. Ta boj še ni končan, da še hujši je postal kajti več strank je zapisalo na svojo zastavo uničenje češkega naroda. Prejšnje vlade bile so v službi teh strank in ponemčenje češkega naroda bila je priljubljena misel vseh absolutnih in centra-ličnih vlad. Ko je prišla sedanja vlada in se je s prestola slovesno razlegla obljuba, da hoče sedanja vlada jednako skrbeti za duševne interese vseh narodov, se je nadejal češki narod, da je nazadnje vender prišla vlada, ki bode imela razum za narodne pravice raznih narodov. Kar smo smeli po pravici zahtevati od sedanje vlade, je, da uresniči cesarjevo besedo in vender jedenkrat naredi konec nenaravnej in ostudnej germanizacijskej sistemi. Prišlo je drugače. Grof Taaffe sicer ni nastopil stare brutalne poti ponemčevanja, nastopil je nenavarnejšo pot počasnega, skritega kroničnega za-strupljenja. Po sto majhnih nevidnih cevkah spušča se germanizacija pod vlado Taaffejevo mej češki narod. Neštevilno ukazov in naredb se je izdalo ali vsaj trpelo, katere imajo namen, da se naredi nemščina celo v čislo nemških okrajih za privilegovan jezik, ter se jej podredi jezik večine. Nemški izpiti na češkem vseučiliščih se v nasprotji z zakonom še neso odpravili. Pri državnih železnicah daje se nemščini prednost, pri vojakih se zmatra jo častniki za zločince, ki se poslužujejo materinščine. Vsako priporočeno pismo, ki odpošilja se z nemško priporočilno znamko, nemški koleki, vsaka pisemska znamka s samo nemškim naslovom nam dokazuje, da je res, kar trdim. V čeških okrajih nastavljajo se uradniki, ki neso vešči jezika narodnega: v tem vidim jaz surovo žaljenje narodne jednakopravnosti. To se morda posamično le neznatne stvari, a skupno dokazujejo, da se silno prizadeva sedanja vlada tudi brez sovraženega naslova „državnega jezika," nemščino povsod uriniti na Češkem. (Konec prih.) obrazom, izražalo nekaj kakor trepet in strah za | trenotek na polurartvem obličji. Ko je naposled zadnjikrat vzdibni! in se je po hiši zaslišalo občno stokanje, polastila se jo Vasilija Ivanoviča nepričakovana blaznost, „ltekel sem, da se bom uprl!" kričal je, s uripavim glasom, z razžarjenim, zmoče-nim licem, žugaje s pestjo, kakor bi se komu grozil, Bin uprl se bom, uprl se bom!" A Arina Vlas-jevna obesila se je v.sa solzna okrog njegovega vratu, in oba sta padla na tla. — „Tako", pripovedovala je potem v družinski sobi Anlisuška, „skupaj sta Btisnila glavici, kakor ovce opoludne." A poludanska vročina mine in nastane večer in noč, tedaj pa tudi vrnitev v tiho pribežišče, kjer izmučeni in utrujeni spe . . . XXVIII. Prošlo je šest mesecev. Bila je bela zima 8 trdovratno tišino brez oblačnih mrazov, s trdim, skri-pajočim snegom, z rozovo slano po drevji, z bledo-zelenim nebom, s kopicami dima, in za naglo od-piravših se dveri, s svežimi, kakor objedenimi obrazi ljudij in z brzini tekom mimobežečih konj. Januvarski dan piibližal ne je že svojemu koncu. Večerni mraz se je še tesneje stiskal nepremični zrak, in hitro je ugaševala krvava zarja. V oknih Marinskega gradiča užigale so se luči; ProkohČ pripravljal je v črnem fraku in belih rokavicah s posebno slovesnostjo miz za sedem osob. Teden poprej skleuila sta se v mali vaški cerkvi tiho in skoro brez prič dva zakona: Arkadijevfls Katjo in Nikolaja Petroviča s Fe-ničko; ta dan pa je dajal Nikolaj Petrovič odhod-nico Pavlu Petroviču, ki se je odpravljal po opravkih v Moskvo. Ana Sergejevna odpotovala je tija takoj po ženitvi odlično obdarivši mlada poročenca. Točno ob treh sedli so vsi za mizo. Mitjo so tudi posadili, imel je že pestunjo v vezenem kokoš-niku Pavel Petrovič sedel je mej Katjo in Fenieko, „možai" pomestila sta se poleg svojih žen. Znanci naši izpremenili so se zadnji čas: vsi so postali nekako lepši in postavneji, le Pavel Petrovič je shujšal, kar pa je sicer dodajalo še več plemstva" njegovim izrazitim potezam . .. Tudi Fenička se je pre-drugačila. V svežem, svilenem krilu, s široko bar-žunasto pentljo v laseh, z zlatim lančecem okrog vratu sedela je spoštljivo-mirno, spoštljivo napram sami sebi in napram vsemu, kar je bilo krog nje, ter se smehljala, kakor bi mi hotela reči: „oprostite mi, jaz nisem kriva!" A ne samo ona, — vsi so se smehljali in se tudi tako nekako oproščali; vsem bilo je nekako tesno, otožno, v istini pa jako dobro. Vsak stregel je vsakemu z neko zabavno postrešljivostjo, kakor, da bi se vsi zjedinili, da poigrajo nekako prostodušno komedijo. Katja bila je pokojnega od vseh : samovestno se je ozirala in opazilo se je lahko, da se je Nikolaj Petrovič popolnem neumno vanjo zaljubil. Pred koncem obeda je ustal in prijemši za kozarec, obrnil se k Pavlu Petroviču. — Ostavljaš nas . . . ostavljaš nas, mili brat, začel je . .. mislim, da ne na dolge, a vender ti ne morem izraziti, da jaz ... da mi .. . kako jaz . . . kako mi . . . Lej, to je beda, da mi nismo govornik« ! Arkadij, govori ti! — Ne, očka, nisem se pripravil. — Jaz pa sem se dobro pripravil! Izkratka, brate, daj se objeti, želimo ti vsega dobrega in vrni se skoro. Pavel Petrovič objel je vse, seveda ne izklju-čivši Mitje. Fenički poljubil je vrh tega že roko, koje ona še ni znala podati, kakor je trebalo, in iz« pivši iznova natočeni kozarec izpregovoril z globokim vzdihom: „Bodite srečni, prijatelji moji!" Farevvell — Tega angleškega repka opazil ni nihče, a vsi so bili gineni. (Dalje prih ) „Matice Slovenske" XIII. redni veliki zbor. V Ljubljani dne 18. aprila. Ko se je po 4. uri popoludne zbralo v mestni dvorani zadostno število družabnikov, otvori gosp. prof. Mam zbor konstatujoč sklepčnost. V svojem ogovoru poudarja potem, da je „Matice" glavni namen, narodu slovenskemu s primernimi knjigami pomagati do prave omike. Prava omika pa je le možna na krščanskokatoliški podlagi, to je „character indelebil's", katerega v slovstvu ni smeti zanikavati. Resnici steber je le cerkev kato HŠka, ki ni tako nemila kakor nekaterniki sodijo. Paziti treba, da ne zaidemo v novo poganstvo, katero bi bilo hujše od nekdanjega. Mnogi so, ki drugod iščejo, kar že imamo. V „Matici* je jedin stvo, mir in lepa sloga. Govornik potem obžaluje, da bo se njegove besede „Človek sodi naj se tako, kakeršen je, ne pa tako, kakeršen bi mogel biti", izrečene v zadnjem velikem zboru, krivo tolmačile. On da nikakor ni sovražnik napredku, on zna, da v „Matici" ni vse popolno, zato si stvarne kritike celo želi. Spominajoč se Vodnika, ki je 1811. 1. izrazil upanje, da bode z nabit i doživel lepe nove pridelke domače književnosti, izreka govornik radost, da je doživel novih pridelkov in da že svoje nekdanje učence vidi delujoče na slovstvenem polji. Da je to doživel, hvali Boga želeč, da bi vse bilo na korist in slavo domovine. Govornik potem poudarja „Matice" napredek. „Letopis" navajajo že razni učenjaki, „Uvod v mo-droslovje" pa je taka knjiga, da bode vsemu narodu v ponos, ako bode g. pisatelju zdravje dopuščalo, da spiše in sestavi vse šestere knjige, katerim je „Uvod" osnova. — Dne 4. februvarja zvršila je, „Matica" svoje 24. leto, prihodnje leto praznovala hode 25. letnico. Z ozirom na to bi bilo pač želeti večjega zanimanja, vsaj razmerno tacega, kakor je za Moh. družbo, da bi 25 letnica bila dostojna zavodu, kakor je „Matica". Govornik izreka potem zahvalo gg. odbornikom, načelnikoma obeh odsekov, g. blagajniku, ki že 15 let opravlja trudni svoj posel (Živio!) in izvrstnemu, marljivemu tajniku, (Dobro!) o katerem naznanja, da ga je odbor v zmislu pravil brez razpisa potrdil na novo na tri leta, katero naznanilo se z odobravanjem vsprejme jednoglasno. Druga točka dnevnega reda bil je račun v novčnem gospodarstvu v dobi od 1. januvarja do 31. decembra 1887. Matica imela je v tem časa 13.267 gld. 35 kr. dohodkov, 9.720 gld. 80 kr. stroškov, torej 3.546 gld. 55 kr. prebitka. Dohodki bili so naslednji: Imetek koncem 1886. 1. 1334 gld. 27 kr., plačila društvenikov (ustanovnikov 455 gld., letnikov 2677 gld.) 3132 gld., obresti 684 gld. 90 kr., dohodki hiš v zvezdi in na Bregu 2790 gld. 72 kr., za prodane knjige 309 gld. 54 kr. na račun prodane hiše 5000 gld., razni dohodki 15 gld 92 kr. Stroški: Upravni stroški 730 gld. 73 kr., za izdavanje knjig 3140 gld. 50 kr.; hišni stroški 1555 gld. 89 kr., obresti od dolga 90 gld., za nakup 5 obligacij 4149 gld. 28 kr., razni izdatki 54 gld. 40 kr. Premoženje „Matice" pomnožilo se je v letu preteklem za 2114 gld. 53 kr. in iznaša koncem 1887. 1. 42.615 gld. 55 kr. v gotovini, invetarji, hiši v „Zvezdi" i. t. d., 9581 gld. 25 kr. v obligacijah po kursni vrednosti vkupe 5 2.1 9 6 gld. 8 O k r. Tuje premoženje, katerim upravlja „Matica", iznaša 3983 gld. 87 kr. (Miroslava Vilharja spomenik 326 gld. 60 kr., Jurčič-Tomšičeva ustanova 2500 gld. 39 kr.) Račun kakor tudi proračun za 1889 odobrita se brez razgovora ter na dr. V o š n j a k a predlog kot računski presojevalci z vsklikom izbero gg. Žagar, Valentinčič in Bradaška. K Letno poročilo ob odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1887 do 1. aprila 1888 bila je 5. točka. Po kakor obširno, tako tudi natančno iz ves t je tajnikov o pride jutri na vrsto. K poročilu se oglasi g. dr. Vošnj a k in na-svetuje, da skupščina izreče odboru svoje popolno priznanje in zihvalo na njegovem marljivem delovanji, čemur skupščina z dobroklici pritrdi. Gosp. dr. Požar obžaluje, da „Matica" nema toliko udov, kolikor bi jih morala imeti po svojih namerah. Koliko je še Slovencev, ki se prištevajo raz-umništvu, a majhnega doneska za „Matico" ne žrtvujejo. Število članov bi se moralo najmenj podvojiti in to bi se lahko zgodilo, ko bi vsak član skušal pridobiti še jednega člana. „Matica* je namenjena razumni.'tvu slovenskemu, naj bi torej vsak se upisal, kdor misli, da spada mej razumništvo. Ljubljana je le po 230 članih zastopana v „Matici", Celje na primer le po 19- Kdor bi trdil, da je v tem številu zapopadena vsa tamošnja inteligencija, razžalil bi ti mesti. In baš tako drugod. Gospod dr. Požar končuje svoj govor z gorkim pozivom do vseh narodnjakov, da naj pristopajo „Matici". Šesta točka bile so dopolnilne volitve, katerih izid je razviden na drugem mestu. K samostojnemu predlogu odborovemu (sedma točk«) poprime besedo v imenu odborovem g. prof. Leveč in predlaga, da se ima § 36. oprav reda spremeniti in v prihodnje glasiti tako: „Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaje praviloma na tri leta. Ako se je pa odbor po večletnem tajnikovem službovanji uveril o njegovi popolni sposobnosti, sme ga tudi brez razpisa potrditi za daljšo dobo". Po kratkej debati, v katero so zapored posegali dr. Lampret, Leveč, Marn, Močnik in Kersnik, vsprejel se je ta predlog jednoglasno. Ko se je potem mestu za dvorano izrekla zahvala, bil je veliki zbor končan. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. aprila. Pri dopolnilnej volitvi v rta I mat i n alte ni veleposestvu je voljen za državni zbor dr. baron Lappena s 188 glasovi. Hrvatski kandidat je dobil 184 glasov. Da je tu propala slovanska stranka je uzrok razpor mej Srbi iu Hrvati. Srbi so želeli, da bi se kak pravoslaven postal za kaudidata, ker pa v to neso hoteli Hrvatje privoliti, so pa izjavili, da se ne udeleže volitve. In tako je prišlo, da je zopet voljen kandidat italijanske stranke, če tudi z neznatno veČino. Če bi pa vladala mej dalmatinskimi Slovani obeh veroizpovedovanj popolna sloga, bi tudi v velepose8 tvu Italijani ne dobili več večine in dežela imela bi samo slovanske zastopnike. Brambeui odsek ogerske zbornice je tudi vsprejel vladno predlogo, po kateri se bodo smeli sklicati reservisti, Če bi tudi ne bila proglašena mobilizacija Sklenil je samo dostavek, da bi s>e jim štelo v skupni čas vojaških vaj, če so bili sklicani za krajši čas nego dva meseca. Vnaiije države. Srltsku skupščina jako hitro rešuje v po-drobnej debati nov občinski zakon. Vladni nasprotniki dosti ne ugovarjajo, ker vedo, da bi bilo brez uspeha. Res da veČina radikalne stranke z vladno predlogo ni prav zadovoljna, a kaj se hoče, vlada bi predlogo umaknila, ko bi jo veliko predelovali. Nekoliko boljša bode pa le nova uredba, nego je bilo dosedanja, mislijo in vladi pritrjujejo. BolKarnka opozicija postaja vedno pogum-neja. V Plovdivu so po noči nabili plakate, v katerih pozivljejo narod, da naj se spunta in prežene Koburžana. Opozicijski listi se vedno množe in vedno predrzneje pišejo. Večina bolgarskega naroda se pa /a vse to, kaj delajo razne stranke, nič ne briga in b pravo orijentalsko ravnodušnost)o Čaka, kaj pride. Če je verjeti nemškim listom, se na Kavkazu začenja ustaja proti ltuniji. Na čelu ustaškega gibanja je georgijsko plemstvo. V Titiisu, Staropolu in Kutaisu zaprli so več osob. Nameravano potovanje carske rodbine na Kavkaz bode zategadel izostalo. Popolno sporazumljenje mej Ru«i|o in papežem se ne bode še kmalu doseglo, ker Rusija zahteva, da bi se veronauk učil le v ruščini, in se po cerkvah vse molitve opravljale tudi le v ruskem jeziku. S tem pa neso zadovoljni Poljaki. Na nje se pa tudi v Rimu morajo ozirati. V Vatikanu si Bedaj pred vsem le prizadevajo, da bi se obnovila diplomatična zveza, druge zadeve pa se bodo pozneje rešile. Papež se hoče vsem izogniti, kar bi utegnilo ovirati pogajanja. Poljskim romarjem, katere bode papež jutri vsprejel, se je naznanilo, da naj pri vsprejemu se izogibajo vsega, kar cika na politiko. Rumuiiska ministerski predsednik se je izjavil, da so nemire mej kmeti podšuntali tuji agitatorji, njih povod torej ni slab položaj kmetskega prebivalstva. — »Novoje Vremja" pa piše, da bode v Rumuniji buknila ustaja, Če bode imela Rusija vojno z Avstrijo. Ta ustaja bode Rusom dala priložnost, da zasedejo Rumunijo. Or&ki ministerski predsednik je zasledil, da centralni blagajnik nalašč 6 milijonov irankov ni uknjižil v račun centralne blagajnice. Našli so jih pa v blagajnicab centralnega državnega zaklada. Sedanjega in prejšnjega blagajnika so zaprli in začela se je preiskava, ker se-sodi, da je kdo izmej njiju hotel je izneveriti. Izneverjenja so torej v balkanskih državah na dnevnem redu, kajti nedavno smo čuli o tacih dogodkih iz Bukurešta in Sofije. Domače stvari. — (Dopolnilne volitve v odbor „Matice Slovenske".) Oddanih 188 glasov: Dobili so gg.: Bartel Anton in dr. Z u pa ne c Jarnej po 187, dr. Sket Jakob 186, Pleteršnik Makso 185, Vilhar Ivan in Zupančič Vilibald po 172, Šuklje Fran 171, Žolgar Mihael in dr. Jarc Anton po 169, Maje iger Ivan 168 glasov ter so tedaj izvoljeni v odbor „Matice Slovenske" za dobo štirih let po §. 12. dr. pravil. — Dobili so pa še gg.: Kalan Andrej, dr. Mencinger Ivan in Žlogar Anton po 16, Fekonja Andrej, Koblar Anton in Zupan Tomo po 15, Pintar Luka 4, dr. Gregorec Lavoslav, Einspieler Gregor in dr. Napotnik Mihael po 1 glas. — (Zadnja slovenska predstava v tej sezoni) bode v nedeljo 22. t. m. Pela se bode opereta „Tičnik", — besede B. RogaČkega, skladba dr. Benjamina Ipavca. — Pevske uloge prevzeli bo: Gosp. Pajsar, gospdČ. Daneševa, gospa Gerbić, gosp. Bučar. Pri opereti sodeluje del čitalniškega pevskega zbora. V začetku operete pela se bode skladba prof. Grbica „Kaj ptici je?", pred opereto pa igrala burka „Prvikrat v gledališči". — (Tiskovna pravda) bila je včeraj pred porotnim sodiščem v Celji. Pokojni „Juri s pušo" priobčil je bil v l. štev. 1887. leta dopis iz Jur-kloštra, po katerem se je tamošnji posestnik Matej Halec žaljenega Čutil. Sumil je, da je Martin Lor-ger, učitelj pri sv. Lenartu pri Laškem trgu, spisal rečeni dopis ter je po dr. Filipiči uložil tožbo proti njemu. Ker ni mogel dokazati, da bi bil Lorger res pisal omenjeni dopis, zanikali so porotniki krivdo z 8 proti 4 glasom, Lorger bil je oproščen, Matej Hvaleč pa ima plačati narade troške. — (Umrl) je dne 16. t. m. v Eggenbergu pri Gradci g. Karol Sicha, dosl. kouzistorijalni svetnik, umirovljeni dekan in župnik nadškotije Olo-muške itd. v 74. letu svoje dobe. Sicha poznat je v nas po svojem delu „ N a m e n und Schvvinden der Slaven". Blagej njegovej duši bodi blag spomin! — (Železnica iz Celj a v V el en j e.) Odkup zemljišč za to progo pričel se je te dni in sicer v Pletrovčahin v Žale i. Od strani podjetnikov bil je prisoten Klemensijevič, v imenu okrajnega zastopa Celjskega gg. dr. Sernec, dr. Schurbi, Josip Negri, Miha Vošnjak, od namestnije v Gradci svetnik Seeder in stavbeni uadsvetnik vitez Hohen-burger, od deželnega odbora štajerskega dr: Schrni-derer. — (Obrtne strokovne šole.) Po budget-nega odseka izvestji imajo nastopne strokovne šole naslednja števila učencev: Borovlje 17 rednih, 4 izredne; Boleč 25 rednih, Idrija 23 rednih, 5 frekventantov; Izola 20, Celovec 51 rednih, Beljak 30 rednih in 211 frekventantov itd. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zbolel: 1 otrok. Ozdravel: Nobeden. Umrl: Nobeden. Ostane še bolnih 7 moških, 2 ženski in 10 otrok. Skupaj 19 osob. — (Davica in škrlatinka) razsajata mej šolsko mladino v Rovtah nad Logatcem. Zaradi nju prenehal je šolski pouk že 17. marca, a se prične zopet s 23. dnem aprila, ker omenjeni bolezni pojenjujeta. — (Kmetska posojilnica) snuje se v Ribnici. Pravila ima že izdelana in če smo prav poučeni — tudi že potrjena. Deleži z omejenim poroštvom določeni so po 50 gld., z neomejenim po 5 gld. Občni zbor, pri katerem bode izvoljen glavni odbor, vršil se bode koncem aprila ali začetkom maja. Delovanje svoje pa prične ta zavod baje s 1. julijem. Dostaviti nam je še, da se je Ribniškemu pridružil tudi okraj Veliko - Laški. — Nje kapital znaša do zdaj že 15000 gld. — To je zopet hvalevreden korak z ozirom na napredek na na-rodno-gospodarBkem našem polji! Vivat sequens! — (V načelništvo Tržaške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) so bile iz brane v glavnem zboru v nedeljo 14. aprila z večino glasov: za prvomeBtnico gospdč. Ludmila M an -k očeva, za njeno namestnico gospa Ema Abra-mova; za zapisnikarico gospdč. Justina Michel-lijeva, za njeno namestnico gospdč. Marija Nad-liškova; za blagajnico gospdč. Ivanka Kališ t rov a ter za njeno namestniso gospa Julika N e t h o v a, — (Razpisano) je pri okrajnem sodišči v Slovenjem Gradci mesto kanclista z zetnljeknji/nim izpitom. — Prošnje do 19. maja. i eiegramr iiu naruuu . Dunaj 19. aprila. Ravno Šuklje kot generalni govornik desnice svoj čez 1 in pol ure trajajoči sijajni govor končal. Govor formalno in meritorično krasen in dovršen; uspeh velikansk. Govor pri mnogih točkah od cele desnice odobravan. Govornik na konci od vseh desmških delegacij živahno pozdravljan. Utis tudi pri levici oČividen. Čestitati si sme slovenska delegacija, da ima tako govorniško silo v svoji sredini. Pari Z 18. aprila. „ France" javlja po „Agence Libre", da se je predvčeraj poskusilo, cesarja Friderika otrovati. Poskus se ni posrečil, ker je dr. Mackenzie bil oprezen ter cesarju dal zdravila proti strupu. Berolin 19. aprila. Groznica se je zvečer pri cesarji znatno pomnožila. Cesar nekoliko slab. Lokalna bolezen razrašča se vedno dalje nizdolu v sapnik. Dihanje je precej hitreje. ■ta'*-: „LJUBLJANSKI ZVON" (192—277) »toj i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ■asuacs -j« i Zahvala. Blagorodna gospoda Iv mu Hribar, glavni zastopnik bankr „Slavije", in Fran Bi en, inžener banko „Sla-vije", podarila sta v imenu iste hrabrim braniteljem Šolskega poslopja pri požaru dne -J8. marca t. 1. 25. goldinarjev. V imenu obdarovanih (razdelil seje denar 16. aprila; izreka najtoplejo zahvalo Šolsko voditeljstvo na Vinici, dne 16. aprila i888. Tro«t, nadučitelj. TTJv 17. aprila: Pri Slona t KontoumaoŠ iz (.'urina. — Rosenbaum iz Oftenbacba. — Steiner, Tisen, Filipp, Tchwab, Holabek, Kahn, Bauer, z Dunaja. — Wechsler, Stern, Spedling iz Gradca. — Ferjančič iz Zavrača. — Stranetzer iz Pentebe. Ćakš iz Podkloštra, — JeJoćnik iz Litije. — Hudovernik iz Radovljice. — Tomaž z Gorenjskega. Tržne cene r Ljubljani dne 18. aprila t. 1 ^. Speh povojen, kgr. Url. kr. . H 1? — 64 Rež,. n . 4 .". Surovo imislo, „ — 90 .Ji i men, n . 4 22 Jajce, jedno : . , . — 2 Oves, ■ .11 3 09 Mleko, liter .... — 8 Ajda, . 4,22 Goveje meso, k<*r. 56 PlO&O. n . 4 66 Telečje „ „ — 54 ' Koruza, • . B 112 Svinjsko „ „ — tfl Krouipi-, . 2 41 Kosti urovo . „ — 36 Leći-, n . 12 Pišanec...... — 50) Grah ■ . 13- — 18 Fižol, . 11 - Senc. 100 kilo . . . 2 50 Maslo, kgr. • 1 1" S'ama. „ „ . . . 2|32J M.is n . — M Drva trda, 4 □ •»•etr. 7 101 1 Speh i'rišen • ,!— 60 „ mehka, 4 „ 4l5i Meteorologieno poročilo. g 1 Čas opa-Q zovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. Mg 1 zjutraj & j 2. popol. oe I 9. zvečer 1 1 735'6 mm. 733*1 mm. 733 7 mm. 98° C 20-6° C 14-4° C si. svz. si. vzh. si. jz. jas. jas. d.jas. o-00mm. | Srednja temperatura 14-9°, za 5 6" nad normaiom. ID-u.n.3asl2a, "borza* dne 19 aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes . gld. 78-20 — gld. 7805 8045 — 8035 • n 11040 — n 11005 6u/0 marčna renta . . . n 92-90 — 9280 Akcije narodne banke. • n 8H4-— — 865 — 269-40 — n 268 80 London ....... • fi 12695 — ff 127 — Srebro ....... —•— — n —•— 1005'/, — 10-05«/, C. kr. cekini .... 597 — .V97 Nemške marke . . . . » 62-37'/, — ji 62 40 Državne srečke iz 1. 1H64 100 ~„ 166 ~, 50 Ogerska zlata renta 4*/# . . ... 97 — Ogerska papirna renta f>°/# . ... b " 75 5Vo Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ — Dunav* reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4l/?°/0 zlati zast. listi . 127 „ 50 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ — Kreditne srečke.....loO gld. 182 „ 50 Rudolfove srečke.....10 „ 20 „ _ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,', 102 ,', 25 Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. 215 , 50 ix Cvet zoper trganje: po dr. .Maliru a S50 kr., 5 zoper protin ter revimUizem, trganje po ■ nrtili, »o'enre v ki-iri ter pivcih oteklino, W oirp'e živce i;i Vhe i.d. V tvojem utinku £ Je nepie'ej,liiv in bi. o ier radikalno ♦ Mrtvi, k?v dokazuje na stotine priznanj • M najrazličnejših krogov. jgj Prodaja (605—20) * i ii* \ic\ \ ric\iiO