GLASNIK OKRAJNEGA UUOSKEGA 903ORA LJUBUANA-OKOLICA IN MESTNEGA UUOSKEGA ODBORA LJUBUANA ŠTEVILKA 17. — LETO L LJUBLJANA, 1. DECEMBRA 19*4 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBUANA IZ ZAPISIH K A 48. SKUPNE SEJE MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE DNE 19. NOVEMBRA 1954 Soglasno je bil tudi sprejet Sejo je vodil dr- Marijan Dermastia, predsednik ML O. Zapisnik seje je vodil Silvo Slyic, tajnik MLO. Za overitelja zapisnika sta yda izvoljena Jože Kavčič in Jože Belčič. , .p^ja je bila sklepčno, ker je "do od 67 odbornikov mest-zbora prisotnih 58 in od odborn;kov zbora proizvajalcev 44, . Tajnik MIO je poročal, da Jc biilo na zadnjih sejah ljnd-skoga odbora (od 37. do 46-sa katerih je Iniciativni ščino MLO. Stvar je taka, da . odbor prijel. Hkrati pa so bi- teren Dravlje ne gravi- Lno je gotovo: prav imajo to- li vsi ti zaključki Iniciativne- tirajo k Šentvidu in da spa-j variši, ki svarijo pred odloga odbora objavljeni v treh dajo, če je že potrebno, prej :čitvami na hitro roko. štcvilkali »Glasnika«. V cui št. k Siski kot pa k Šentvidu, ker Predlog Iniciativnega odbo- je bil objavljen predlog o te- je precej več ljudi zaposlenih'ra razbija Ljubljano na osem ritorialnem formiranju komun v šiški, odnosno Ljubljani in komun. Vprašal bi, zakajč lz z glavnimi potrebnimi podat- tu opravljajo tudi druge po- materiala, ki je na razpolago, ki, v dveh nadaljntii števil- sle. V primeru, če bo to po- Ije razvidno, da iz dveh razjo- ka h pa predlog statuta komun trebno, l>i se morali žrtvovati gov: prvič, ker so bojimo, da v okviru Ljubljane. Danes ni- na oni strani za priključitev ' umno. Ostoj Tumu: Predvsem mislim poudariti vtis s sestankov, ki smo jih imeli na terenu in sicer: Pojem komun še ni jasen in diskusija o tem se je na terenu šele pravzaprav začela- VABILO Bn . imam posebnih pripomb in k Šentvidu namesto k Šiški- » 49. skupno Sejo mestne- , mislim, da lahko preidemo .Strinjam se s tem samo v tem u11 Zbora In zbora proizva-, takoj na razpravo o predlogu primeru, če je to res potreb-ialCGV MLO linidativncga odbora in na! no drugače ne. Liz 1 #.r,nn if. .. l.-m nr^lrvm Ivo Valenčič. Na 43. in ^ " Ijmii.klh odborih mest 01cstni|i občin sklicujem 4'J. SKUPNO SEJO x, * •sklepanje o tem predlogu. " Podlag« 89. člena Zakona Fran(. g-,,,.. Terenski _ bori SZDL in ostale terenske organizacije na posamez-nili terenih so že začele raz-»lestnega zbora in zbora pravljati o predlogu glede Sl oizvnjalecv Mestnega Ijud- formiranja komun na opdroč-j .08« odbora glavnega mesta j« MLO Ljubljana. Vendar se jJ«bljanc, ki bo v petek, dne mi zdi, da jc bila vsa ta in-s;vdecembra 1954 ob 16-30 v formacija v časopisih presla-j -bji dvorani Magistrata, ha, da o vsem tom volivci v 'Jaliljana, celoti niso bili dovolj infor- Pfecllogan je naslednji mirani, predvsem glede raz-fiMpi/Mr r,,-rx 1 mej it ve posameznih komun. UNEVNI RED: Tako si n. pr. terenska orga- j,j ‘ 1 oročilo Sveta za notra- nizacija SZDL Trnovo ni bila j;;. ,z«devc o prometu v Ljub- Mu jasnem, kjer gre meja ta-ki,'11". (Objavljeno v »Glasni- ko imenovane komune Cen-.* 7 dne 26. okt. 195-1.) ter, ker jo bilo v obrazložitvi ui' Razprava iin sklepanje o zabeleženo, da spada del k. *kil Podaji stanovanj- 0. Trnovo pod Rakovnik, kam lj« '-i; 'z s*i'ajij mnenja, da spada ta del l('ti|jube]j /a finančno samo- poj Rakovnik, s čimer se niso J«u zavoda. strinjali. Rekli so, da nimajo Jc. Personalne zadeve, h, . ljudski odbor ima _ čivobnejšo obrazložitev glede s,’lVlV0 pismeno predlagati Liotckn mej in da bi morala 2^-memho ali dopolnitevIdiiskusija že danes nakazati, . vnega reda. kje linj bi potekale meje po- "reb it no odstotnost javite Zsemeznih k aiun. Na ta način jppščinski pisarni volilni enoti je SZDL prav ta-ko rapruvljal o formiranja komun. Poleg tega je pa o tem razpravljal še širši kolektiv na terenu konkretno o komuni »Krim«. Pripomb ni bilo drugih kot te, ki so se nanašale na skupni narodni dohodek iu narodni dohodek na prebivalca. Gledali so na stvar tako, da ta komuna ne bo imela pravega življenja, vendar so se strinjali z našim pojasnilom, da se o-suuje komuna tudi na našem koncu. Ivan Kristan: Zu 16. in 17-volilno enoto je bil sklican sestanek SZDL. Na njem smo prišli do zaključka, da so tu določena načelna vprašanja, ki jih je treba razčistiti. Na terenu niso namreč popolnoma jasni pojmi, oziroma razlika med nekdanjimi rajoni in sedanjimi komunami. Sicer pa okrog lega kakih teritorialnih vprašanj ni bilo. Vsi pa so bili mnenju, da vse okoliške komune, ki so sedaj predvidene, gravitirajo k centralo jc bilo zlasti poudarjeno glede trgovinsko inšpekcije, vilira na sumo mesto. Mislim, Li morala biti centralizirala bi bilo treba napraviti po- na ali decentralizirana, da bi »• Gospodarske zadeve. nič skupnega ne z llakuvni- • Sklepanje o poročilu koin ne z Rudnikom iu Undatno-imunitetnc konusi- ]?unci in da ta del bolj grn- bo mesto s svojo večjo gospodarsko močjo prevladalo nad okolico, in drugič, ker se n um zdi, da MLO nima zadostnega stika s prebivalstvom in se mu hočemo na ta način približati in omogočiti večjo udeležbo državljanov pri upravljanja. Iz teh dveh razlogo delimo naravno, ekonomsko leritoriadno in politično celino umetno na nesamostojne parcele, ki bodo pa le močno navezane ena na drugo. Veliko mesto je celota, ki je ni moč razbiti v več samostojnih komun. Razen tega tvori veliko mesto s svojo široko okolico, ki gravitira k njemu, gospodarsko celbto, ki lahko tvori z njim skupnost komun. »Občine znotraj mesta ne morejo biti samostojne komune,« je dejal v svojem govoru tov. Kardelj. Mi zamenjavamo administrativne težave in pot, kako MLO približati prebivalcem, kar je oboje le zgolj vprašanje tehnike, z bistvom, da jo občina — komuna osnovna družbena gospodarska skupnost, ki se hoče sama upravljati. Iz predloga je razvidno, da vene posege pa mora potem le opraviti neki organ oblasti, in to je lahko samo skupnost komun. Naša skupščinska praksa dokazuje, da je teh problemov dovolj. Z reševanjem Internih problemov mesta bo skupnost komun le izgubila splošno vodstveno, regulatorno in koordinacijsko vlogo. Kamničana ali Litij— čana n. pr. ne bo zanimal ljubljanski zeleni pas ali mestna kanalizacija itd., moral pa bo o tem odločati. Nekega vmesnega organa ne more biti med komunami in skupnostjo komun. Iz tega izhaja, da je lahko Ljubljana samo ena zaključena komuna, t. j. ena celota. Delitev Ljubljane je možna le na zaključene enote z lastnim centrom, kakor so Polje, Šentvid, mogoče še Ježica. Glede sodelovanja državljanov pri upravljanju nam lahko pomagajo krajevni svetL V predlogu je nakazanih še precej možnosti. Diskusija prav na terenu vodena v tem pravcu, bo pa gotovo še povečala te izgle-de. Mislim, da razlika pri udeležbi 60.000 ali 140.000 prebivalcev ni bistvena. Za odstranitev nevarnosti majorizacije so pa druge poti (2 doma itd.). Ponavljam, da ne smemo prehitevati, ker sila kola lomL Tone Polajnar: Dotaknil bi se tega, kar je govoril tov. Ostoj Tuma. Strinjam se z njim in pa z ostalimi govorniki. Vse to je bilo več ali manj razvidno ‘.z samih aktivov SZDL, namreč v tem smislu, da vloga komun še ni popolnoma jasna. Jasna ni predvsem v družbenem smislu. vsaj po mojem mnenju ne, saj prehod v komune napravi kvaliteten skok v družbenem smislu, da približamo direktno soodločanje in upravljanje čim širšemu številu državljanov, kar ni lahko. Tudi ni lahko zajeti družbenega upravljanja v en tak naprednejši gospodarski razvoj širše predele, ki so danes relativno zaostali v Ijuo-Ijanskem bazenu. Mislim, da tov. Tuma teh stvari ni v zadostni meri upošteval, ko je zagovarjal komuno v Ljubljani kot veliko komuno. Zdaj nastaja osnovno vprašanje, zakaj bi sploh šli v komune, če celota, taka kot je, najbolj ustreza, če so elementi družbenega upravljanja že postavljeni in če bi vsaka druga oblika več škodovala kot koristila. Nič ne bi koristilo to, če namesto linne Iniciativni odbor ni siguren pri; MLO rečemo komuna In bi mi- ne prišlo do nekih nemogočih podraževanj, zlasti glede cen. Govorili so tudi o komunalnih napravah. Te v glavnem Vi ‘ Vx isnmeznui s niun. vi a m imeni .gravitirajo iz centra navzven. MIO,,bi na zborih volivcev laže raz- 1<> jc vazno vprašanje, o k a- S. F. - S. N. j. • = u S e d n 1 k MLG: tega Ul 11,1 i, uai.iii i-i/v L Marijan Durmastia, L r.‘sli na z?prih tolivcev. sdbn št. 8 (telefon t previjali in pnišli dejansko ina dnu s konkretnimi prcdlo-p .... — -j. d. Tudi /ukli :čke iz vsega 1 r o„<1 s e dni k MLO: [tega bi »a ta način )ažc izne- trrem bi bilo treba veliko več ni-"ati, kot pa sc jc pisalo. Dalje naslaja vpreči n j e glede električne energije, ki .je zlasti v centru zelo pomauj- delitvi Ljubljane. Govori n. pr. le »prilično samostojni gospodarski bazi ali dokaj samostojnih enotah,« ker se zaveda, da so predlagana področja močno vezana med seboj. Reševanje urbanizma, komunale in sličnih skupnih zadev mestnega območja Iniciativni odbor prepušča skupnim zavodom in podjetjem, ker je jasno, tla to daleč presega kompetence >bčin, ni pa to spet stvar, kt zadeva skupnost komun. Navedena vprašanja rešuje podjetje lahko samo glede Izvedbe, oblast- slili. da smo s tem že napravili korak naprej. Predlog, ki ga je res po precej težavnih debatah sprejel Iniciativni odbor, dokazuje širino, ki naj bi jo Ljubljana pokazala pri reševanju teh družbenih vprašanj. Na terenu, kjer sem bil, sem opazil pomisleke, da bi obrobni predeli, kot n. pr. Rožna dolina, prišli v komuno s premajhno materialno močjo v primerjavi s Centrom s Šiško ter da bi prišli v gospodarsko neenakopraven položaj. Govora je bilo o vplivanju življenjske rav- ni ln narodnega dohodka na enega prebivalca. Jasno je, če se tako postavlja stvar, da se bomo težko postavili na stališče komun. Vsi ti ljudje namreč zelo malo mislijo na tiste predele okrog Ljubljane, ki bodo tudi prišli v komuno. Kaj naj bi v tem primeru napravilo Barje, Polhov Gradec itd., če bomo zagovarjali Ljubljano kot celoto, ostale predele pa prepustili komunam kot so. Veliko pomislekov je bilo o vprašanjih kot so urbanizem, komunalna dejavnost, lokalni promet itd., to zaradi dveh stvari: Prvič so se bali, da bi lahko reševanje takih vprašanj dejansko ne bilo v skladu z razvojem Ljubljane kot celote, drugič pa so šli na linijo, da je prav, da se kompetence razbijajo in preidejo na manjše komune, ker da je ravno urbanizem tisti, katerega ni mogoče tako urediti, da bi se iz tega vira lahko gradile tovarne, stanovanjski bloki itd., kar bodo komune laže izvrševale. Mislim, da je eno In drugo tolmačenje precej napačno. Res pa je tudi to, da manjka širša obrazložitev tega, kaj hočemo doseči v prvi fazi formiranja komun. Seveda moramo pri tem vedeti, da ne gre za rajone ali občine, ampak da gre za kvalitetnejše spremembe. Predvsem bo treba razčistiti vprašanje kompetenc, zlasti katere bodo kompetence širše skupnosti in katere bodo pričele prehajati navzdol, seveda pa to šele takrat, ko bodo majhne komune pokazale, da •o zadosti zrele, da lahko razširjajo krog svojih kompetenc. Res je, da je bilo v zadnjem času objavljeno v časopisju vprašanje razmejitve Ljubljane, vzorec statuta Iniciativnega odbora obeh ljudskih odborov, manjka pa vsebinska razlaga komun kot ene nadaljnjih oblik demokratizacije v našem javnem življenju. Lojze Matelič: V poštev bi morala priti zveza komun kot taka, komune pa kot manjše upravne enote, ki bi imele manjši delokrog ter ne bi mogle vplivati na razvoj celote. Obliko pravega razvoja bi dala šele skupnost komun, ki bi na podlagi dobrega načrta lahko mnogo storila glede komunikacij in ostale ureditve splošnega gospodarskega in finančnega stanja. Pri vsem tem sem slišal ugovor, da pravzaprav ne vemo, kaj hočemo in kaj bomo lahko v zvezi s komunami napravili in izvedli. V gospodarskih krogih je ta-le običaj, če hoče kako podjetje neko stvar graditi, da se od njega zahteva, da najprej predloži idejni načrt, nato glavni načrt in končno Izvedbeni načrt, t. j. končni načrt, pri katerem se ponavadi ustavimo. Ugotavljam, da se Je pri sestavi načrta upošteval načrt dohodkov celote In posameznih komun, ki bi sl lahko med seboj pomagale po zvezi eomun. NI pa nobenega načrta. M bi povedal, kaj bo zveza komun napravila. S tem bi seveda zbudili zanimanje celote kot talke, šele potem bi prišla ta misel ljudem bliže, 2e sedaj se razpravlja o tem, kam bo hodil kdo na upravni organ tn kdo bo reševal njegove zadeve. Prt teh razgovorih so prišle na vrsto še druge stvari. Reklo se je n. pr., naj bi bil MLO središče bodoče zveze komun, ki ima svoj upravni kader, kateri se je Izpopolnjeval, gi še vedno ni popoln, saj še vedno Iščemo ljudi, id jih potrebujemo, a jih ne moremo dobiti. Kaj bo šele nastalo, če bomo napravili več komun, kjer bomo potrebovali tudi več upravnega kadra? To so postavke, ki govorijo za in proti formiranju komun. Nekdo je tudi omenil, da se bo dohodek povečal preprosto zato, ker bo evidenca večja. Temu nasproti pa bodo tudi večji izdatki za upravni organ. Z ustanovitvijo komun se bo prebivalstvo veliko bolj zanimalo za upravljanje in za posamezne potrebe. Marsikdo, k: se danes ne zmeni, kaj in kako se dela, temveč samo zabavlja, se bo pobrigal, da se bo v njegovi upravni enoti napravilo to In ono. Nekaj drugega pa je, zahteve teh malih komun bodo tolikšne, da jih posamezna komuna ne bo mogla izpolniti, zveza komun pa bo imela tako težko stališče in bo vsem potrebam težko zadostila. Pri teh rezultatih bi bila zveza komun v sedanji obliki prevelika za uspešno reševanje in ureditev potreb manjših komun, mogoče bi pa lahko pri dobrem 'načrtu veliko pridobili za celotno področje Slovenije. Kar se tiče finančne pomoč-, se na terenih zdaj boje tegale: Po načrtu, ki je bil objavljen v »Glasniku«, so nekateri predeli, oziroma nekatere bodoče komune visoko aktivne, drugje pa sta združeni dve slabi komuni, saj obe skupaj ne dosegata več kot polovico neke druge komune, ki je po dohodku močnejša. Zveza komun bo morala te dohodke razdeliti tako, da bodo nekaj dobile šibkejše komune. Bojijo pa se, da jih ne bo nihče slišal. Tisti, ki bodo imeli dovolj dohodkov na razpolago, bodo rekli, naj se v njihovi komuni še nekaj Izvede, medtem ko pri manjših komunah ta stvar ne bo šla. Težko je tej stvari priti do dna. V začetku sem rekel, da bi se prebivalstvo za te stvari bolj zanimalo in bi ga laže pridobili za reorganizacijo, če bi jim pokazali prednosti, ki bi koristile splošnemu okolišu. Franc Nebec: Podal bi nekaj pripomb, ki sem jih slišal med volivci glede formiranja komun. Na sedanjih množičnih sestankih ni bilo posebnega odpora proti formiranju komun, oziroma njih ustanavljanju ter proti mnenju, ki ga je dal Iniciativni odbor. Ne vidim vzroka, zakaj ne bi ljudje teh stvari bolj kritično Iznašali. Predvsem bi se naslonil na nekaj internih diskusij, ko sem Imel priliko razpravljati s posameznimi člani SZDL, ki so iznašali različna mnenja in pojasnila, ki jih pa na sestanku samem niso povedali. Videli smo, da je imela komisija za izdelavo predloga o formiranju komun cel kup težav in tudi sama ni mogla priti do najboljših in najtočnejših zaključkov. Toda kaj so volivci Iznašali? Bili so resni pomisleki glede delitve mesta na več upravnih enot. Pomislek! so nastali predvsem zaradi tega, ker smo iz preteklih Izkušenj videli, da smo težko določili In razmejili kompetence med rajoni in MLO. Deloma smo se z razmejevanjem kompetenc rajonov borili še potem, ko so bili rajoni že ukinjeni, kompetence pa še niso bile razčiščene. Komunalne stvari, ki obstajajo in so naš osnovni problem, bo treba voditi iz enega centra. Zato bo treba resno pomisliti, preden bomo mesto razdelili na več upravnih enot. Sem mnenja, da Je Ljubljana-okolica doslej predstavljala res nekaj nelogičnega, ker moraš iti preko mesta v Litijo, in da je treba tukaj ustvariti samostojno enoto okrog Vrhnike do Ljubljane in od Litije do Ljubljane, ne pa da ta upravna enota obstaja okrog Ljubljane. Ze danes pa vidim problem, ki nastaja v zvezi z ustanavljanjem komun. Bil sem na sestanku, ko so tovariši govorili, da bi bili nekateri kraji, predvsem Dravlje, raje priključeni Šiški kot pa Šentvidu, ker imajo tam tudi svoje kulturno, fizkulturno ln druga središča, šole Itd., medtem ko hočejo Dravlje priključiti Šentvidu zato. ker imajo tovarno Štora, in da gre komuni Šentvid za to, da bo imela čim večjo ekonomsko osnovo. Omenil bi rad še to, kar so tovariši iznašali, t. j., naj se organizacija že enkrat ustali. Vemo, da je treba zgraditi še celo vrsto stvari In da oblika naše organizacije še ni dokončna, vendar je žeija ljudi ta, da bi se naše organizacijske oblike enkrat ustalile. Res je to, če pogledamo sedanjo organizacijo MLO, da je povezava med ljudskimi odborniki, zbori volivcev in MLO prllično slaba in tukaj ljudje upravičeno grajajo ln žele, da bi bila ta povezava boljša. Kakor pa sem že rekel, za sedaj nisem tako prepričan, da bi bila delitev mesta na več upravnih enot najboljši korak naprej. Sem za to, da se komunalna skupnost vodi iz nekega centra. Glede delitve mesta imam pa resne pomisleke. Leopold Krese: Prepričan sem, da situacija glede formiranja komun v Ljubljani še ni tako | zrela, da bi se lahko odločili za tako delitev Ljubljane, kot jo predlaga Iniciativni odbor. Iz raznih razgovorov smo videli, da je mnogo ljudi proti reorganizaciji in tu so verjetno tudi tiste vrste ljudje, ki so o komunah najmanj razmišljali in ki so tudi vedno proti vsaki reorganizaciji. Mislim, da glede razčiščevanja pojma komune v odnosu do dosedanjih form oblasti nismo dovolj razpravljali na terenu. Na dosedanjih sestankih smo spoznali, da ljudje v bistvu ne vedo, kaj pomeni beseda komuna, kakšen je bistveni značaj komune, ne vidijo ogromne razlike med bivšimi organizacijskimi enotami in komuno. Mi o tem naših ljudi še nismo prepričali z dokumentacijami in mislim, da je /ato še prezgodaj o tem dokončno odločati, ter sem mnenja, da bo o tem treba še več razpravljati na terenu. Druga stvar, o kateri hočem govoriti, pa je vprašanje vloge komune na splošno in pa vloge ljubljanskih komun, kakršno naj bi imele po predlogu Iniciativnega odbora. Tukaj mislim, da obstoje določene razlike med mestnimi komunami in komunami Izven mesta Ljubljane glede na značaj mesta kot celote, ker bomo v nekem smislu, ako bomo sprejeli ta predlog, morali odstopati od nekaterih načel, zaradi katerih se v bistvu formirajo komune. Reorganizacijo oblastvenih organov narekuje dialektični razvoj naše graditve, potreba nadaljnjega razvijanja demokratičnega upravljanja, približevanje oblasti ljudstvu ter neposrednega sodelovanja volivcev v organih oblasti ter dejanske možnosti neposrednega upravljanja In odločanja. Potreba je po dejanskem Izvrševanju teh oblastvenih funkcij ne samo po formah, ampak da oni tudi dejansko odločajo. Odločajo pa lahko samo, če imajo svojo gospodarsko bazo, na katero se lahko opirajo in s katero gospodarijo. 2e ko smo razpravljali o ljubljanskih občinah, so često ljudje postavljali vprašanje pred nas: Povejte nam, koliko novih stanovanj bomo lahko več zgradili ter cest, šol ln drugega, če bomo imeli samostojno majšo občino, Itd. Mi jim takrat tega nismo mogli dosti obljubiti, ker tudi ni imelo smisla, ker ni bilo pogojev za to, zlasti ne po taki administrativni razdelitvi, o kateri smo govorili takrat. Zato so seveda volivci odklanjali razbijanje Ljubljane na občine. Ce govorimo o tem. da bo prišlo bolj do Izraza samoodločanje, potem je treba dati več gospodarskih možnosti, da se ima o čem 1 s kom odločati. V tem smislu se je pokazala potreba formiranja komun, t. j. novih širših enot ln ta bistveni pogoj komuna mora imeti. Ce hočemo take enote ustanavljati, morajo seveda Imeti gospodarske možnosti razvoja. Zastonj je bilo govoriti o večjih kompetencah sedanjim občinam, ker so to premajhne enote s prešibko gospodarsko osnovo. Zato se te občine — mislim izven Ljubljane — združujejo v večje komunalne enote. Ne gre torej za menjanje naziva, temveč za vsebinsko bistveno novo gospodarsko kulturno strukturo, oziroma enoto oblasti. Združujejo se predeli, ki v celoti gravitirajo skupaj ne samo geografsko, ampak tudi gospodarsko, politično tn kulturno. Gre za združitev v večje, močnejše enote, da bodo imeti a kom in o čem odločati. Težišče je torej na povezovanju z naprednejšim in močnejšim centrom. Nobeno naključje ni, da so na sestankih Bežigrajci in Zeleno-jamci, oziroma Jaršani prvo vprašanje postaviti v tej zvezi: Kam bomo spadati? Brž so dobiti odgovor, da pridejo k centru; ni bilo n;kake diskusije, v večini primerov pa so oni, ki bodo Izven, protestirati. Seveda tu se oglašajo tudi taki, ki vidijo vedno ob reorganizacijah nove težave in stroške. Na te se seveda ne moremo ozirati. Mislim, da je glede Viške komune stvar toka, da se bodo verjetno predeti iz daljšega zaledja radi vključili v Viško komuno, vtem ko Je za ta del bliže mesta bolj problematično. Nisem za veliko Ljubljansko komuno, ker sem bil vedno proti prestavljanju ljubljanske table In ustvarjanju umetno velike Ljubljane, take kot jo imamo danes, ko je tabla Ljubljane na Jančah ln ne vem, kje še. Menim, da je nujno ustvariti komune z okolico Ljubljane. Nesporno je za sedanjo občino Polje, ki jo je treba razširiti tako teritorialno, kar gravitira na njo, kakor po kompetencah. Prav tako je nesporno za Šentviško komuno, ki že predstavlja za te predele prirodno središče. Tudi ta, mislim, da bi se mogla pomakniti bliže do Šiške ter povezati vso to kmečko problematiko v svoj delokrog, vtem ko za Šišensko komuno ne vidim pravega razloga. Tudi Je vprašanje, kako prirodno določiti meje med centrom In Šiško Včasih je n. pr. bila meja t Šiško pri stari cerkvi, mislim tu Šišensko predmestje, toda danes 1» to že strnlenl d«! mesta. Ce |e lahko Bežlgraf skoraj do Kleč pod komun« center, ne vem, zakaj naj bi bila Šiška izven. Upravičena je komuna tudi na Posavju s Črnučami ter Rakovnik s celotnim barjanskim koncem, mislim pa, da je problematika tega ožjega strnjenega dela tako enotna in specifična, da je ni mogoče deliti. S temi obrobnimi komunami in pa po zvezi komun bi bila Ljubljana dovolj povezana z najširšim zaledjem. Po tem predlogu pa, mislim, kršimo osnovni princip komun, ko gremo v Ljubljanskem primeru na razdruže-vanje centra, vtem ko smo drugod za združevanje k močnejšemu gospodarskemu in kulturnemu centru. Drugo načelo, od katerega tudi odstopamo v ljubljanskem primeru, je vprašanje pristojnosti. Druge komune izven mesta, ki bodo sestavljale prirodno gospodarstvo, kulturno celoto, bodo imele vse kompetence po tem novem sistemu in bodo lahko o vsem odločale, medtem ko ljubljanski tipični mestni komuni, tu mislim Šiško In Moste, ne bosta mogli. Tu se bo seveda močno razvijal tudi lokatizem, ki mu pa ne moremo zameriti, ker bi bilo tudi slabo, če se ne bi. Težnje teh komun bodo vsekakor, da čim-več store za napredek svojega področja, vtem ko bo za probleme, ki so skupnega komunalnega značaja — in teh v Ljubljani ni malo — manj razumevanja. Tukaj Imamo vrsto problemov skupnega značaja: urejevanje cest, prometa, politiko preskrbe in stično. To bo zopet predmeti kritike vseh komun in zborov volivcev. Kdo pa bo nosil dejansko odgovornost? Vsekakor zveza komun. Pri tem zopet odstopamo od principa, da si bo zveza komun prilastila mnogo več kompetenc, kakor pa jih določajo novi principi in nova vloga okraja, vtem ko bodo ljubljanske komune — mislim v ožjem delu mesta — imele manj kompetenc v sorazmerju z zunanjimi, ld lahko o vseh problemih same odločajo. Prav tako pa bomo Imeli po vsem tem dva režima v sami zvezi komun: kadar se bo razpravljalo o Ljubljani, bodo Imeti poslanci večja pooblastila kakor pa za zunanje komune. To po mojem ne bo zdravo, ati pa bodo ljubljanski poslanci sestavljati posebno frakcijo In se bodo mogoče posebej sestajali, kar bo gotovi) neugodno vplivalo na komune. O teh stvareh bi bilo treba bolje razmisliti. Da bi močna mestna komuna majorizlrala okolico, mislim, da se ni treba bati, saj bo tako sam sistem obveznosti do zveze komun to onemogočal, ker bo vsaka komuna odvajala po svoji gospodarski moči. Tu se bodo zbirala sredstva tudi za eventualno pomoč zaostalim predelom. Mislim pa. da z gospodarskega stališča niti zdravo ni nasilno ustvarjati take meje md' komunami, ki bi omogočile enak narodni dohodek na prebivalca. Te enakosti ne bomo nikoli dosegli. Zmanjševanje teh razlik je realno samo na osnovi razvijanja gospodarske Iniciative ln nenehnega prizadevanja, Mol predlo« je. kot sem že dejal. da sc formirajo obrobne komune, kt naj povežejo čim širšo okolico, kar seveda realnn gravitira na te centre, kot 1® Šentvid, Ježica, Polje. Rakovnik in morda Vič. Te komune bi tudi povezovale sorodno problematiko, predvsem kmečko, vtei1] ko naj ostane strnjeno mesto, k' Ima tudi svojo specifično Pr°' STRAN 67 tematiko, ena komuna. Tako b* bilo ne osem, temveč pet komun. Avgust Zupet: Na vprašanje komun gledam z nekoga druge-60 stališča. Kot član delegacije sem se udeležil Stalne konfe-sence mest in mestnih občin v Skoplju In, če kdaj, me je situ-BCl-ia v Skoplju prepričala, da moramo te stvari gledati bolj Precizno z nclce druge strani, kojti Ljubljana je prišla v raz-Pravi o formiranju komun naj-QaU. Tudi ni naključje, da so naša večja mesta bila v Skoplju rez koncepcije glede formlra-PJ® komun na mestnem področji' Mislim, da ima to globlje korenine, tudi ekonomske, po-kehno glede na slabosti, katerih Pismo v nobenem mestu prosti, oziroma smo z njimi obremenje-ai Prav tako kakor drugod. V P°minu mi je ostala diskusija Beograjčana, ki je dejal: »Mi omamo koncepcije, ali ml lma-? o,p$tine, kojima čemo dati L3 neka prava.« Takšna je amreč presoja ustvarjanja ko-, Un iz velemestnega merila, mr sc pase nek centralizem in onopolizem svoje vrste. Ko mo mi dali k temu svoje pripombe, se je diskusija nadalje-J« in povzročila tehtno raz-c lš,ianje, tako da so se na kon-JPt Reke, ki se je nameravala ^širiti, slišali že Ironični klici: a vaša komuna hoče da ide J® do Splita l Dubrovnika.« oteli smo poudariti, da gre za /ojstven pojav v naših mestih. k|er Kre za gledanje, da je me- celota In da sc ne da deliti. I ravljo: Mesto je homogena ce-vas pa je nekaj drugega, ij® za tipično zaprtost mesta, Prt preživljamo v za- ,pm krogu, ne oziraje sc na aibližjo okolico. Mislim, da jma.Šanja niti ne bi mogli niti ,® t*i smeli postaviti tako. ker J ta celota nedeljiva, in bi nas °ral nekaj naučiti tudi zgodo-Pskl razvoj. Siškarjl bodo še mJalje ostali Slikarji. Moščnn-B *® nadalje Moščand čeli av so Moščancl tudi Ljub-nč^T,| 7.3*0 se ne more-^anea postaviti na stališče, I, da ni problem tako velika v^una. ki bi Imela polovico p Ka narodnega dohodka v ^'merjnvi z ostalimi 14 malimi kunami v okraju. _ nigo, )(ar sem ie v začetku p ®dal, je to, da sl ne morem s J,®8 tavljatt, kako bomo pred | dttjnjlm zgodovinskim razvo-Pm *a3ovnrja1I to situacijo: Na jjiežpiju bomo šli k formirala komun, v naprednih predeli ' kjer Imamo razvito tndu-CrR 0' torej kjer je torišče na-ka in socialističnega gledala na družbeni razvoj, bomo nj,,"'i na krajevne svete ln na Dr J formiranje z omejenimi i„nvt®aml. Teh stvari ne bomo t„ Prezreti ln bo treba na f)a,Vr>raSanle globlje gledati. Se-«J.np gre za to, da se napravi L°ha glede obsega pravic Un’ *®ajtl te bodo nujne v hra Srn*s1'i, da jim damo polne 61tra|Pe' k0* J**1 *ma danes n. pr. n,Naslednje vprašanje pa je, 8l,,gt>omo šli na polno ln naj »t koncepcijo ali pa na pn-•ho ° zabavanje teh stvari. Ne Joirio iti naprej s tako orl-do bi puščnll postopo-t0 oravlee navzdol, kot se je Ugajalo recimo v Skoplju. bj-J 3:1 da teče v tej zvezi raz-hr.v''1 le polni dve leti. Rnz-in niše se o tem več 'e, Preslabotno In da je pre- p6 .-1 o kateri koli stvari. Re» Vjh,®' da le neposredno sndelo- več tistega starega gledanja na vso stvar. Tu ne gre za kake stare rajone, ker za te ne more in ne sme iti. Nekaj takega nc bomo več delali. Tudi ne za neke piškave občine z omejenimi pravicami kot je to konec koncev tudi v Ljubljani primer. Gre za kvalitetni skok, za spremembo, da bomo dali polno vrednost vsemu temu. Menim, da je potrebno gledati na stvari tako, da problem ne ostane nerešljiv. Konec koncev so najbolj klasičen primer ceste, ki vežejo komune med seboj. Ne moremo reči, da se te stvari ne dajo reševati, oz. rešiti, zato misBm, da je koncept, ki je postavljen, nedvomno na pravi poti. Tega se v okviru mesta nismo ustrašili In nismo zapadi! mestnemu gledanju, kot so zapadli temu drugje, marveč smo šli naprej in smo začeli problem resno reševati. Nismo šli na to, da je Ljubljana nedeljiva celota. In tega tudi ne smemo očitati Iniciativnemu odboru. Ta se je zavedal svoje dolžnosti, ko Je gledal na to, da Je Ljubljana glede svojih centralističnih posledic nekaj doživela prejšnje leto ln da se je lz tega tudi neka) naučila. To je po mojem mnenju tudi razlog za tako gledanje danes. Mislim, da podani ugovori niso načelni. To so več ali manj praktični pogledi na to vprašanje s teh-nično-adminlstratlvne plati, najmanj pa z družbeno-polltič-ne. Ugovori sc n. pr., češ koliko kadra bo treba! Jasno je, da bo I kader potreben, s tem pa še ni j rečeno, da moramo ta kader postaviti čez noč. Mislim, da ne gre tu za neko bistveno povečanje sedanjega kadra, temveč za postopno, solidno graditev, za kvalitetno formiranje komun. Jaz se s konceptom Iniciativnega odbora v načelu strinjam, ne bi se pa postavil na stališče, da je koncept treba sprejeti tak. kakršen je. O tem Je treba razpravljati še na zborih volivcev, In sicer o mejah, o obsegu komun In o gravitacijskih vprašanjih. Glede gravitacijskih vprašanj bi bilo treba diskusijo postaviti bolj široko, predvsem glede samostojnosti komun v materialnem smislu, kar je seveda izhodišče za pravo gledanje. V kolikor bo to gledanje pravilno, bo temu primerna tudi razprava na samih zborih volivcev. Tla Bežigradom včeraj razprava ni bila slaba. Henrik Zdešar: Zanimivo je, da načelnega razpravljanja glede komun ni. Tovariši, nc bi hotel Iznašati svoje osebno mnenie. amkap opažanja, k! sem jih dobil pri raznih razpravah. Ko smo začeli govoriti o mejah, je vprašanje formiranja komun, oziroma njenih mej povsod prišlo na dan, zlasti na perifernih območjih. Tam vsi teže k centru, skratka na terenu vlada težnja: k večjemu centru. Doživel sem na aktivu SZDL, ko smo razpravljali o tem. kam bi spadala ta volilna enota; tovariš! so mnogo razpravljali, ali le to potrebno ali ne. Ko pa smo dognali, kje tečejo meje te volilne enote, so se takoj strinjali s tem, da se ustanavljajo komune. Na naše zbore volivcev hi morali It! dobro pripravljeni, da bomo lahko Hudem polasnl-II pomen ustanavljanja komun. Drugo pa je. ko se bo začela raznrava o mejah: takrat bo frebn pa Hudi poslušati, ker bodo verjejpo kaj pnmetoega predlagali. Naš sklep naj ne hi hll osebno stališče, ampak stališče zbora volivcev. O rezulta- tu iz zborov volivcev še ne moremo govoriti, ker jih še nismo imeli. Aktivno se bomo lahko pogovorili šele kasneje, ko bomo slišali mnenje zborov volivcev. Mislim, da bodo ti zbori volivcev zelo obiskani tudi po obrobnih delih in da bo diskusija v zvezi s formiranjem komun tudi živahna. Moramo si pa biti na čistem, kakšno stališče bomo na zborih volivcev zavzeli. Načelno so stvari ljudem znane, ko pa se začne konkretno razpravljati, Je težko pravilno odgovoriti, če nismo dobro pripravljeni. Lojze Ocepek: Strinjal bi se z diskutanti, kar se tiče pojasnjevanja problemov formiranja komun. Napravljenega je bilo premalo ln bo treba še ve--letko storiti, da bodo ljudje razumeli, zakaj formiramo komune. Ne bi bilo prav, če bi mi zavzemali samo tista posamezna stališča in mišljenja, kot se običajno na sestankih dogaja. Ce hočemo, da bo bistvo formiranja komun na zborih volivcev prodrlo, je treba Imeti pred očmi to, da kot odborniki usmerjamo diskusijo z določenimi stališči, ln ne, da bomo na zborih volivcev samo poslušali ter prevzemali ln nato prenašali na ljudski odbor. Ce bomo delali tako, ne bomo dosegli pravilnega rezultata. Med volivci se je na primer pokazala bojazen in pa pripombe, češ da je formiranje komun samo ena Izmed reorganizacij ln da bo tudi samo pri tem ostalo. Jasno je, če bomo stvari tako prinašali na zbore volivcev, potem bodo ljudje Iznašali argumente, češ kako bo z urbanizmom, s komunalno dejavnostjo itd. V principu je bilo postavljeno formiranje komun, ni pa bistveno važno, kakšne bodo komune tn ali bodo reševala komunalne probleme podjetja ali kdo drugi. Mislim, da smo pri vsej tej diskusiji in usmerjevanju diskusije za formiranje komun pozabili na eno, t. J. na vprašanje druž-beno-politične vloge formiranja komun. To je osnovno vprašanje. V komuni se bodo združili vsi neposredni proizvajalci, ki bodo demokratično povezani z organi oblasti. Na ta način bomo hitreje razvijali socialistične družbene odnose. Ce hočemo danes stvari pravilno usmerjati In če hočemo, da bodo ljudje na zborih volivcev stvari razumeli, se je treba orientirati na to, da bomo začeli z diskusijo o družbeno-politlčni funkciji formiranja komun. Ce se bomo na to orientirali ln stvari tako postavili, bodo razprave potekale dobro, v nasprotnem primeru pa bo tako, kot je potekalo danes, ko se Iznašajo drobni pomisleki in ne bistvena vprašanja. Odpadle bodo negativne pripombe, kot se danes pri nas postavljajo. Zdt se mt, da za Ljubljano govori še en značilen argument za formiranje komun. To Je nedvomno diskusija okrog MLO, in sicer glede vprašanja centralizma, ki se Je postavljalo na zborih volivcev. Stalno je bil MLO kriv tega ali onega, torej v vsakem pogledu glavni krivec, če se stvari niso dobro reševale. Na zborih volivcev je treba tudi postaviti to v prid formiranja komun. Treba je razložiti, da mesto ne sme ostati celota tudi zato, ker bomo na ta način razbili malomeščanske elemente. Ce bomo te stvari ta- ko postavljali, se bodo naši socialistični odnosi hitreje razvijali. Ko gremo na zbore volivcev, sc je treba dobro orientirati predvsem na ta družbenopolitični moment v zvezi s formiranjem komun. Leopold Krese: Prosim tovariša predsednika, da se tu ugotovi, da nihče izmed odbornikov do sedaj ni diskutiral proti komunam v principu, temveč samo proti taki razdelitvi mesta, in pa da stvar še ni dovolj pripravljena. Franc Drobež: Kolikor sem na terenu razpravljal o formiranju komun, nisem prišel do tega zaključka, da kdo odklanja koncepcijo komun, in tudi iz razprave ljudskih odbornikov nisem zaključil, da bi bili proti formiranju komun. Zdi se mt, da vsi razumemo, da je koncepcija, ki je postavljena, dobra, celo odlična bi rekel, in da se bomo mi za to koncepcijo tudi tolkli. Gre pri tem samo za eno vprašanje, namreč za to, ali je nam ljudskim odbornikom in aktivistom na terenu, ki se v razprave o formiranju komun že poglabljamo, dovolj jasna družbeno-politična vloga formiranja komun. Tukaj mislim, da ni potrebno samo prepričevanje, marveč konkretno delo, konkretne praktične oblike, pripravljanje analiz za to izvedbo. Tega vprašanja ne bo težko Izvesti v primeru, če bomo taiko razpravljali In če bomo tako pripravljeni na terenu. Ljudje, s katerimi razpravljaš na terenu, so pripravljeni o tem vprašanju razpravljati v pozne ure zvečer. Postavijo zelo hitro praktične primere za Izvedbo te koncepcije, ki jo Imamo. Lahko rečemo, da Je največji napredek družbene vloge v tem, da bomo « takim poglabljanjem vključili nove ljudi v družbeno samoupravljanje. Tl ljudje namreč danes še niso zajeti ln stoje ob strani ali pa so zaposleni pri manjših nalogah, a so sposobni reševati tudi večje. Vsa diskusija se vrti okrog tega, kako v Ljubljani pravilno izvesti organizacijo komun, kako pravilno zajeti ta teritorialna področja, da ne bi pri ljudeh naleteli na odpor. Ljudje imajo dovolj razumevanja in smisla za Iskanje teh oblik ln že celo Iščejo, kje bo njih kulturno, gospodarsko tn politično središče. Največ prahu smo dvigali s tem razrezom Ljubljane na komune, ker verjetno nismo dobro zadeli ln rešili teritorialnega vprašanja oziroma razdelitve. To mi potrjuje prav dejstvo, da najdemo največ ostrih razprav o teritorialnem vprašanju prav na tej ožji periferiji. Ta stvar pa ni več sporna, brž ko se začneš pomikati proti Mostam, Bežigradu Itd. Vse težišče razpravljanja je okrog ožje periferije. Določiti pravilne meje tem perifernim predelom pomeni že velik korak naprej. Seveda bo treba znati ljudem pravilno predočitl, kje naj bi bili centri takih komun. To tudi najbolj potrjuje dejstvo, da Polje ln Šentvid tega vprašanja sploh ne postavljata, ker sta tl dve komuni svoj center že našli in lahko trdita, da se bosta komuni najbolje razvijali In poglabljali. Šiška, kakor ml je znano, ima Iniciativni odbor. Ta je svojo nalogo gotovo dobro opravil. Verjetno bo ta Iniciativni odbor najbolje rešil vprašanje, do kam i naj sega ktf^Tfca Šiška ln ali naj bo sploh komuna, če ne bo postavil mogoče celo vprašanja nesoglasja do odcepitve od bližnje periferije mesta. Ce vzamemo Moste, je stvar taka. Ce bomo vzeli za mejo južno železnico in vse proti vzhodu, kar zavzema meščansko občino, ne bomo naleteli na težave, ker to gravitira na mo-ščansld center. Ce pa gremo proti severovzhodu, tam pa se spopademo z Interesi Most, ker je severovzhod bolj vezan k centru, ker teče tu prometna žila. Moste same jih pa oddaljujejo. V tem primeru bi se morala glavna diskusija vrteti okrog tega, kako posamezna področja korigirati tn jih pravilno zajeti, da bi to vprašanje ne bilo sporno. Res je, da bo pri vseh teh vprašanjih glede Izvajanja teh nalog v zvezi s formiranjem komun cel kup zelo važnih tehničnih vprašanj. Zdi se ml, da smo o teh vprašanjih malo govorili ln jih odrivali. Na zborih volivcev bodo ljudje hoteli Imeti nekoliko podrobnejše odgovore na ta vprašanja. Vprašanje prometa ne more biti vprašanje vsake posamezne komune. ker posamezna komuna ne bo mogla organizirati avtobusa, trolejbusa in recimo tramvajskega prometa. Prtncipialno bo morala reševati vprašanje prometa zveza komun, ker promet ne zajema samo ožjega področja mesta, ampak tudi periferne predele: Domžale. Litijo, Vrhniko, Polhov Gradec Itd. Zato bo moralo biti to v Interesu zveze komun In samo v primeru, da bo to res interes zveze komun ln če bo to zveza komun tudi rešila, bodo odpadli problemi glede prometa. Potem Je padlo tudi vprašanje. kako bo z razdeljevanjem stanovanj. To stanje Je trenutno Se aktualno, ker stanovanja odrejamo zasedaj še administrativno. Perspektivo pa imamo, da stanovanj ne bomo več razdeljevali na administrativni način, temveč na bazi ponudbe tn povpraševanja, kar pa je seveda še daleč. Tukaj ni vprašhnje, ali se da to tehnično administrativno speljati ali ne. Speljati se da, bodo pa drobne težave, ki ne morejo biti take, da bi lahko odlagale razglabljanje In realizacijo samega formiranja komun v Ljubljani. Misel, ki me pri tem vodi, je tudi ta, da se morajo komune v Ljubljani organizirati postopoma. Najprej bt organtz.iralt komune na tistem področju, na katerem je teren že dozorel in hoče Imeti svoje upravno središče, ter želi organizirati svojo upravno enoto, ki bo dajala možnost poglabljanja družbenopolitičnemu razvoju. Vič bo povedal svoje, Moste svoje, Šiška svoje in verjetno bodo na zborih volivcev veliko povedali. Iniciativni odbor v Šiški za formiranje komun sem omenil namenoma zato, ker mislim, da bi bilo treba take odbore formirati tudi drugje, na drugih terenih. Vprašanje pa je, ali se bo to drugje razgibalo ali ne. Za Iniciativni odbor v Šiški vem zaradi tega. ker je tam moj sedež podjetja. Važno pa je, da bi se danes zedinili o najbolj spornih vprašanjih glede perifernih predelov. Mislim, da bt ne bilo prav. če bi rekli: meja bo tekla po te) In tej ulici. Potrebno bo veliko raz.pravHanja v zvezi s tem ln veliko pobud a strani zborov volivcev. Ne smemo pa pustiti, da bi se uveljavljali na zborih volivcev tisti, ki so proti spremembam v političnem življenju. Dr. Marijan Dular: Ko sem v v zadnjih dneh razpravljal z raznimi predstavniki terenskih organizacij in SZDL, mi je padlo v oči, da se je v glavnem smatralo v zvezi s predsloječim podružabljanjem za glavni problem, da bi prišli s formiranjem komun do neke reorganizacije, če hočete, do neke administrativne razdelitve. Slišalo se je mnogo o primerjavah bodočih komun z rajoni. Iz vsega tega je prišlo do izraza, da ljudem ni jaano, kaj naj bi pravzaprav bila prava vsebina naših komun. Daleč so bili vsi od tega, da bi pojmovali novo formiranje družbenih oblik s,tega vidika, kot je govoril tov. Ocepek, da bi pri tem smatrali, da gremo tukaj v globoko demokracijo, da se na ta način onemogoča tisto, centralistično delovanje MLO, ki se je zaradi sedanje oblike od časa do časa nehote izkristaliziralo v tej smeri. Interesantno Je to, kar se zdi meni posebno važno pri presoji ln kar naj bi bila vsebina teh bodočih komun, namreč da smo imeli na področju Ljubljane razne socialno-zdravstvene svete ln da so tl socfalnozdravstvenl sveti, kjer so bili dovolj aktivni, kjer so bili dovolj samoiniciativni, kjer so v njih sodelovali ljudje, ki so probleme zrelo presojali, prišli do zaključka, da Je v sedanji obliki vodenje mesta Ljubljane Iz enega centra zelo težavno in da je to glavna ovira, da bi prišli lahko do realizacije njihovih zaključkov, kot so n. pr. problemi zdravstvenih domov. Smatralo se je namreč, da Je glede na potrebe mesta na področju zdravstva zelo težko pričakovati, da bi se našla v doglednem času vsa sredstva za gradnjo novih zdravstvenih domov. Zanimivo je to, ko so prihajala mišljenja s terenov, da so se težnje po gradnji teh zdravstvenih domov pojavile na tistih področjih, ki so sedaj nekaka podlaga za diskusijo o razdelitvi mesta Ljubljane na bodoče komune. Ni to naključje, temveč so to narekovale konkretne potrebe. Tudi ni mogoče misliti, da bt Iniciativni odbor sam kot tak prišel do razdelitve Ljubljane in mej na podlagi mišljenj krajevnih socialno-zdravstvenih svetov. Iz tega vidimo, da so te meje postavljene tako zrelo in premišljeno, da je težko diskutirati v tem smislu, da bi jih bilo možno tzpreme-nitt z večjimi korekturami. So-clalnozdravstvenl sveti, ki so pokazali precej iniciative, so bili mišljenja, da bi se jih moralo več združiti v neko celoto, ki naj bi predstavljala zdravstveni odbor ali kar koli ln da bi ta prevzel Iniciativo ln se pobrigal za načrte, denarna sredstva pri MLO in izvedel to stvar. To je bila težnja že leto, leto in pol nazaj. Vidimo pa, da je prav sedaj, ko gremo v to demokracijo, podružbljanje in razširitev družbenega upravljanja, to najboljša pot, da se bodo te težnje lahko čimprej uresničile. To Je bil primer glede zdravstvenih domov. Sem pa prepričan, da je šc polno takih problemov, ki se bodo na ta način veliko laže uresničili, kot bi se mogli uresničiti, če bi Ljubljana kot taka ostala še naprej. Ne vidim, da bi šlo s formiranjem komun zo cepitev Ljubljane, da bi Ljubljana izginila z zemljevida. Mislim. da bo na ta način lahko Ljubljana bolje prosperirala in da bo Ljubljani pri tem nekaj, kar ji je dal zgodovinski razvoj, tudi ostalo. Ljubljana bo dobila široke predele okolice, ki se bodo laže razvijali in dosegli tisto stopnjo, na kateri je danes center. Dr. Marijan Dermastia: V principu bi se strinjal z ugotovitvami poedinih tovarišev, samo smatram, da je treba te ugotovitve nekoliko korigirali. Tovariš Tuma je rekel, da se je diskusija o formiranju komun šele začela, pojasnil pa bi, da se je ta diskusija začela že davno. Diskusija je sedaj, ko ljudski odbor razpravlja o konkretni platformi organizacije komun, dobila le svoj višek. Popolnoma jasno je, da se morajo v tem obdobju razpravlti vsa nejasna vprašanja, ki danes še motijo poedine tovariše. Vprašanja so ostala nejasna zaradi tega, ker se posamezniki nismo dovolj v to poglabljali, ne pa mogoče zato, ker ni bilo o tem dovolj govorjeno, To sem videl v praktični diskusiji sam. Tovariš Jošt je hotel poudariti, da je princip formiranja komun sprejemljiv in jasen. Toda upirati se demokratičnemu razvoju Ljubljane se pravi negirati potrebo ali pa ne razumeti, kaj so komune. V tem pogledu ne smemo iti na govorniške obrate. Biti si moramo popolnoma na jasnem in na čistem o tem, da brez nadaljnje decentralizacije oblasti ni mogoče govoriti o nekem družbeno političnem napredku in o rešitvi tistih problemov, ki so dovedli svoj čas do ljubljanske afere. Z jedrom te ljubljanske afere smo se seznanili ln ga spoznali. Korenin tega jedra v nadaljnjem razvoju, v boju za demokratičnost upravljanja ne bi porezati, če ne bi dati možnosti široki Iniciativi množic, da pride na najdemokratičnejšl način do izraza in da jo dejansko razvijemo tudi materialno. Namenoma bom poudaril nekaj stvari v zvezi z ljubljansko afero. To je vprašanje centralizma ljudskega odbora in njegovih objektivnih pogojev, ki so dovedli do tega, da je prišel MLO v nasprotje, v neposreden spopad z demokratičnimi težnjami širokih ljudskih množic in njihovih hotenj. Družbeni razvoj in družbena formacija imata ustrezno vlogo v celotnem razvoju, ki jo med drugim tudi formiral vlogo centra. Ta vloga centra se je namreč potencirala z izkoriščevalskim družbenim sistemom in prav zaradi tega se je center razvil, ne pa mogoče zaradi tega, ker je bil sam po sebi nujno potreben. Center se Je razvijal v vseh prejšnjih režimih zaradi tega, ker je živel na račun periferije In revščine, kateri je jemal presežke dela in se z njimi tudi okoriščal. Ves družbeni razvoj po osvoboditvi je Imel še vedno zaradi ostankov prejšnjega družbenega razvoja tendence od periferije k centru. Naše diskusije o družbenem planu so popolnoma jasno pokazale, da je center imel vedno favorizirano stališče pred periferijo. Te stvari smo podedovali, nismo pa jih znali analizirati in dejansko razbiti. Mnenja sem: če je kakšna stvar važna pri formiranju komun. je važna prav ta,,da gremo od centra k periferiji. Na ta način bomo Imeli socialistično podobo mesta z razvitimi perifernimi centri, ki bodo odigrali svojo vlogo in dvignili periferijo na tisto stopnjo, ki jo Ima danes contcr. Mislim, da je to ena Izmed osnovnih političnih nalog, ki jo z »razbitjem« Ljubljane hočemo doseči. Mi s tem Ljubljane ne razbijemo, razbijemo s tem samo prednosti centra v ožjem smislu besede. S tem Ljubljano na višjem nivoju zdru- , žujemo ln ji dajemo pogoje, da se razvije v veliko socialistično mesto. To je osnovna, kvalitetna razlika poleg vsega drugega, kar so tovariši povedali v dis-. kusiji. Ce tako gledamo na te stvari, potem ne more biti nihče proti temu, da Ljubljano »razbijemo«. (PREDLOG KOMISIJE MLO ZA SEJO MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Na osnovi 2. odstavka 23. člena in 9. točke 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. L LRS 19-90/52) v zvezi s 3. členom uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Ur. L FLRJ 17-101/53) in 35. členom zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. L FLRJ 26-290/ 54) predlaga Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane, da se odobri naslednji ODLOK o prodaji stanovanjskih hiš lz sklada Splošnega ljudskega premoženja 1. člen Iz sklada Splošnega ljudskega premoženja se prodajajo manjše stanovanjske hiše po določbah zakona o prometu z zemljišči m. stavbami ter uredbe o prodaji hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja. Kot manjše stanovanjske hiše, ki se lahko prodajajo iz sklada Splošnega ljudskega premoženja se štejejo eno- in dvostanovanjske hiše in tiste hiše, ki se ne vključijo v stanovanjsko skupnost po predpisu 2. člena odloka Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane o organih upravljanja in določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost na območju mesta Ljubljane (Ur. L LRS 11-160/54). 2. člen Za prodajo stanovanjskih hiš postavi Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane posebno komisijo, katere člani so ljudski odborniki in strokovnjaki. Komisija določi, katere stanovanjske hiše te sklada Splošnega ljudskega premoženja se prodajo, razpiše dražbo in določi dražbene pogoje. 3. člen Hiše se prodajajo praviloma na javni dražbi. Razpis javne dražbe se razglasi v »Glasniku* Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane in na oglasni deski. 4. člen V razpisu dražbe je treba: a) določiti kraj in čas začetka javne dražbe; od dneva razglasitve razpisa do dneva dražbe mora preteči najmanj 15 dni, b) označbo hiše (ulice In hišne številke), c) Izklicno ceno, č) višino kavcije, ki jo je Strinjam se s tovarišem doktorjem Marijanom Dularjem v zvezi z diskusijo, ki smo jo imeli v začetku, ko smo razpravljali o zdravstvenih domovih, kar nas je privedlo do zaključka o formiran. zdravstvenih občin. Zelo široko smo diskutirali o njih ln o družbeni bazi, ker druge ni bilo. Danes pa nas dejan- treba položiti pred začetkom dražbe, d) označiti način in pogoje plačila kupnine. 5. člen Javno dražbo opravi posebna komisija treh članov, v kateri sta obvezno dva člana komisije te 2. člena tega odloka. 6. člen Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti v gotovini, v obveznicah notranjega posojila mesta Ljubljane ali v obveznicah državnega ljudskega posojila kavcijo v višini 10•/• izklicne vrednosti, sicer se ne sme pripustiti k dajanju ponudb. 7. člen Izklicna cena, ki je enaka najmanjšemu sprejemljivemu ponudku, znaša 80% cenilne vrednosti. 8. člen Tisti, ki stanuje v hiši, mora svojo zahtevo, da se proda hiša njemu ob enakih pogojih kot veljajo za najboljšega ponudnika, sporočiti pismeno komisiji najkasneje v roku 3 dni po dnevu dražbe. 9. člen Ko komisija ugotovi, da se ni priglasil kak prednostni upravičenec in da izpolnjuje najugodnejši ponudnik vse zakonite pogoje, sprejme ponudbo in o tem sprejemu obvesti ponudnika najkasneje v roku 20 dni. 10. člen Kupec mora najkasneje v 3 dneh po tem, ko prejme obvestilo, da je sprejeta njegova ponudba, plačati v gotovini najmanj 40°/o kupnine, za katero je bila ponudba sprejeta, ostanek kupnine pa v roku in na način, ki se določi s kupno pogodbo, toda najkasneje v dveh letih. Komisija lahko te utemeljenih razlogov podaljša kupcu tridnevni rok za plačilo dela kupnine, vendar največ za 7 dni. O kupoprodaji se sestavi pismena pogodba. 11. člen Kupoprodajna pogodba, ki jo sklene Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane s kupcem, mora poleg doloKI, ki veljajo za kupoprodajo, vsebovati tudi določbo o pravici kupca do brezplačne ln trajne uporabo zemljišča, ki ostane last Splošnega ljudskega premoženja. 12. člen Z dnem . podpisa pogodbe preidejo na kupca vse pravice, pa tudi vsa javna bremena in nevarnost prodane hiše. OSNUTEK ODLOKA 0 PRODAJI STANOVANJSKIH HIŠ IZ SKLADA SPLOŠNEGA sko silijo demokratske težnje in družbeno-politično potrebe, ki obstajajo, v tem pravcu, da te organe razvijamo tam, kjer je najbolj potrebno. Ta problem sem namenoma začel s tega konca, ker se ml zdi, da diskusija teh stvari ni jasno načela. (Nadaljevanje prihodnjič) LJUDSKEGA PREMOŽENJA 13. člen Ce se javne dražbe za vsako hišo ne udeležita najmanj dva ponudnika, se dražba ne sme opraviti. V takem primeru se razpiše ponovna javna dražba. V primeru, ko se tudi ponovna dražba ni mogla opraviti, sporoči to komisija obema zboroma MLO v Ljubljani, ki potem odločita, ali se proda hiša izven dražbe Ln za kakšno kupnino. 14. člen Kavcija v obveznicah se vrne ponudniku, ko plača del kupnine, če pa je bila položena v gotovini, se vračuna v del kupnine. Drugim ponudnikom se kavcija vrne takoj po opravljeni dražbi. 15. člen Za del kupnine, ki ni plačan do sklenitve pismeno kupoprodajne pogodbe, mora kupec v kupni pogodbi dovoliti vknjižbo zastavne pravice rta prodani hiši v korist Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, kakor tudi zavarovati kupljeno hišo za cenilno vrednost pri DOZ in vinkulirati zavarovalno poHco v korist MLO glavnega mesta Ljubljane. Prvi odstavek tega člena pa ne velja za sprejete ponudbe oseb, ki jim je zagotovljen kredit pri Narodni banki V smislu 1 člena uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja, (Ur. list FLRJ 31-264/53). 16. člen Svet za stanovanjske zadeve MLO glavnega mesta Ljubljane izda po potrebi natančnejša navodila za izvajanje tega odloka. 17. člen Odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. OLO LJUBLJANA-OKOLICA Tcijmžkom CbLO In 10M0 Na osnovi ISO. člana zakona ® okrajnih ljudskih odborih sklicujem konferenco tajnikov občinskih i0 mestnih ljudskih odborov s sledečim dnevnim redom: 1. Ilazpeav* o megoiinodarsklb Investicij »Ih za leto 1954—1953. 2. Formiranje šolskih odborov- 3. O delu »vetov za zdravstvo In socialno politiko. 4. Opozorila glede pisarniške«* poslovanja Oh! o (LOMO). Konferenca bo v petek. 3. dp' civvbra 1S5I ob *. url zjutraj klubskih nror.torih Ml,O Ljubti" na (Kresija). j Tajnik OLO LjulAjMie okolica! * Irana Pctlsck, 1. r. ‘