366
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Presvilli cesar je po svojem potovanju iz Karfa prišel 23. dne t. m. spet na Dunaj nazaj; presvitla cesarica pa je 27. t. m. prišla v Benetke, da ostane tu čez zimo.
— Dunajski korespondent ogerskega časnika „Surgooy" piše, da določivno posvetovanje o ogerskih in her vaški h zadevah se je pod predsednistvom Njih Veličanstva se le ta pondeljek začelo, ne pa, kakor se je govorilo, že 25. t. m. Razun občnih zadev je sila važno vprašanje tisto, ki zadeva razpis davkov in rekrutov za prihodnje leto, ktere vlada terja, kterih se pa nočejo udeležiti županije, opiraje se na stare zakone ogerske ustave. Kaj da bo v tem uporu vlada storila , se se celo uič gotovega ne ve ; kmali se sliši, da sta deržavni minister Schmerling in ogerski dvorni kancelar edinih misel, kmali pa, da ne. Silno velika je res zadrega, in zato je pozornost celega sveta obernjeua sedaj posebno na to, kako se bo rešila ta zadeva. Bog daj, da biv8c našla  pot mirnega poravnanja!
Štajarsko. Iz Gradca. Ker se goveja ku<ra čedalje bolj razširja na Ogerskem in se je že tudi v nektere kraje doljne Avstrije pritepla , je tukajšno c. kr. deželno poglavarstvo zabranilo, da jz Ogerskega in doljne Avstrije ne sme goveja živina na Štajarsko.
Češko. Iz Prage. „Narod. Listyu pretresajo, kakor se spodobi, pesem, ki jo je ob kronanji pruskega kralja Vilhelma I. nemški pesnik Fr. Hebbel, v „IUustr. Zeitg." natisniti dal in v kteri se spet očitno kaže , kako razum-Ijajo Nemci svobodo narodov in kakošna je njih .liberalnost", o kteri sicer toliko kričijo v svojih listih. 4 verste te pesme so vredne posebnega pomina , v kterih Hebbel Čehe in Poljake imenuje „lokajske" narode, ki stresajo „ježatou svojo sužno glavo, tako-Ie govoreč: „Auch die Bedientenvolke-r riitteln — Am Bau, den jeder todt geglaubt, Die Czechen und Polaken schutteln — Ihr struppiges Karyatidenhaupt.u
To je vendar dosti jasno rečeno, kdo ima biti gospod, kdo lokaj! Nadjamo se — pravi „Ost u. West" — da tak gnjusen dar bo kralj pruski vergel v smetnišnico.
Hervaško. „Pozora razjasnuje prigodbo, ki se je 15. t. m. pripetila v županijski skupščini v Osek u, v kteri je na predlog Stojanovičev velika večina sklenila, začasnemu dvorskemu dikasteriju in hrv. slav. kralj, namestniškemu sovetu izreči nezaupanje zavoljo neustavnega postopanja o davkovih zadevah, čeravno se je veliki župan biškup Strossmajer na vso moč boril proti temu sklepu in skupščino zapustil, ko je vidil, da nič ne opravi. ,5Pozor" pravi, da v tem sklepu ne vidi druzega kot rovanje magjarske stranke. Oni hočejo, da mi Hervati po vsaki eeni hodimo eno pot ž njimi, in se poslužujejo v ta cilj in konec vseh mogočih sredstev. Al naši poti niso eni. Mi dobro vemo, da omenjene naredbe so res protiustavne; samo dodajamo to, <la niso protiustavne postale danes, ampak da so take bile že takrat, ko je g. Stojanovič bil namestni župan v sv. Ivanu.
Ogersko. Iz Pešta 26. okt. Dve važni pismi sedaj zvonec nosite po svetu.    Eno pismo  je  adresa,   ki jo je
deželno   poglavarstvo   ogersko   poslalo v nedeljo   na Nj. Veličanstvo, drugo pa odgovor pervega škofa ogerskega dvornemu   kancelarju ogerskemu.    Adresa deželnega poglavarstva, ki je razodela nadloge deželne in vse napade, ki so doleteli ustavo ogersko od tistega časa, kojeoklican bil ces. diplom   od 20. oktobra i. 1.,   svetuje   cesarju,   naj pride   kot   kralj   ogerski   sam v Budim   in   naj   zbere   vse velike župane okoli sebe, da jim, prost od upliva nemških svojih svetovavcov, naznani, da hoče vladati ustavno. Tadaj bi   županije   več   serca   zadobile,   njih   zaupanje bi se povzdignilo,   in   stvarila   bi se potem  vladna stranka.    Naposled   izrekuje   adresa   željo,   naj za namestnika kraljevega pride na   Ogersko   kak   nadvojvoda,   da bi se mu stan današnji popolnoma razjasnil;   brez tega deželno poglavarstvo ne more nič opraviti o dnarnih in rekrutnih zadevah. — V drugem obširnem pismu, ki ga je 24. t. m. poslal pervi škof   ogerski   in   kardinal   Scitovskv   dvornemu kancelarju^ toži škof o velikih homatijah na Ogerskem ter pravi, da mu je kot zvestemu   deržavijanu   sveta   dolžnost, odkritoserčno* povedati vse, ter med drugim pravi, da županija ne bo pomagala pri naberi rekrutov, marveč bo to svojim urednikom vsled ustavnih postav še prepovedala.    Na zadnje pa pravi, naj Njih Veličanstvo kralj pride v poglavno ogersko mesto in z odkritoserčno besedo narodu reče, da se mu ni treba bati zgubiti ustave ; potem naj se skliče   berž deželni zbor in   razpis   davkov   in   rekrutov   odloži do deželnega zborar silovito izterjevanje davkov pa ustavi. — Kaj   bo Njih Veličanstvo  na vse to odgovorilo, se ne ve, ker,  kakor smo gori rekli,  je   bil   ministerski zbor pod predsednistvom cesarjevim še le v pondeljek.
Erdeljsko. \l Ko losa. Deželno glavarstvo v Kološu (Klausenburg-u) je v zboru 24. t. m. po veliki večini sklenilo adreso, ktera naj Njih Veličanstvu razodene, da vsled starega ogerskega prava in zakona ni mogoče za erdeljsko deželo sklicati posebnega deželnega zbora. Pomenki v tem zboru so bili sila živi; dva saksonska svetovavca sta zagovarjala deželni zbor erdeljski, rekši, da zoper njega se ustavljati deželno glavarstvo nima pravice, temuč le to izpeljati, kar mu vlada ukaže; pravice od leta 1791 in postave od 1848 je pokopal poznejši punt od leta 1848, tedaj nam ne ostaja drugo kot okleniti se ces. diploma od 20. oktobra 1860 ali pa sključiti se pod absolutizem. Zoper to je krepko govoril predsednik z veliko večino svetovavcov, ki je  potem sklenila gori  omenjeno adreso.
Srbska Vojvodina 25. oktobra. Po telegramu, ki ga ,,Srbobran" naznanja, je Njih Veličanstvo vse sklepe narodne skupščine v Kailovcih poterdilo in ima v 3 tednih spet skupščina biti, da ustanovi politično-sodniško administracijo Vojvodine; sliši se tudi, da je patriarh Rajačic cesarjevo dovoljenje prejel, prihodnjo spomlad sklicati skupščino, da voli vojvoda. „Srbski Dnevnik'4 dostavlja temu, da Vojvodina v smislu narodne skupščine nikakor ni Bachova Vojvodina ; Vojvodina narodne skupščine se naslanja na ogersko ustavo in ogerski deželni zbor, in brez teh ne more biti.
Srbija. Iz Beligrada 22. okt. Vradni časnik pri-občuje pisma o poslanstvu Garašanina v Carigrad. Razpor med srbsko in turško vlado ni poravnan ; srbska vlada ne bo nehala terjati svojih pravic.
Rusovsko Poljsko. Iz Varšave 22. oktobra. Nas vojskini stan nam je toliko polajšan, da so se gosti vuice smele spet odpreti. Po ulicah je vse kakor je bilo ; patrola gre za patrolo; navadno jezdi eu kosak naprej, za njim gre policijsk vojak z 10 pešci, in zdaj spet kosak z nastavljeno sulico; skor po vseh tergih so tabori in kanoni; zvečer je mesto tiho kot grob in kdor ponoči po ulicah gre, mora iti z laterno; to je nekako meršavo viditi^ cerkve so  vse zaperte; uikodar ni službe  Božje.