Imajo nekateri res preveč?
Našemu članku iz prejšnje številke -Nekateri imajo preveč« na rob
Neodgovorno pi$*n(* o tmm. da tmajo nekatsre krs/evne skupno-stl v ruai občlnf (tonarta na pratek Je dezinformacija, ki škoduje ng samo ugfmdu kra}avnih skupnostl in krajanov, temveč ludi ugtedu glasflM *Zbor občanov-
Novinar. ki m lotavs tako zahtevne tgmatiko, bi moral bolje potnati linančno poatovanta tar Se poseboj -bilanco* kra/evnih skupnostt ZMklfučni računl so namreč sastavtjaal iz konkratnih štavtlk v točno pndptsanih kolonah. zato se jih 3 površntmt besa-daml ne mor* pravilno tolmačiti.
V članku so poMbe/ omanj^ne krajsvna skupnosti, ki opravl/a/o lastno goapodanko aeiavnosl m s tam zadovoi/ujejo potmbe kra-/anov, obanem pa krmpijo vrzelt v tinanciranju občine in samou-pravnih intemenih »kupnoati Razumljivo ja, da ima/o lakšne kra~ javna skupnooU veifa Stavilo zaposienlh. do katenh imajo soveda tudi vočje mmtarlBlrte obvoznosti Zato ie treba jasno ločiti srgdstva, ki so namonjana za ruvijante takšne de/avnosti in pokrtvanje obvaznosti. ki tf toga izhalaja. tar sradstva. namanjena za dalova-nj9 delšgatskaga siattma
Z* priimr naj navodomo kraj&vno skupnosl Savsko nasBije, kife pretažno z Imalnimi sr«dstvi. varčevan/am in krvditi, uspata žgraditl pomembon arutoem objekt, ki siuž) za poirabe družbenopolittčne dajavnoali m delegatskega sistoma v kra/evnr skupnosli. Vdruibe-nem domu ima/o proator vm družbenopohUčne. drutbeno organl-zaci/9 m drušrva krajevne skupnosti, krajevna samouprava In daia-gactjol Dnttbani dom v Savskem naaetju je vreden več kot 7 milijonov dinarjev in /* L» sodaj opravičil avoj obstoj. Šb botj pa bi prišal do tzraia takrat, čabi 99 krajtvna skupnoat delila
VzdrievMn/e lakšnega objakta fa zahtovna natoga. vendar v ta namen nl pndvldemh ftnaninih srodatev v nobenem viru, name-n/enem ta delovanje krajovnih skupnosli Zato sa je zalaknito pri odpločitu večjog* obroka anuftat. saj /e morala KS Savako nasalje poleg rvdnmga vidrtsvanfa ptačali š» dodatno mgradn/o protipo-tarne sterm v doiriu Vss io ts bilo preveltko brenw za sšrno krnievno skupnost, rato /e zaprosila za pomoč « aradstev, združe-nih po sporazumu 1 detovnimi organizacijami Y ietu 1979.
Drug pnmer /e KS Boris Ktdrič, ki mora colotno breme vzdržava-nja doma KS nositi sama. Viaiu f97B/e bila zgradba pnključena na vročevodno omrgtja. kar so m upravljalci doma zavecfah resnosti onasnaževanja zraka prav v tom okot/u Stroški tudi tu mso bili ma/hn>, sa/ so znašall kar 5X874,80 dmarjev, ki jlh je morala krajevna skupnost pokriti v-etf kat potovico iz lastmh arodstav Jasno jta)da ja goapodarjenje s stavbo odgovoma zadeva m ne gra podcan/evati d»la in stroškov. ki so vloženi v vzdrtevanje Pred-vsem obračunavanje slroškovne najemnim ni -dobtčfk- ali Čtstt dohodek kakor mgntfo nekaten pač pa - kakor že bes&da pove -poravnavanje atroikov vzdrievan/a
TakSno m podobne -podrobnostt« iz tivljnnja krajevnih skupno-sti je pisec omenfenaga čimnka spregtadal in s tem zamegUl ce-lotno shko ftnanciranja te dejavnosti Nikjer m omenjeno, koliko prostovolfnega, nikoh plačanega dela, pnzadevan/a in truda so vloiiH v defo krajavmh skupnoati kra/ani, ki nasetnčnosodetutejo v samoupravmh organih tsb skupnosti m delavcsv krajavnih skup-nosti' Predlagamo, dasev bodoč* pred pisanjem podobnih -ana-liz- nekdo v krajevnt akupnosti sami prepriča o de/anskem stanju Vrata krajavnlh skupnoati so vsakomur na Široko odprta
KRAJEVN) SKUPNOSTI
Savsko naseljB tn
BORIS KIDRIČ