ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 3 • 339-340 339 OB STOTEM ZVEZKU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA Tale tretja številka 49. letnika je obenem stoti zvezek Zgodovinskega časopisa. Čeprav ni v navadi, da bi obhajali jubileje zvezkov, naj nam bo vendarle dovoljeno zapisati nekaj zgodovinsko-spominskih besed. Najstarejši predhodnik Zgodovinskega časopisa, Mitteilungen des Historischen Vereins für Krain so začele izhajati 1. januarja 1846. Ta dan je natisnjen na prvi številki, ki je štela štiri strani velikega formata. Vsak mesec je prinesel novo številko; ene so imele po štiri, druge po osem strani, prvi letnik skupaj 76 strani1. Mesečnemu izhajanju so ostale Mitteilungen zveste večino svojega življenja. V 23 letnikih (1846-1868) je izšlo lepo število 215 zveščičev. Največji letnik je imel 166 strani (1857)2. Muzejsko društvo je bilo sicer starejše od Historičnega, z izdajanjem pa je začelo poz­ neje. Najprej je izdal Dežman tri Jahreshefte (1856, 1858, 1862) in prvi letnik Mitteilungen (1866). Vsi štirje zvezki so bili nekakšni zborniki. Dva sta imela preko 200 strani oktava. Pravo nasprotje drobnih številk pri Historičnem društvu. Vsebina pa je bila skoraj v celoti pri­ rodoslovna. 2. julija 1885 se je Historično društvo razšlo oziroma spojilo z Muzejskim. Tako se je rodil drugi letnik Mitteilungen des Musealvereines für Krain (1889). Z njim se je začelo neprekinjeno izhajanje naših zgodovinskih časopisov. Združitev društev je povzročila enako­ vredno upoštevanje zgodovinskih in prirodoslovnih razprav. Od 4. do 7. letnika (1891 — 1894) je imel vsak del posebno paginacijo. Ko so, kot bomo videli, letne zvezke opustili in prešli na dvomesečno izhajanje, je bilo te stroge delitve konec. Anton Koblar, kurat v ljubljanski prisilni delavnici in arhivar v deželnem muzeju, je dosegel, da se je slovenščina uvedla v društvene publikacije. Poleg Mitteilungen so začela 1891 izhajati Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Prvi letnik je imel 86 strani in 3 raz­ prave, ki jih je vse napisal Koblar. Drugi letnik je imel že 160 strani in 6 razprav. Poleg Koblarja so jih prispevali Josip Apih, Anton Kaspret, Franc Kos in Simon Rutar. Ne smemo misliti, da so v Izvestja pisali Slovenci, v Mitteilungen pa Nemci. V obeh glasilih so bili pisci večinoma Slovenci. Prirodoslovnih razprav pa je bilo manj v Izvestjih kot v Mitteilungen. Na občnem zboru 21. junija 1892 je bilo sklenjeno, naj izhajajo Izvestja vsak drugi mesec na pri­ bližno dveh tiskovnih polah. Na ta način je izšel 3. letnik (1893) v šestih sešitkih, kakor so takrat rekli, na skupaj 256 straneh. Štirje sešitki so imeli po 40 strani, dva pa nekaj več. Malo pozneje, z letnikom 1895, so tudi Mitteilungen prešle na šest sešitkov na leto. To ni bilo tako lahko. Okrog začetka novega stoletja so tako Izvestja kot Mitteilungen prešla na dvojne šte­ vilke, tako da so večinoma izhajali po trije zvezki na leto. Mitteilungen so v 20 letnikih izdale 57 zvezkov, Izvestja pa v 19 letnikih 77 zvezkov. 17. januarja 1908 je odbor neposredno po občnem zboru sklenil dati nemškemu glasilu ime Carniola in ga izdajati štirikrat na leto v večjem formatu. Taka Carniola je izhajala samo dve leti (5 zvezkov), kajti 11. februarja 1910 je sklenil občni zbor, da se »opusti dvojno gla­ silo, slovensko in nemško ter naj se strne v enotno poliglotsko«1. Poliglotstvo se je kazalo v tem, da so uvedli na ovitkih in v kazalih trojezičnost — slovenske, nemške in francoske na­ slove in sporočila, časopis pa je bil v glavnem slovenski, nekatere razprave pa so bile tudi nemške. Prevzeli so malo prej uvedeno ime Carniola, toda z oznako Nova vrsta in z novim štetjem letnikov. 29. aprila 1919 je občni zbor sklenil preimenovati Muzejsko društvo za Kranjsko v Muzejsko društvo za Slovenijo. Kot zanimivost naj povemo, da se je v debati pojavila pri­ pomba, »da je izraz nekoliko preoster, in bi se nam znal očitati separatizem z ozirom na Hrvate in Srbe«4. Carniolo so preimenovali v Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Dru­ gič so ločili zgodovinski in prirodoslovni del. Odslej sta izhajala vsak s svojo paginacijo. 1 Našteli so jih sicer samo 72, ker se je paginacija zamešala. " Olga Janša-Zorn: Historično društvo za Kranjsko, Zgodovinski časopis 46. 1992. str. 41. 3 Carniola NV 1, 1910, str. 184. 4 Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 1, 1920, str. 40. 340 V. MELIK: OB STOTEM ZVEZKU ZĆ Deseti letnik (1929) pa je bil zadnji te vrste. Zgodovina in prirodoslovje sta se popolnoma ločila. Najprej sta nastali v okviru društva dve sekciji, potem pa je Muzejsko društvo ostalo zgodovinarjem, prirodoslovci pa so šli na svoje. Podobno je bilo z glasilom. Namesto priro- doslovnega dela Glasnika so začele izhajati Prirodoslovne razprave (1931), Glasnik pa je ostal zgodovinarjem. Letniki 11-14 (1930-1933) so izhajali s podnaslovom Zgodovinska sekcija, s 15. letnikom (1934) pa je ta podnaslov odpadel. Prva Carniola je uvedla sistem štirih letnih številk, prevzela ga je tudi druga Camiola in se je ohranil do današnjega dne. Praksa je bila želo različna. Že v prvi in drugi Carnioli so le enkrat (3. letnik 1912) res izšle štiri številke, navadno smo imeli tri zvezke ali dva. Nova vrsta Camiole je dala v 9 letnikih 25 zvezkov. Glasnik je imel še večje težave. V letih 1921-1927 so izšli samo 3 zvezki, eden za tri letnike, dva za po dva letnika. Navadno je imel en letnik en zvezek, trikrat pa se je posrečilo izdati po dva zvezka na leto (1937, 1938, 1941). 26 letnikov Glasnika je dalo 24 zvezkov. Zgodovinski časopis je najprej nadaljeval Glasni- kovo pot. Prvih 21 letnikov je imelo 16 zvezkov, ker sta bila petkrat po dva letnika zdru­ žena v en zvezek. Z letom 1968 sta začela izhajati po dva zvezka na leto, z letom 1977 po trije, z letom 1987 pa po štirje. Tako smo, upajmo da za dlje časa/uresničili sklep z dne 17. janu­ arja 1908. Vasi l i j Melik