NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 40 - LETO 53 - CELJE, 8.10.1998 - CENA 280 SIT
TREH STOLETIJ
Svetovno znani olimpionik Leon štukelj v knjigi
novinarja Toneta vrabia. Reportaža na strani 16.
streljal
naj Dl
Kamenik
Pri umoru naj bi s Kamenikom sodeiovala le ena
oseba - Pestra kriminalna preteklost obdolženca.
Stran 31.
Konjice -
najlepše
v Evropi
Na tekmovanju Entente florale Slovenskim Konjicam
zlato, žicam pa bronasto priznanje. Stran 3.
s POLKO DO DRŽAVLJANSTVA
Dodaten »izpit« za nove Slovence. Kronika s Celjskega na strani 32.
Stiske neplačnikov
Najemniki stanovanj in poslovnih prostorov dolgujejo 357 milijonov tolarjev.
Stran 5.
POZABLJENE
ATRAKCIJE
Rokometaši Celja Pivovarne Laško z manj
kot pol moči v dveh tekmah odpravili
slabe Nizozemce. Stran 18.
fe GREGOR KATIČ
2
DOGODKI
mrnm
Volitve 1998
Uredniški kolegij NT&RC je v predvolilnem času izoblikoval
svoja stališča do predvolilne in volilne kampanje in oblikoval
»hišna pravila igre« v tem času.
Osnovno vodilo pri tem je, da se NT&RC kot nadstrankarska
medija na eni strani in kot neodvisno in od svojega dela in
prodaje storitev odvisno podjetje na drugi strani, v celoti
obnašata nestrankarsko in tržno. V času do izvedbe volitev
bosta oba medija popolnoma enakopravno obravnavala dejav-
nost vseh strank, pri čemer bosta ostro ločevala med politično
propagando in redno dejavnostjo strank in njihovih članov.
V svojem delu bosta tako oba medija (po časovnih in
prostorskih možnostih) spremljala strankarsko aktivnost in po
svoji uredniški presoji ustrezno publicirala stališča strank,
predvsem v odnosu do ključnih vprašanj. Zanimali nas bodo
predvsem različni (strankarski) pogledi na ista vprašanja.
Da bi volivcem omogočili kar najbolj celovit vpogled v
strankarsko dejavnost, bomo predvsem spremljali dejansko in
mnogo manj deklarativno opredeljevanje do konkretnih vpra-
šanj, tembolj zato, ker oba medija pokrivata kar 30 (31) občin
na celjskem območju, v vseh od teh občin pa aktivno delujejo
odbori vseh parlamentarnih in še nekaterih drugih strank.
Ločeno od tega vsebinskega sklopa pa bosta oba medija svoj
prostor ponudila tudi propagandi strank, kandidatov, predsta-
vitvi volilnih programov, itd, vendar proti plačilu.
Uredniški kolegij NT&RC
Pojasnilo
SLS Štore zanika, da bi bila Zdenka Lokvič njihova kandidat-
ka za štorsko županjo, kot smo pomotoma objavili v 38. številki
NT v članku An, ban, kdo bo naš župan (II.).
Pripravljeni na volitve
v občini Rogaška Slatina so večino opravil pred letošnjimi
volitvami za župana in svetnike že opravili. Število volišč so
v primerjavi z zadnjimi volitvami povečani za eno v Sv.
Florjanu, tako da jih imajo 21 in eno volišče za predčasne
volitve.
Vseh volilnih upravičencev v občini je 8300, od tega največ v
Mestni krajevni skupnosti Rogaška Slatina - skoraj sedem tisoč
ali 83 odstotkov, v KS Kostrivnica skoraj 1000 ali 12 odstotkov in
v KS Sv. Florjan 450 volilnih upravičencev ali 5 odstotkov. Volišč
niso spreminjali, ker so ljudje na njih navajeni, volišče z
najmanjšim številom volivcev bo imelo 61 upravičencev, največ-
je pa 1241. V volilnih odborih bo tokrat delalo 150 ljudi, med
katerimi je tudi veliko novih. V teh dneh jih seznanjajo s
potrebnimi odločbami. Letošnje volitve bo opravila stara občin-
ska volilna komisija, čeprav je že imenovana tudi nova, ki jo še
vedno vodi Milan Birsa. Naslednje zahtevno opravilo pa bo
preverjanje vloženih kandidatur za župana in svetnike, kjer je
zadnji rok 28. oktober do 19. ure.	TV
Zatišje ob Savinji
v zgornjesavinjskih občinah še naprej ostajajo pri le eni
uradni kandidaturi za županske volitve.
Prva je načrte razkrila ljubenska županja Anka Rakun, ki bo
tokrat nastopila kot neodvisna kandidatka. Enako namero ima
tudi nazarski župan Ivan Purnat, za katerega se še zbirajo
podpisi podpore.	Ž.Z.
Pet strank za enega
Danes, v četrtek, bodo predstavniki političnih strank DeSUS,
LDS, SLS, ZLSD in Zeleni Slovenije iz Žalca predstavili skupne-
ga kandidata za žalskega župana. Ob tej priložnosti bodo
pripravili novinarsko konferenco, na kateri bodo pojasnili odlo-
čitev o podpori skupnemu kandidatu ter podpisali izjavo dobre
volje petih političnih strank.	JI
Peti
kandidat
Na lokalnih volitvah za
celjskega župana se bo kot
peti kandidat potegoval tudi
Željko Cigler, član Združe-
ne liste socialnih demokra-
tov. Njegovo uradno kandi-
daturo je prejšnji četrtek po-
trdilo predsedstvo občinske-
ga odbora ZLSD. Štirideset-
letni Cigler je diplomirani
politolog, zaposlen pa je kot
načelnik oddelka za družbe-
ne dejavnosti Mestne občine
Celje.	JI
Rojeni v prijazno okolje
Celjska bolnišnica zadostila strogim kriterijem za pridobitev naziva »Novorojenčkom prijazna porodnišnica« - Statui
ogroža napovedana standardizacija	1
Nacionalna ambasadorka
Unicefa Milena Zupančič in
član slovenskega nacional-
nega odbora te organizacije
Željko Cigler sta minuli četr-
tek pred vhodom v celjsko
porodnišnico slovesno od-
krila tablo z nazivom »Novo-
rojencem prijazna porodni-
šnica.« Ta prestižni medna-
rodni naziv je celjska porod-
nišnica dobila kot 12.702. v
svetu in druga v Sloveniji.
Naziv lahko pridobijo le tiste
porodnišnice, ki izpolnjujejo
visoke standarde in izvajajo
takšne postopke, ki že od rojs-
tva vzpodbujajo dojenje kot
najprimernejšo obliko prehra-
njevanja novorojencev in do-
jenčkov do šestega meseca sta-
rosti. Mednarodna skupnost je
namreč leta 1989 ponovno od-
krila pomembnost materinega
mleka, saj je samo z dojenjem
mogoče rešiti milijon otroških
življenj na leto. Svetovna
zdravstvena organizacija in
Unicef sta zato takoj sprožila
akcijo ustvariti novorojenčkom
prijazne porodnišnice po vsem
svetu. Slovenija se je v akcijo
vključila leta 1996 na pobudo
Slovenskega nacionalnega od-
bora za vzpodbujanje dojenja,
celjska porodnišnica pa se je
na projekt odzvala 1. junija
1997, to je v času, ko si je tudi
celotna bolnišnica v svojo raz-
vojno strategijo zapisala te-
meljni cilj, da si bo prizadevala
postati vsem bolnikom prijaz-
na bolnišnica.
Vodstvu porodnišnice in ce-
lotnemu zdravstvenemu oseb-
ju je v samo enem letu uspelo
zadostiti vsem desetim strogim
kriterijem, ki sta jih za pridobi-
tev naziva postavila Unicef in
Svetovna zdravstvena organi-
zacija. Projekt, ki ga je ob pod-
pori predstojnika oddelka Vla-
dimirja Webra, dr. med., vodi-
la mag. Zlata Felc, dr. med.,
so končali celo pol leta pred
načrtovanim datumom in 4. ju-
lija letos so uspešno prestali
preverjanje stroge mednarod-
ne komisije. »V enem letu smo
naredili zelo veliko delo,« je ob
slovesnosti povedala dr. Zlata
Felc, »saj smo morali premaga-
ti številne prostorske težave,
predvsem pa je bilo treba spi
meniti miselnost in delovi
navade. Odziv sodelavcev jet
izjemen, kar zlasti velja za mi
dicinske sestre, ki jim ni bi
odveč prav nobeno dodati
izobraževanje, s katerim so i
usposobile za drugačno delo
porodnicami. S pridobitvijo 1
skavega naziva »novorojence;
prijazna bolnišnica« pa ni
delo še zdaleč ni končano, i
naprej bo potrebno nenehi
izobraževanje, tako medici
skega osebja kot staršev. Na
va namreč nismo dobili za M
no, saj bo nacionalni odbor,
spodbujanje dojenja vsako It
preverjal naše delo.«
Prav v zvezi s tem je d
Vladimir Weber opozoril r.
nevarnost nove standardizac
je slovenskih bolnišnic, kit
lahko ogrozila težko pridot
Ijeni status porodnišnicf
»Celjski bolnišnici grol
zmanjšanje letnega prorač«
na, kar pomeni, da bi vsi, tui
naš oddelek, morali poslova
v veliki finančni stiski,« i
poudaril dr. Weber. »To bod
na nek način čutili tudi pord
niče in novorojenčki in vpf
šanje je, kako bomo presta
novo preverjanje Unicefc^
komisije.«
Odkar je celjska porodniš®
ca novorojenčkom prijazna,'
je od 4. julija, se je v nj<
rodilo 450 otrok.
JANJA INTIHA!
Foto: GREGOR KATI
Tablo s prestižnim nazivom sta pred celjsko porodnišnico odkrila Milena Zupančič in
Željko Cigler.
V celjski bolnišnici so pred kratkim poskrbeli tudi za nekoliko večje udobje bodočih mamic.
Na novo so opremili dnevni prostor, kjer naj bi se porodnice počutile kot doma.
Na zadnji seji Občinskega
sveta Šmarje pri Jelšah so
svetniki potrdili predlog o po-
večanju ekonomske cene v
vrtcu. Od 1. septembra dalje
je cena dnevnega programa
za otroke prvega starostnega
obdobja 42.510 tolarjev, dnev-
nega programa za otroke dru-
gega starostnega obdobja pa
37.480 tolarjev, kar je za 11
odstotkov več kot doslej.
Povišanje je bilo potrebno
zaradi višjih življenjskih stroš-
kov in spremenjenih normati-
vov. Svetniki so tudi sprejeli
predlagano sistematizacijo, ki
velja od 1. septembra dalje.
Trenutno je v vrtcu 226 otrok
v trinajstih oddelkih. 95 otrok
v šestih oddelkih je v stavbi
vrtca, 93 otrok v štirih oddel-
kih pa v prostorih Osnovne
šole Šmarje. 38 otrok je v dveh
oddelkih podružnične osnov-
ne šole v Mestinju, 105 jih je
vključenih v malo šolo in cici-
banove urice v krajevnih skup-
nostih in zaselkih občine
Šmarje, 42 otrok pa starši vozi-
jo v vrtce izven občine. Tako je
v organiziranem varstvu preko
300 otrok, kar predstavlja 43
odstotkov vseh predšolskih
otrok. V občini Šmarje bi se po
besedah načelnice oddelka za
družbene dejavnosti in finance
Zlate Pilko radi približali 50
odstotkom, saj je zanimanje za
obiskovanje vrtca vedno večje,
žal pa za to nimajo dovolj us-
treznih prostorov. Pripravili so
idejni projekt za dozidavo vrt-
ca s šestimi novimi oddelki,
zdaj pa pripravljajo investicij-
ski program. O novem vrtcu in
problematiki otroškega varstva
bodo v občini Šmarje predvi-
doma razpravljali na prihodnji
seji občinskega sveta.
T.VRABL
NA KRATKO
Ambulanta v občini
UUBNO - Zgornjesavinjske občine imajo veliko prostorsl^
težav z otroško zobozdravstveno ambulanto. Rešitev so naka^
li na Ljubnem, kjer so v občinski stavbi pripravljeni odstop'
dva prostora. Objekt so si že ogledali vsi pristojni in načel''i
soglašajo z ureditvijo ambulante, odločitev pa naj bi bila zna" i
do konca meseca. (Ž.Z.)
Na Ljubnem ločeni odpadki
UUBNO - Desetletno koncesijo za odvoz in odlaganje odp^Ij
kov v ljubenski občini je dobil PUP Velenje, ki bo v nasledi,
dveh mesecih z zamenjavo vseh posod za smeti uvedel m
zbiranje odpadkov. Pred časom so se za PUP odločili v Gornj^
Gradu in Nazarjah, v lučki občini pa je ravnanje z odp^"
zaupano podjetju Okolje. (Ž.Z.)
Dražji vrtec v Šmarju

m^m
DOGODKI
3
Konjice so najlepše
Na tekmovanju Entente florale so Slovenske Konjice dobile zlato priznanje, Žice bronasto
y soboto, 3. oktobra, je
ijla na Portugalskem urad-
jjj razglasitev rezultatov
leltinovanje Entente florale,
j gta se ga kot prvi sloven-
Ijipar udeležila mesto Slo-
g„ske Konjice in vas Žiče.
lovenske Konjice so v kate-
oriji mest dobile zlato priz-
^nje, ki sta ga dobila še
mgleški in francoski pred-
jtjvnik, Žiče pa v kategoriji
jjsi bronasto priznanje,
lovenija se je letos pridru-
jla mednarodnemu giba-
ju in tekmovanju Entente
orale, pokrovitelj tega tek-
jovanja na državni ravni
J je ministrstvo za malo
flspodarstvo in turizem z
ilnistrom Jankom Raz-
^škom na čelu.
Skrbno urejanje Sloven-
ikih Konjic se je začelo že
leta 1996, ko so Konjice med
;raji s prehodnim turizmom
|rvič zmagale v akciji Turi-
itične zveze Slovenije Moja
ležela lepa, urejena in čista,
fa uspeh so ponovili še leto
tasneje. Po osebnem stiku
iredsednika konjiškega turi-
rtičnega društva Jožeta Fi-
ierška z avstrijskimi pred-
itavniki gibanja Entente flo-
so se v Slovenskih Ko-
jr/cah odločili, da se bodo
ot prvi iz Slovenije udeležili
tekmovanja za najlepše ure-
jeno cvetlično mesto v Evro-
pi.
V Slovenskih Konjicah in
Žičah so se letos spomladi
resno lotili urejanja obeh kra-
jev v celoti, še posebno skrb
pa so namenili cvetlicam.
»Sajenje rožic in striženje tra-
ve ne pomaga nič, če si ljudje
sami ne želijo urejenega kraje
in pri urejanju ne sodelujejo.
Med pripravami je bilo kar
nekajkrat hudo, saj so bili
nasprotniki sodelovanja, ki
so bili sicer v manjšini, zelo
glasni, zagovorniki pa tihi, ta-
ko da sem nekajkrat skoraj že
obupal, a trud se je izplačal,«
je na tiskovni konferenci v
ponedeljek v prisotnosti mi-
nistra Janka Razgorška in
predsednika Turistične zveze
Slovenije Marjana Rožiča po-
vedal župan občine Sloven-
ske Konjice Janez Jazbec.
Posebna komisija je ocenje-
vala Slovenske Konjice in Ži-
če v dneh med 8. in 10. avgu-
stom. »V tem času sta mesto
in vas živela s komisijo in
številni prebivalci so jo
spremljali na njeni poti,« je
poudaril Janez Jazbec. Član
te komisije iz Slovenskih Ko-
njic, Anton Schlaus, ki je s
svojimi predlogi pomembno
obogatil urejanje obeh kra-
jev, pa je še pred uradno raz-
glasitvijo ugotavljal, da je bi-
lo vloženo delo in napor pre-
bivalcev obeh krajev sicer ve-
liko, »a za ohranitev lepega
mesta, za razvoj turizma, ki si
ga brez zelenja in cvetja ne da
predstavljati, bomo morali
narediti še več.«
V	Slovenskih Konjicah bo
v bodoče center za tekfnova-
nje Entente florale za Slove-
nijo in tu bodo v sodelova-
nju s Turistično zvezo Slo-
venije vsako leto določili
predstavnike Slovenije na
tem tekmovanju.
V	soboto, 3. oktobra, je bila
v portugalskem mestu Cas-
cais uradna razglasitev rezul-
tatov tekmovanja. Razglasi-
tve se je udeležila delegacija s
predstavniki Slovenskih Ko-
njic in Žič, na prireditvi pa se
jim je pridružil še ambasador
Republike Slovenije na Portu-
galskem. Takoj po objavi re-
zultatov, okoli 21. ure, je žu-
pan Janez Jazbec z njimi po
telefonu razveselil številne
zbrane Konjičane na Mest-
nem trgu, kjer je sicer poteka-
lo praznovanje pete obletnice
ustanovitve Kluba študentov
Dravinjske doline.
PRIMOŽ POKLIČ
V ponedeljek je konjiški župan Janez Jazbec na Kraberku ministru za malo gospodarstvo in
turizem Janku Razgoršku simbolično predal zlato priznanje, ki so ga Slovenske Konjice
osvojile na tekmovanju Entente florale.
Na Graški gori se je zbralo več kot 1500 planincev in borcev NOB.
Optimizem na Graški gori
tradicionalnem sreča-
jo na Graški gori se je v
3. oktobra, zbralo
, '^Kot 1500 udeležencev po-
po Šaleški planinski
po poteh XIV. divizije,
^anov ZZB NOB, planincev
/ Številnih občanov iz
jSornje Savinjske in Šaleške
^'"le ter s Koroške,
.^f^go srečanje mladih, pla-
Jev in udeležencev NOB
spontano pripravljenost
(jjl^^^ranjanje spominov iz os-
j^°°dilnega boja. Z venčkom
J''2anskih skladb je udele-
pozdravil orkester Fraj-
Podgorja, Andreja Petro-
Dušan Stojanovič pa sta
goste popeljala v pester kultur-
ni program s Podkrajskimi fan-
ti in cjtrarko Urško, z Mitjo
Sipkem ter Fanti z Graške gore.
Uvodoma je udeležence na-
govoril Jože Melanšek, pred-
sednik šaleških planincev, ki je
poudaril, da je druženje ljudi
različnih interesov, starosti in
političnih opredelitev za Slo-
vence priložnost in nuja. Re-
zultat skupnih naporov ni sa-
mo srečanje, temveč tudi grad-
nja novih cest. poti, rezultat so
kulturna srečanja, pohodniš-
tvo in planinarjenje. Slavnostni
govornik Miran Potrč, posla-
nec v državnem zboru, je nani-
zal precej vsebinskih, politič-
nih in družbenih dilem, ki pe-
stijo Slovence. Veseli ga, je de-
jal, da so spodbudo in levji
delež organizacije srečanja
prevzeli planinci in mladi, ki
znajo biti strpni in jih politična
nasprotja ne ovirajo pri sožitju
z naravo. Harmonikarji z Ra-
ven pri Šoštanju so pregnali
sivino oblakov, ki so stiskali
množico udeležencev Graške
gore, tokrat brez jurišev, brez
groženj in z veliko mero opti-
mizma, da bodo sadovi osvo-
bodilnega boja in složnosti
mladih zdravih Slovencev ne-
kega dne čisti izplavali nad za-
vest in zgodovino.
JOŽE MIKLAVC
PO SVETU
Napadi teše
vprašanje časa
Kot vse kaže, so letalski na-
padi na srbske cilje zaradi
genocida na Kosovu le še
vprašanje časa. Varnostni
svet ZN je namreč najostreje
obsodil zadnje nasilje na Ko-
sovu, od jugoslovanskega
predsednika Miloševiča pa
zahteval, da razišče in kaznu-
je odgovorne za masakre. V
nasprotnem primeru se bo
soočil z najresnejšimi posle-
dicami.
Vendar pa od petih stalnih
članic VS predvsem Rusija (pa
tudi Kitajska) odkrito nasprotu-
je povračilnim ukrepom proti
Srbom. ZDA in Velika Britanija
zato ne izključujeta samostojne
akcije zveze Nato, brez podpo-
re ZN. Ameriški obrambni se-
kretar Cohen je na vprašanje,
kdaj bo Nato napadel, odgovo-
ril le: »Kmalu.« Vendar pa tudi
v ZRJ opozarjajo, da ob more-
bitnih napadih ne bodo stali
križem rok. Jugoslovanski pod-
premier in ultranacionalist Še-
šelj je že zagrozil s povračilnimi
ukrepi in dodal, da »morda ne
bomo mogli sklatiti vseh njiho-
vih letal, vendar pa bodo njiho-
vi vojaki naši sovražniki po-
vsod po svetu in tarča naših
napadov, kjerkoli jih bomo do-
segli«. Ameriška vlada je svo-
jim državljanom že svetovala,
naj ne potujejo v Srbijo in Črno
goro, vse, ki so tam, pa je po-
zvala, naj čimprej odpotujejo
domov.
Majko novi
albanski premier
Albanija je dobila novega
premiera. Po nepričakova-
nem odstopu Fatosa Nane je
mandat za sestavo nove vlade
dobil še ne 31-letni Pandeli
Majko. Hidi Majko je socia-
list kot njegov predhodnik, je
celo generalni sekretar Socia-
listične stranke in vodja njene
poslanske skupine v parla-
mentu.
Leta 1990 je kot študent so-
deloval na velikih protestih, ki
so pripomogli k strmoglavlje-
nju skoraj pol stoletja trajajo-
čega komunističnega režima.
Zahodni diplomati so imeno-
vanje Majka sprejeli z odobra-
vanjem, predvsem zaradi nje-
gove neobremenjenosti s pre-
teklostjo. Opozicija na čelu z
nekdanjim predsednikom Be-
risho meni drugače. Po njiho-
vem naj bi bil Majko le mario-
neta, ki jo vodi odstopljeni pre-
mier Nano in njegov režim,
zato njegovo imenovanje po-
meni nadaljevanje krize. Nek-
je so celo izbrskali, da naj bi
Pandeli za leto prekinil študij,
ker se je zdravil za resno psi-
hično boleznijo. Berisha bo ta-
ko vztrajal pri predčasnih voli-
tvah. Zanimivo je, da je on
sam, ko je bil še predsednik,
Majka celo odlikoval za zaslu-
ge pri rušenju komunizma. In
še to: s svojo starostjo je Majko
postal najmlajši premier v
Evropi. Doslej je bil to Mario
Frick iz Liechtensteina, star 33
let.
Nemška koalicijska
pogajanja
v Bonnu so se začela koali-
cijska pogajanja med Social-
demokrati (SPD) in Zeleni-
mi o sestavi nove nemške
vlade. Bodoči kancler
Schrdder pričakuje, da se bo-
do končala v treh tednih in
da ga bo parlament lahko za
novega kanclerja potrdil 27.
oktobra, torej točno mesec
dni po zmagovitih volitvah.
Zeleni bodo na pogajanjih
vztrajali kar pri nekaj zahte-
vah, vprašanje pa je, kolikšno
popuščanje socialdemokra-
tov lahko glede na njihov vo-
lilni izidi pričakujejo (SPD
40,9%, Zeleni 6,7%). Med
drugim so že izrazili zahtevo
po štirih ministrskih položa-
jih; SPD jim bo najverjetneje
dala največ dve. Bolj rigoroz-
ne pa so druge zahteve, kot je
npr: podražitev bencina za 26
pfeningov pri litru; tako želi-
jo, da bi v desetih letih cena
bencina narasla na pet mark
za liter (zdaj je okrog 1,50
marke). Zaradi tega naj bi se
ljudje manj vozili, narava pa
bi ostala bolj neokrnjena.
Med tršimi pogajalskimi ore-
hi bo tudi zaprtje jedrskih
elektrarn, ki jih Nemčija ima
19. Zeleni bi jih zaprii v os-
mih, SPD pa v 25-ih letih. In
ne nazadnje. Zeleni, ki so zra-
sli iz mirovniških gibanj, ima-
jo svoje, drugačne poglede na
sodelovanje nemških vojakov
v akcijah zveze Nato in misi-
jah Združenih narodov.
Meciarse umika iz
politike?
Vladimir Mečiar, dose-
danji slovaški premier, se
je po velikem porazu nje-
gove stranke na volitvah
odločil, da se bo umaknil
iz političnega življenja. To
je storil v televizijskem na-
govoru, ki ga je občasno
začinil s solzami, na koncu
pa je državljanom v slovo
celo zapel.
Njegov patetični nastop so
nekateri razumeli, kot da se
bo kot nekakšen mesija ne-
kega dne vrnil na čelo drža-
ve. Mečiar je bil na čelu vlade
vse od leta 1993, ko je Češko-
slovaška razpadla na dve re-
publiki. Slovaška za razliko
od sosede Češke v petih letih
ni dosegla veliko. Vzrok za
to, da so jo izločili že v začet-
ni fazi pogovorov za vstop v
Nato in v EU, naj bi bil prav v
Mečiarjevem nedemokratič-
nem vodenju države. Kritike
so letele predvsem na velika
pooblastila v obvladovanju
državnih ustanov (nadzor
medijev), na njegov slab od-
nos do močne madžarske
skupnosti (več kot pol milijo-
na prebivalcev), pa do vple-
tenosti v na trenutke bizarne
dogodke, kot je bila ugrabi-
tev sina njegovega politične-
ga tekmeca, nekdanjega
predsednika države Michala
Kovača.
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv

□
D060DKI
iMiiim
Nov vrtec v Bistrici ob Sotli
Te dni bodo v Bistrici ob Sotli odprli nov vrtec, za katerega
je občina Podčetrtek prispevala 12 milijonov tolarjev. Vrtec,
ki ga obiskuje 38 otrok, ima tudi jaslični oddelek.
S tem so v Bistrici ob Sotli pri osnovni šoli izpolnili vse
pogoje za prehod na devetletno šolanje. Ravnatelj Jože Uršič
je povedal, da so se že prijavili na razpis ministrstva za
šolstvo in šport, vendar še ne vedo ali bodo izbrali v prvi krog
slovenskih šol, ki bodo že v prihodnjem šolskem letu začele s
prehodom na nov način šolanja.
Te dni bodo v Bistrici dobili še tri nova stanovanja, ki jih
urejajo v starem zdravstvenem domu. To je še zadnji prispe-
vek občine Podčetrtek, kajti po novembrskih volitvah bo
Bistrica ob Sotli zaživela kot samostojna občina.	TV
Teharsicim žrtvam v spomin
Na območju nekdanjega teharskega taborišča, kjer gradijo
spominsko obeležje bodočega parka, je bila v nedeljo vsako-
letna spominska maša za žrtve povojnih pobojev, ki jo
pripravlja spominski odbor pri Novi slovenski zavezi in
teharski župnijski urad.
Mašo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je
izrazil upanje, da bo prihodnje leto že blagoslovil spomenik
vsem teharskim žrtvam. Maše so se udeležili tudi člani vodstva
Nove slovenske zaveze, generalni državni tožilec Anton Drob-
nič, Janez Janša in Lojze Peterle. Teharski župnik Ivan Koren je
izrazil upanje, da bodo kmalu dosledno označili vse grobove in
izdali mrliške liste umrlih. V imenu NSZ pa je zbrane nagovoril
Justin Stanovnik.	TC. Foto: SHERPA
V	soboto, 3. oktobra, se je v Celjanki ob mednarodnem dnevu gluhih in visoki obletnici
celjskega društva gluhih in naglušnih zbralo več kot tisoč gostov. Za govorniškim odrom sta
predsednik celjskega društva Aleš Peperko in tajnik Adem Jahjefendič.
Premalo posluha za
težave gluhih
V	Celju je bila slovesnost ob mednarodnem dnevu gluhih in 50-letnici Društva gluhih in
naglušnih Celje
Ob mednarodnem dnevu
gluhih in 50-letnici Društva
gluhih in naglušnih Celje so
opozorili na nerazrešene prob-
leme, s katerimi se gluhi soo-
čajo že več let. Posebej so izpo-
stavili, da imajo njihova druš-
tva namesto statusa invalidske
organizacije še vedno status
ljubiteljskega društva. Celjsko
društvo združuje 670 članov, v
Zvezo društev gluhih in naglu-
šnih Slovenije pa je vključenih
približno 6 tisoč članov.
»Gluhota kot mvalidnost m
vidna, ni prepoznavna nav-
zven, prinaša pa veliko težav,«
je dejal predsednik Zveze dru-
štev gluhih in naglušnih Slove-
nije Franc Planine in poudaril,
da si prizadevajo za priznanje
pravic gluhih, še zlasti za pravi-
co do 100-odstotne invalidno-
sti, za pravico do tehničnih pri-
pomočkov in pravico do tolma-
ča. Janko Kušar, minister brez
listnice in predsednik sveta
fondacije humanitarnih in
invalidskih organizacij, je dejal,
da naj bi srečanje ob mednarod-
nem dnevu gluhih spodbudilo
k večjemu zagotavljanju in ure-
sničevanju pravic ne glede na
izvor invalidnosti posameznih
oseb. Direktor Urada za invali-
de Slovenije Luj Šprohar je po-
vedal, da bodo še ta mesec na
uradu ustanovili posebno ko-
misijo, ki se bo poglobila v reše-
vanje tistih problemov gluhih,
ki so zanje življenjskega pome-
na. »Društva gluhih in naglu-
šnih opravljajo svoje delo na
zelo visoki ravni, saj so razvila
vrsto strokovnih programov, ki
jih gluhim in naglušnim ose-
bam ne nudi nihče drug,« je
zatrdila predsednica Socialne
zbornice Slovenije Zora Tomič.
Eno izmed slovenskih dru-
štev, ki je prebrodilo spoštljivo
dolgo dejavno obdobje, je rav-
no celjsko društvo gluhih in
naglušnih. »Doživljali smo
vzpone in padce, vendar nismo
nikoli ugasnili svojega poslans-
tva. Imeli smo voljo za delo in
ohranitev društva. Nikoli nismo
zahtevali kaj več od tega, kar
sicer pripada slehernemu dr-
žavljanu in nismo pričakovali
nobenih privilegijev,« je pove-
dal predsednik celjskega druš-
tva gluhih in naglušnih Aleš
Peperko in opozoril na njihov
največji problem: »Kljub temu,
da naše društvo izvaja progra-
me, ki so za gluhe življenjsko
pomembni in jih ne izvaja prav
nobena druga ustanova, smo
po sedaj veljavni zakonodaji
izenačeni z ljubiteljskimi druš-
tvi. Že več desetletij si zaman
prizadevamo za priznanje po-
sebnega statusa - invalidske or-
ganizacije.«
Ob 50-letnici Društva glu-
hih in naglušnih Celje je izšel
bilten društva, uredila ga je
Heda Bratina, v katerem so
celovito opisali prehojeno pot
in vključili tudi drobce pripo-
vedi o izkušnjah gluhih in
naglušnih.
Člani društva so gluhi, naglu-
šni, oglušeli, starši gluhih in na-
glušnih otrok. Med večjimi teža-
vami izpostavljajo problem ne-
zaposlenosti gluhih oseb in
manjše možnosti zaposlovanja
mladih članov. Ravno celjsko
društvo se je prvo v Sloveniji
lotilo izvajanja programa javnih
del, iz katerega je izšlo invalid-
sko podjetje Zaupanje d.o.o., ki
danes zaposluje deset delavcev.
Gluhi in naglušni potrebujejo
takšno pomoč, ki jim olajša
vključevanje v vsakdanje življe-
nje. V Celju jim je v veliko pod-
poro Adem Jahjefendič, tajnik
društva, ki je v dvajsetih letih
pokazal za težave gluhih izred-
no razumevanje in veliko pripo-
mogel tudi k pridobitvi novih
prostorov društva leta 1992.
I KSENIJA LEKIČ
I Foto: RADO KLINCOV
PO DRŽAV
Brez glasovalne
pravice
LJUBLJANA, 1. oktobrj
(Delo) - Poslanci državng,
ga zbora so sprejeli spr^,
membe zakona o lokalnj
samoupravi. Župan bo
slej predstavljal in zastopal
občino, skliceval in vodi
bo seje občinskega sveta,
ne bo pa imel glasovaint
pravice na sejah.	!
Evropski kmeti
LJUBLJANA, 1. oktobra
(Večer) - Začel se je kon'
gres o evropskem kmetij"
tvu, ki se ga udeležuje sko'
raj 600 članov evropskega
združenja za kmetijstva
Med gosti so tudi kmetijski
ministri srednje- in vzhoi
noevropskih držav. |
Pravica tujcev ^
LJUBLJANA, L oktobra
(Delo) - Vlada je sprejela
zakon o lastninski pravici
tujcev in ga poslala v držav
ni zbor, da bi ga obravnaval
po hitrem postopku. Ko!
določa ustava, morata ta
zakon podpreti dve tretjini
poslancev. V skladu s špaii'
skim kompromisom i
Evropsko unijo bo zakoB
dovoljeval nakup premij
nin le tujcem, katerih drža
ve zagotavljajo isto sloven
skim državljanom.
Proti Krapežu
LJUBLJANA, 2. oktobri
(Večer) - Po interpelac|
proti ministru Slavku Ga
bru so poslanci SDS in SKI
enako zahtevo vložili tud
zoper ministra za obramb(
Alojza Krapeža. Kot so za
pisali v predlogu, naj bi mi
nister izkoristil svoj položaj
in si dodelil stanovanje li
stanovanjskega fonda mini'
strstva za obrambo. S tem
naj bi po mnenju obeb
strank kršil ustavo in ka^
ženski zakonik.
Pomoč
vinogradnikom
LJUBLJANA, 2. oktobra
(Delo) - Vlada je na pred-
log ministrstva za kmetijs
tvo sklenila pomagati vino
gradnikom in vinarjem,
imajo težave zaradi preveli
kih zalog lanskega in pred-
lanskega vina. Z interven-
cijskim ukrepom bo zavoil
za blagovne rezerve odku-
pil 20 milijonov litrov vinJ
in ga skušal izvoziti na trgf
zunaj Evropske unije. Od-
kup bo predvidoma konča"
do 20. oktobra.
Protest
pripravnikov
LJUBLJANA, 5. oktobri
(Dnevnik) - Zaradi kršenj«
veljavne zakonodaje
pred zgradbo ministrstvi
za zdravstvo protestirali
jaki, študenti in diplomaii'
ti, ki nočejo več volontej'
sko opravljati pripravnic'
tva. Dosegli so podpis ti"'
govora, v katerem se je
nistrstvo za zdravstvo za^^
zalo, da bo poslej vzorn^),
skrbelo za dosledno ures^''
čevanje zakonodaje in
lektivnih pogodb, ki veljal
za zaposlene v zdravstvi-
Kamnolom brez dovoljenj?
občani z ogroženega območja v KS Galicija so se ponovno sestali in opozorili na številne nepravilnosti - Neformalno
skupino še nihče ne jemlje resno
Zaradi mnogih domnevnih
nepravilnosti, ki se dogajajo
v krajevni skupnosti Galici-
ja, je Odbor za ogroženo ob-
močje, ki vključuje zaselke
Velilca Pirešica, Pernovo in
Železno, ponovno sklical se-
stanek, ki so se ga udeležili
številni krajani. Gre za ljudi
z območja, ki jim življenje
kroji in greni kamnolom v
Veliki Pirešici, vodstvo kra-
jevne skupnosti Galicija pa
jim pri uveljavljanju njiho-
vih pravic ne stoji ob strani.
Na sestanku minuli petek
zvečer so se krajani spraševali,
kako dolgo in do kod se bo
kamnolom še širil in ogrožal
njihovo zdravje in življenje. O
širitvi kamnoloma v Veliki Pi-
rešici jih namreč nihče ni nič
vprašal, saj niso imeli možno-
sti razpravljati o dokumentu,
ki bi ga vodstvo krajevne skup-
nosti moralo dati v javno raz-
pravo. Gre za načrt širitve, ki
so ga izdelali v Cestnem pod-
jetju Celje, ta pa je ostal nekje v
omarah Krajevne skupnosti
Galicija. Zdaj so se do tega
dokumenta člani Odbora (ki je
bil imenovan na sestanku kra-
janov v minulem mesecu) le
dokopali in ljudem povedali,
kakšne so namere obrata Kam-
nolom v naslednjih letih. Nih-
če se ne zavzema za to, da bi
bilo treba kamnolom takoj za-
preti, so poudarili v razpravi,
se pa čutijo prizadete, ker jih o
tem ni nihče nič vprašal, zato
zdaj upravičeno pričakujejo,
da bodo s predstavniki Cestne-
ga podjetja sedli za skupno
mizo in se o tem pogovarjali
kot enakovredni partnerji. Na-
mesto tega pa se vodstvo kra-
jevne skupnosti na dopise Od-
bora ne odziva, ignorirajo jih
tudi v Cestnem podjetju Celje.
Ob tem so opozorili, da kam-
nolom deluje na črno, je men-
da brez uporabnega dovoljenja
in ureditvenega načrta - še več,
kamnolom se širi na območje
kmetijskega zemljišča prvega
kakovostnega razreda!
Veliko pripomb so imeli raz-
pravljavci (sestanka se jih je
udeležilo več kot sto) tudi na
račun izplačevanja odškodnin,
ki jim pripadajo iz naslova ob-
činskega odloka. Kdo je v mi-
nulih letih prejel te odškodni-
ne, ni nikomur znano, dejstvo
pa je, da odškodnin niso prejeli
mnogi, ki živijo v najbolj ogro-
ženem območju. Medtem ko v
KS Galicija prikazujejo, da je
bilo za odškodnine izplačanih
44 milijonov tolarjev sredstev,
se zdaj upravičeno spogleduje-
jo, kdo izmed njih je bil dele-
žen tega nadomestila. Vztraja-
jo pri poimenskem seznamu z
navedbo zneskov. Sploh pa
imajo prebivalci z ogroženega
območja mnogo pripomb na
delo in obnašanje sodelavca
Cestnega podjetja, ki ocenjuje
škodo v posameznih objektih
in na zemljiščih, zato zahteva-
jo strokovnjake, ki jih bodo
sami predlagali oziroma sogla-
šali z imenovanjem. Potrebno
je izdelati kriterije za ocenjeva-
nje škode in določanje višine
odškodnine, so opozorili in tu-
di na tokratnem zboru izrekli
nezaupnico predsedniku KS
Galicija in večini krajevnih
svetnikov. Med drugim so
sprejeli sklep, da ne dovoljuje-
jo nikakršne širitve kamnolo-
ma proti naselju Pernovo - Gor-
ca in da je sogovornik pri razre-
ševanju problematike s Cest-
nim podjetjem Celje (Kamno-
lom) le odbor. Zbor krajanov je
še zahteval, da se kaznuje vse,
ki so nenamensko porabili
sredstva, ki so bila namenjena
za odškodnine prizadetim kra-
janom.
MARJELA AGREŽ

mimm
DOGODKI
5
Stiska neplačnikov
flajemniki stanovanj in poslovnih prostorov dolgujejo 357 milijonov tolarjev - Manjša
stanovanja za neplacnike?
izterjava najemnin je v Ce-
j še vedno zelo velik prob-
pi. Ob polletju so neporav-
nane terjatve celjskega stano-
janjskega sklada skupaj z
ibrestmi in ostalimi obreme-
jtvanii znašale skoraj 357
pilijonov tolarjev. Največji
Ižniki so najemniki pp-
lovnih prostorov, ki skladu
lolgujejo 227 milijonov tolar-
f/, najemniki občinskih sta-
ovanj pa dolgujejo že dobrih
milijonov tolarjev,
g:
Strokovna služba stanovanj-
;ega sklada se je novembra
jni lotila obširne akcije izter-
jve dolgov pri tistih dolžnikih,
s plačevanjem zamujajo več
ot štiri mesece ne glede na
iJino zaostalega dolga. Izter-
palci so ha domu obiskali 390
lolžnikov in z 211, ki dolgujejo
leč kot 50 tisoč tolarjev, so že
Jdenili poravnalne pogodbe
sa obročno odplačilo dolga, za
[1 dolžnikov pa takšne pogod-
)eše pripravljajo. Skupni zne-
iek sklenjenih poravnalnih po-
[odb z rokom plačila do enega
eta je znašal 53 milijonov to-
larjev, dolžniki, gre zlasti za
najemnike stanovanj, so doslej
že odplačali 26 milijonov tolar-
jev. Stanovanjski sklad je bil
manj uspešen pri izterjavi na-
jemnin za poslovne prostore.
Na stanovanjskem skladu
ugotavljajo, da se je po spreje-
mu stanovanjske žakonodaje
bistveno spremenila struktura
najemnikov občinskih stano-
vanj. Mnogi, ki stanovanja ta-
krat niso mogli odkupiti, živijo
v zelo slabih gmotnih razme-
rah in ob. koncu meseca pre-
prosto ne morejo poravnati na-
jemnine.
Podjetja v stečaju dolgujejo
celjskemu stanovanjskemu
skladu za najemnine poslov-
nih prostorov 55,7 milijonov
tolarjev. Največji dolžniki so
Obutev, Finomehanika, Zla-
tarna in Teko. Občinska upra-
va bo morala rešiti tudi na-
jemno razmerje z Muzejem
novejše zgodovine Celje, ki
dolguje za najemnino 11,5
milijona tolarjev.
S težavami pri izterjavi na-
jemnin za stanovanja in po-
slovne prostore so se seznanili
tudi celjski svetniki in kot do-
brega ocenili osnutek novega
pravilnika o oddajanju poslov-
nih prostorov v najem in dolo-
čanju najemnin. Pravilnik
predvideva tudi sklenitev po-
godbe za določen čas in mož-
nost prekinitve pogodbe zaradi
neplačevanja najemnine, kar
pa bi, so menili nekateri, naj-
brž marsikaterega najemnika
odvrnilo od vlaganja v poslov-
ne prostore. Z^ato bi morala
občina čim. prej izdelati strate-
gijo razvoja in oživitve starega
mestnega jedra ter v skladu s
tem določiti subvencije za na-
jemnine poslovnih, prostorov.
Težave z neplačevanjem na-
jemnin pa bi, so menili v odbo-
ru za finance, lahko rešili tako,
da bi stanovalce, ki ne zmorejo
plačevanja, preselili v manjša
in cenejša stanovanja. Takšni
ukrepi bi sicer bili boleči, zato
bi vsak primer morali obravna-
vati posebej, drugače pa bi mo-
rali reševati tudi težave plače-
vanja najemnin za neprofitna
stanovanja in najemnine za so-
cialna stanovanja.
JANJA INTIIIAR
Vodja lekarne v Laškem magistra Silva Bezgovšek, direktorica Celjskih lekarn Lilijana
Grosek, farmacevtka Andreja Plajn in laborantka Marija Požiin.
Lekarna v Laškem v novi podobi
Celjske lekarne so letos vložile v posodobitev svojih poslovnih prostorov že preko 80
milijonov tolarjev. Zadnja velika pridobitev, ki jih je stala 24 milijonov tolarjev, je
popolnoma prenovljena lekarna v Laškem, ki so jo uradno odprli minuli petek.
Prenova prostorov ob Mestni ulici, ki jih je v začetku lanskega leta odkupila ljubljanska
veledrogerija Salus, je trajala skoraj leto dni. Stavba, v kateri je lekarna, je namreč spomeniško
zaščitena, zaradi starosti objekta pa je bilo potrebno opraviti več posegov, kot so sprva načrtovali.
Zato pa je lekarna sedaj veliko lepša in bolj funkcionalna kot prej, pa tudi večja je, saj meri skupaj
z laboratorijem in drugimi dodatnimi prostori 77 kvadratnih metrov. Nova je tudi fasada stavbe, v
katero so Laščani hodili po zdravila že pred več kot šestdesetimi leti. Laško je namreč prvo
lekarno dobilo leta 1932, ustanovil pa jo je Vekoslav Ujčič.
Prenovljena lekarna se ponaša z izjemno lepim in estetsko urejenim prodajnim delom, ki so ga
opremili po zamisli Mateje Cukalo iz Železnikov. Na podoben način bo opremljena tudi lekarna v
Vojniku, ki jo bodo, kot je napovedala direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek, pričeli
prenavljati 15. oktobra.	JI, Foto: GK
O lokalnih časopisih
v Sloveniji
2. srečanje lokalnih časopisov v Portorožu - V Sloveniji
izhaja 58 lokalnih časopisov
Minulo soboto je bilo v hote-
li Slovenija v Portorožu 2. sre-
ijnje lokalnih časopisov Slove-
nje, ki so ga letos organizirali
'uredništvu Primorskega utri-
fS- Poleg predstavnikov različ-
•ili časopisnih hiš iz Slovenije
'obili vabljeni tudi gostje, ki so
"Odstavili problematiko lo-
lilnih časopisov in tiskanih
"edijev v Sloveniji,
t
Po pozdravnem govoru Fran-
^ Fičurja, župana Občine Pi-
je Franc Krajnc, odgovorni
fPdnik Primorskega utripa,
■pregovoril o pomenu in vlogi
"l^alnih časopisov v Sloveniji,
^snovni pomen slednjih naj bi
® predvsem v podajanju lokal-
informacije bralcem na ob-
''^čju, ki ga lokalni časopis po-
^iva. Franc Krajnc je predlagal
ustanovitev Interesnega
^Štva lokalnih časopisov Slo-
'^■lije. Bojan Brezigar, odgo-
urednik Primorskega
|'^®vnika, ki izhaja v Trstu, je
'.J^^govoril o slovenskih medi-
" v zamejstvu in predstavil
^Pico težav, s katerimi se sre-
v slovenskih medijskih
v zamejstvu.
Nbolj konkretne težave, s
'erii-ni se srečujejo lokalni
jl^^liji (predvsem časopisi) v
j^^^^niji, je predstavila Marta
direktorica Urada Vlade
. informiraiije, ki je spre-
.^^^fila tudi o prihodnosti in
^ ^^ju tiskanih medijev v Slo-
Kosova je poudarila, da
^opisi v zadnjem času izgub-
ljajo bralce na račun vse večje
popularnosti elektronskih me-
dijev, kot so televizija, radio in
v zadnjem času tudi internet.
»Kljub temu, da se lahko elek-
tronski mediji pohvalijo z večjo
popularnostjo, je prihodnost
časopisov prav v poglobljeni in
tehtnejši informaciji, ki jo lah-
ko bralcem nudi samo pisana
beseda,« je dejala Kosova.
Janja Božič Marolt, direkto-
rica Mediane - Centra za razi-
skovanje medijev, je predstavi-
la statistične podatke medijev
v Sloveniji v letošnjem letu.
Med 1400 registriranimi javni-
mi glasili je trenutno 715 tiska-
nih medijev, od katerih je kar
308 javnih glasil in 58 lokalnih
oziroma regionalnih časopi-
sov, med katerimi je najbolj
bran tako imenovani »rumeni
tisk«, kar je lahko tudi zaskrb-
ljujoče. Janja Božič Marolt je
poudarila izjemno prednost re-
gionalnih časopisov, ki podaja-
jo lokalne informacije, prav ta-
ko pa so zelo zanimivi tudi za
oglaševalce.
Prav oglaševanje oziroma fi-
nanciranje časopisov, ki so da-
nes večinoma v zasebni lasti, pa
je bila osrednja tema razprave
udeležencev srečanja, iz katere
je bilo mogoče zaslediti veliko
ločnico med tem, kako naj se
medij financira in kako naj ob
tem ostane avtonomen in neod-
visen. Meta Verbič z Društva
novinarjev Slovenije je zbranim
spregovorila še o novinarskem
kodeksu in etiki, preden pa so
se poslovili, so določili kraj sre-
čanja lokalnih časopisov za pri-
hodnje leto, ko se bodo na po-
vabilo Toma Peniča lastniki in
novinarji slovenskih lokalnih
časopisov srečali v Slovenskih
Konjicah.
NINA M. SEDLAR
Teharčani ne odnehajo
čeprav so celjski svetniki
pred dobrim tednom sprejeli
ureditveni načrt za območje
Ledine na Teharju (namesto
za prvo so se odločili kar za
drugo obravnavo), se odgovor-
ni v krajevni skupnosti s tem
očitno niso sprijaznili. Včeraj
so sklicali novinarsko konfe-
renco kar sredi kraja, na spor-
nem območju pred nekdanjo
teharsko osnovno šolo.
Zadeva se vleče že nekaj let in
v ozadju nasprotovanja odgo-
vornih v kraju, da bi se območje
primerno uredilo, naj bi bile
predvsem osebne zamere.
Predsednik sveta krajevne
skupnosti Ferdo Ježovnik sicer
zatrjuje, da na Teharju ni z ni-
komer v osebnem sporu, še naj-
manj pa z zasebnikom Anto-
nom Žagarjem, ki si že nekaj let
prizadeva, da bi pridobil dodat-
no zemljišče za svojo dejavnost.
V isti sapi pa Ježovnik dodaja,
da se ne more strinjati, da bi se
dve parcelni številki oddali v
posest omenjenemu zasebniku
in to brez javnega natečaja. Po
njegovem celjske strokovne
službe uničujejo kraj, kar so
leta 1993 uspeli preprečiti in
tudi tokrat bi radi svetnikom
dokazali, da imajo prav.
Svetniki so na seji zavrnili
nasprotovanje Teharčanov in
potrdili odlok, po katerem naj
bi na omenjenem območju ure-
dili krožišče, parkovne površi-
ne, sanirali obstoječo zelenico,
kjer bi postavili štiri parkovne
paviljone za začasne in stalne
razstave lokalnih obrtnikov ali
za potrebe krajevne skupnosti
ter dve manjši parkirišči. Na
zelenici naj bi stal obelisk kot
simbol naselja. Z gradnjo kro-
žišča pa naj bi začeli čimprej.
Velik problem je po mnenju
Ferda Ježovnika tudi propada-
joča stara teharska šola na Ledi-
ni, na kar so prav tako opozorili
na včerajšnji novinarski konfe-
renci. Objekt je prazen in pro-
pada, Mestna občina Celje je
lani za adaptacijo namenila tri
milijone tolarjev, vendar se je
sanacija ustavila. Krajani ureja-
jo okohco, čeprav zemljišče ni
njihovo in bi radi, da se objekt
ohrani in primerno uredi.
TC
Šentjurski pogled nazaj
Minuli petek so v Šentjurju
s kulturnim programom obe-
ležili osmo obletnico poime-
novanja v mesto. Letos mine-
va 658 let od prve omembe
naselja ob cerkvici sv. Jurija
in 614 let od takrat, ko so bile
24. septembra leta 1384 Šent-
jurju podeljene trške pravice.
V Šentjurju so ponosni na
priznanje Turistične zveze
Slovenije za drugo najbolj ure-
jeno mesto med manjšimi in
srednjimi mesti v Sloveniji ter
na vrsto pridobitev. Ena večjih
je bila dokončna izgradnja
podvoza, ki je mesto ponovno
povezal v celoto. Pri tem je
pomembno vlogo odigrala KS,
v sofinanciranje podvoza pa
so se vključili tudi obrtniki,
podjetniki in krajani Hrušev-
ca. Za vzdrževanje mesta in
lepšanje njegovega videza si je
ves čas prizadeval mestni svet,
ki je prav tako finančno poma-
gal pri posodobitvi Ulice skla-
dateljev Ipavcev, izgradnji ko-
lektorja od Pešnice do hotela,
za katerega so bila pridobljena
tudi republiška ekološka
sredstva, in širitvi pokopališča
ter posodobitvi komunalnih in
drugih naprav.
Mestni svet letos načrtuje še
ureditev obračališča, izgrad-
njo peš poti ter zasaditev dre-
ves in grmičevja ob mestnih
vpadnicah. V prihodnje si bo-
do prizadevali za posodobitev
kulturnega doma, dograditev
občinske knjižnice, dokončno
ureditev Zgornjega trga in vrta
ob Ipavčevi hiši. Letos naj bi
začeli tudi z gradnjo avtobu-
sne postaje, ki naj bi jo sicer
.začeli graditi že konec lanske-
ga leta. Pri tem pričakujejo še
večje razumevanje občine
Šentjur do občinskega središ-
ča, ki ima drugačne potrebe in
zahteve kot središča ostalih
krajevnih skupnosti.
B. JANČIČ
Manj kemikalii
v zajetju Cimerman
Na zadnjem zasedanju konjiškega občinskega sveta so
med drugim obravnavali tudi odlok o varovanju pitne vode
v zajetju Cimerman v dolini Žičnice. Potrditi so morali
potrebne ukrepe, da bi preprečili vdor kemikalij v vodo.
Svetniki so določili varnostne pasove in se odločili, da mora
biti zemljišče najožjega varstvenega pasu odkupljeno, fizično
zavarovano in opremljeno z opozorilnimi tablami. Dostop na
to območje mora biti omejen, uporaba kemičnih sredstev za
zaščito in uravnavanje rasti ne bo dovoljena.
V ožjem varstvenem pasu bo prepovedana gradnja proi-
zvodnih, obrtnih objektov, naftovodov, skladišč naftnih deri-
vatov in skladišč nevarnih in škodljivih snovi ter podzemnih
skladišč. Prepovedano bo tudi gnojenje tal. V tem pasu pa bo
potrebno še preurediti greznice in gnojišča tako, da ne bo
nevarnosti pronicanja v podzemno vodo, prav tako pa bo tukaj
prepovedan promet nevarnih in škodljivih snovi. Sanacijski
program naj bi izdelali v treh letih.
Inšpektor za kmetijstvo Miran Gorišek je zagotovil, da ti
ukrepi ne bodo vplivali na pridelek, razen pri pridelavi
koruze. Izpad pridelka pa bo občina lastnikom zemljišč
nadomestila iz proračuna.
Veliko je bilo rečenega tudi o čistilni napravi na tem zajetju,
od koder pride do uporabnikov, po besedah direktorja konjiš-
kega Javnega komunalnega podjetja Dušana Slapnika, neo-
porečna, a kalna voda. Da bi zagotovili bistro vodo, bi morali v
napravo vložiti še kar precej denarja. Primeren filter bodo
iskali še kakšno leto.	PP
40..8,oictoiMr1998
□
GOSPODARSTVO
METIT!
A Trust je mrtev
Velenjski pooblaščeni investicijski družbi Trdnjava in Trdnjava 1 naj bi že prihodnji
teden dobili novega upravljavca
Agencija za trg vrednostnih
papirjev je septembra družbi
za upravljanje A Trust iz Vele-
nja odvzela licenco za uprav-
ljanje pidov Trdnjava in Trd-
njava 1. Ker naj bi se v zad-
njem času v medijih pojavilo
kar nekaj napačnih informa-
cij o čudnih poslih, ki naj bi
jih A Trust na škodo delničar-
jev opravljala v povezavi z
družbo A Fining, so včeraj v
Velenju sklicali novinarsko
konferenco, na kateri so di-
rektor A Fininga Darko Zu-
pane, direktorica A Trusta
Karmen Zupane Petauer in di-
rektorica skladov Brigita Hrn-
čič pojasnili, zakaj jim je bila
odvzeta licenca ter zagotovili,
da se delničarjem ni treba bati
za varnost svojih delnic.
A Trust je izgubil dovoljenje
za upravljanje investicijskih
skladov in pooblaščenih inve-
sticijskih družb ker je, kot je v
odločbi zapisala Agencija za trg
vrednostnih papirjev, v nas-
protju z zakonom presegel do-
voljen 10-odstotni obseg vseh
naložb v vrednostne papirje is-
tega izdajatelja. Konec decem-
bra 1997 so namreč naložbe
družbe v delnice Banke Celje
dosegle kar 22,9 odstotka. Huj-
šo kršitev je storila tudi s tem,
ker agenciji ni predložila zahte-
vane dokumentacije in ker je v
nasprotju z zakonom s podjet-
jem A Fining v drugi polovici
lanskega leta sklepala posle na-
kupa in prodaje delnic Banke
Celje, Hotela Marita, Avto Celja,
Klasja, Centra Celje in Celjskega
sejma.
Darko Zupane, ki sam sebe
imenuje za rizičnega investitor-
ja, je pojasnil, da gre v primeru
družbe A Trust za strukturno
neravnovesje, ki so se ga sicer
zavedali, vendar so bili prepri-
čani, da ga lahko v skladu z
zakonom odpravijo v roku pe-
tih let, in ne le v pol leta, kot se
je zdaj pokazalo. Karmen Zu-
pane je zavrnila očitke, da
družba bi ovirala agencijo pri
nadzoru in zatrdila, da na sede-
žu družbe sploh ni bil opravljen
noben kontrolni postopek. Šlo
je le za nekaj telefonskih pogo-
vorov. Povedala je tudi, da so v
zvezi s posli s povezanimi ose-
bami večkrat prosili agencijo,
naj jim pojasni, kaj to sploh
pomeni, vendar do sedaj še niso
dobili odgovora. Brigita Hrnčič
je poudarila, da v njihovem pri-
meru ne gre za oškodovanje
blizu 16 tisoč delničarjev in da
je portfelj obeh pidov varen pa-
pir, saj gre za delnice Petrola,
bank, Telekoma ter trgovskih in
kmetijskih družb s celjskega
območja. Zato se ji zdi revolt
nekaterih delničarjev nepotre-
ben.
Kot je še poudaril Darko Zu-
pane, je A Trust vse posle, ki pa
so bili, je zatrdil, narejeni na
osnovi knjigovodskih vredno-
sti, že vrnil v prvotno stanje.
Dejal je tudi, da so vse naložbe,
ki jih je opravila družba, izjem-
no varne in dobre.
Ustanovitelji A Trusta so s
50 milijoni tolarjev vložka v
ustanovitveni kapital Darko
Zupane, Brane Šibakovski,
Alojz Kovše, Karmen Zupane
Petauer in Alojz Gabrovc.
Slednji štirje so v družbo pris-
pevali po milijon tolarjev. Čla-
ni nadzornega sveta pa so
Herman Rigelnik, Darko Zu-
pane in Alojz Gabrovc,
Ali je A Trust res žrtev nedo-
rečenega procesa lastninjenja,
kot so poudarili v Velenju, ali pa
je le spretno izkoristil te nedo-
rečenosti, bo najverjetneje po-
kazal čas. Prav tako bo morda
kmalu tudi jasno, ali je agencija
hotela zaščititi male delničarje
ali nekoga tretjega.
JANJA INTIHAR
Direktor Gorenja Orodjarne Marjan Kovač je sprejel certifikat
kakovosti ISO 9001, ki mu ga je izročil predsednik Gospodar-
ske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
Tradicionalno
uveljavljanje kakovosti
Družba Gorenje Orodjarna
je v petek, 2. oktobra, prejela
certifikat sistema kakovosti
ISO 9001 za uspešno oprav-
ljeno presojo dejavnosti kon-
struiranja, izdelave, vzdrže-
vanja in trženja orodij za
preoblikovanje pločevine in
predelavo plastičnih mas.
»Gorenje Orodjarna je preje-
lo certifikat sistema kakovosti,
ki je že več kot štiristoti pode-
ljeni certifikat v Sloveniji, ven-
dar moram poudariti, da je
prav Gorenje odigralo v Slove-
niji izredno pomembno vlogo
pri uveljavljanju filozofije ka-
kovosti. To je bilo eno prvih
podjetij, ki se je s to tematiko
strokovno in sistematično uk-
varjalo. Že pred 25 leti je me-
todološka znanja prenašalo
tudi na ostala podjetja v Slove-
niji,« je na slovesnosti ob po-
delitvi certifikata kakovosti
dejal predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije Jožko Čuk
in dodal, da je nova pridobitev
rezultat dela vseh zaposlenih.
Direktor Gorenja Orordjarne
Marjan Kovač je menil, da
jim certifikat prinaša tudi ob-
vezo po nadaljnjem uspešnem
delu: »Pričakovanja naših
kupcev bodo v prihodnje še
večja in konkurenčni boj bo
vedno hujši. Uspeli bodo le
najboljši, vendar ni razloga,
da mi ne bi bili med njimi.«
Predsednik uprave Gorenja
Jože Stanič in eden prvih
orodjarjev v Gorenju Jakob
Virtič sta ob tej priložnosti
predala namenu največjo pri-
dobitev v Gorenju Orodjarna -
triosni rezkalni stroj, ki ga od-
likujeta velika hitrost in kako-
vost rezkanja.
H. JERČIČ,
Foto: L. OJSTERŠEK
Savinjčani prvič
sicupaj na sejmu
Na sejmu Gost-tur v Mariboru sodelujejo vsi, ki želijo v
Savinjski dolini razvijati turizem - Pobudnik in nosilec
skupnega nastopa je Upravna enota Žalec
v torek, 6. oktobra, so na
začasnem razstavnem pro-
storu pri dvorani Tabor v
Mariboru odprli 6, medna-
rodni sejem gostinstva in tu-
rizma Gost-tur. Na 9.150 kva-
dratnih metrih pokritih raz-
stavnih površin se predstav-
lja 472 razstavljavcev, veči-
noma iz Slovenije, nekaj pa
jih je tudi iz Avstrije, Hrvaš-
ke in Črne Gore. Sejem bo
trajal do 10. oktobra, na
njem pa lahko obiskovalci
podrobneje spoznajo tudi
značilnosti Spodnje Savinj-
ske doline, ki se letos prvič
predstavlja kot turistično ob-
močje.
»Za skupno sodelovanje na
sejmu smo se odločili pred-
vsem zato, ker se na območju
občine Žalec pogosto srečuje-
mo z neizdelanimi pristopi k
tako pomembni gospodarski
panogi kot je turizem, poleg
tega pa večina bodočih občin,
ki bodo kmalu nastale na ob-
močju, ki ga upravno pokriva
naša enota, vidi svojo prihod-
nost prav v turizmu,« je pove-
dala vodja oddelka za gospo-
darske in negospodarske de-
javnosti pri Upravni enoti Ža-
lec Melanija Žvikart. »Ker že-
limo, da Savinjska dolina čim
prej ujame korak s turistično
razvitimi regijami v Sloveniji,
smo v projekt nastopa na
Gost-turu poskusili vključiti
vse tiste, ki sodijo na turistični
trg in lahko za pospeševanje
turizma tudi kaj naredijo. To
pa so poleg upravne enote še
GIZ Podjetniški center Žalec,
občina Žalec, Turistična zveza
Spodnje Savinjske doline.
Zbornica zasebnega gospo-
darstva in žalska izpostava Za-
voda za živinorejo Celje.«
Ker je sejem namenjen zla-
sti pekarstvu in slaščičarstvu,
mleku, vinu in mesu, je uprav-
na enota kot vodja skupnega
nastopa v Mariboru v projekt
vključila številne proizvajalce
s teh področij, na sejmu pa
sodelujejo še turistične agen-
cije, gostinci in izletniške
kmetije. Spodnjo Savinjsko
dolino predstavljajo s slikov-
nim in propagandnim mate-
rialom ter s pokušinami izdel-
kov, obiskovalce ves čas zaba-
vajo tudi domači glasbeniki in
humoristi, vsak dan pa pri-
pravljajo še javni nastop na
odru v hali D, kjer imajo svoj
razstavni prostor.
Turistično društvo Celje
letos prvič na sejmu Gost-tur
predstavlja turistično po-
nudbo Celja in okolice. K
skupnemu nastopu je priteg-
nilo Mestno občino Celje,
Muzej novejše zgodovine,
pokrajinski muzej ter hotele
in turistične agencije. Zadnji
dan sejma, v soboto, se bo
celoviteje predstavila še ob-
čina Vojnik.
»Spodnja Savinjska dolina
se prvič predstavlja na tako
organiziran način,« pravi Me-
lanija Žvikart.« Če bomo z na-
stopom na Gost-turu zadovolj-
ni, bomo s podobnimi projekti
nadaljevali tudi v prihodnje.
Zavedamo se namreč, da brez
ustrezne turistične ponudbe
in učinkovitega trženja ni us-
pešnega turističnega razvoja.«
JANJA INTIHAR
NOVO NA BORZI
Finančni trg v septembru
Za večino je najbolj razve-
seljiva vest o nizki inflaciji
tako v avgustu kot v septem-'
bru. Tudi borzni indeksi so
se med septembrom nekoli-
ko popravili, vendar so red-
ki, ki si upajo trditi, da se je
kapitalski trg stabiliziral. K
manj izrazitim nihanjem na
kapitalskem trgu so svoj po-
zitiven delež zagotovo pris-
pevale banke, ki so v veliki
večini znižale obresti, tako
za depozite kot kredite. Po-
glejmo številke.
Inflacija, merjena v rasti živ-
ljenjskih stroškov, je bila v
avgustu in septembru enaka
0,1%. Rast cen na drobno je
bila v septembru nižja, saj je
bila 0,3%, avgusta 0,5%. Letna
inflacija je 6,8% merjena po
spremembi cen na drobno.
Temeljna obrestna mera -
TOM se je tako v septembru
znižala z 0,6% na 0,5% meseč-
no, kar na letni ravni pomeni
6,05%. Letos nadaljnjega zni-
žanja TOM verjetno ni realno
pričakovati, saj bodo sezonski
učinki zagotovo dvignili živ-
ljenjske stroške in še s ceno
energije se v jeseni vedno kaj
zgodi. Realno pa je pričakova-
ti inflacijo pod predvidenih
8,5%, ki jo je napovedala vla-
da.
V uvodu omenjeni dogodki
so imeli večji vpliv na devizne
tečaje. Srednji tečaj Banke
Slovenija za DEM je v septem-
bru višji za 0,08%, podražila
se je marka tudi na podjetniš-
ki ravni za 0,35% in 0,46% v
menjalnicah. Krepitev nemš-
ke marke se v septembru vidi
tudi v njenem razmerju do
ameriškega dolarja, saj je za
en USD potrebno odšteti le
1,676 marke.
Na kapitalskem trgu, borzi,
so bila nihanja skoraj takšna
kot pri dolarju. Vsega prometa
na ljubljanski borzi je bilo v
septembru 13,98 milijarde
SIT, od tega 88,9% z delnica-
mi. V primerjavi z avgustom je
bil promet za 31% manjši. Naj-
bolj trgovana delnica je bila
LekA s 4,5 milijarde prometa.
Več kot milijardo prometa je
bilo še z delnicami Krke in
Petrola. Nihanje slovenskega
borznega indeksa od 1619 do
1826 indeksnih točk kaže na
nestabilen trg. To je še pose-
bej očitno ob pogledu dnevnih
sprememb, na osnovi kateri bi
težko določili nek značilen,
močen trend gibanja tečajev
delnic.
Na koncu še obvestilo vsem
vpisnikom certifikatov v NFD
- Nacionalno finančno druž-
bo. Delnice njihovih skladov
bodo še ta mesec vpisane v
KDD in jih bo mogoče prodati
na borzi. Ne hitite s prodajo
prej, lahko pa se izognete pri-
čakovani gneči in oddate naro-
čilo prej na sedežu CBH
d.o.o.. Ob pričetku trgovanja
na borzi vam bomo omogočili
oddajo naročila tudi na oken-
cih Banke Celje d.d.
Piše: ZDENKO PODLESNIK
BAROMETEI
Prvič in zadnjic
Ministrstvo za malo gospo
darstvo in razvoj je razdelilo^
917 milijonov tolarjev nepo
vratnih sredstev za naložbe
področju turizma. Po dolgj
letih je turistično gospodarstuj
prvič deležno takšne državi]
pomoči, namenjene obnovi J
razvoju turističnih objekta
Prednost pri dodelitvi denaij
so imela tista podjetja, ki]
svojim razvojem vplivajo tui
na razvoj turističnih in drugj
dejavnosti v kraju. Med 2
podjetji, ki so dobila nepovi^
na sredstva (denar še ni nalji
zan), so tudi Unior Turizei
Zreče, ki mu je ministrstu
dodelilo 100 milijonov tolaj
jev. Zdravilišče Atomske topj
ce je dobilo 80 milijonov, Zdij
vilišče Laško 32 milijonq
Merx-Gostinstvo in turizem g
5 milijonov tolarjev. V Uniorjj
bodo denar namenili za sedei
nico in novo ponudbo na smii
čišču na Rogli ter za obnovi
hotela v Zrečah, v Laškem p
potrebujejo denar za obnom
sob, ki bodo namenjene gi
stom z gibalnimi omejitvam
S prenovo bo zdravilišče pi
dobilo štirinajst takšnih sol
predračunska vrednost {
znaša 200 milijonov tolarjev,
Zlata plaketa za
Paren
Na nedavnem Ljubljanske
pohištvenem sejmu, na kat
rem se je že deveto leto zap
red predstavila celotna slovei
ska pohištvena industrija, ^
vidnejši uspeh poželo tudi 1
sebno podjetje Paron iz Lašk
ga. Revija Naš dom je podjet
ter avtorjema Rosviti Gol6
Hrastnik in Lovru Skorji pod
lila zlato plaketo za program,
Tra. Na sejmu je sodelova
324 razstavljavcev iz sedeč
najstih držav, od tega je bi
235 slovenskih podjetij.
Managerleta
Na jesenskem srečanju
Termah Čatež so slovensl
menedžerji podelili priznali
Manager leta 1998 Jakobu E
skerniku, predsedniku upra^
Merkur Kranj. To je štirinaj^
priznanje, ki ga že osmo
podeljujeta združenje in revij
Manager. Kranjski Merkur
1312 zaposlenimi je tudi (
zaslugi Jakoba Piskernika li
pešno in ugledno podjetje, I
ima v slovenski trgovini s tet
ničnim blagom 41-odstotni dt
lež. Piskernik se bo L deceii
bra upokojil, vendar bo ostal
nadzornem svetu družbe, i
mestu predsednika uprave [
ga bo nasledil sedanji finanft
direktor Merkurja mag. Mif
Kordež.
Standardi
v sredo, 14. oktobra, bo svetovni dan standardizacije, ki'
tokrat namenjen standardom v vsakdanjem življenju.
Mednarodni organizaciji za standardizacijo ISO in lEC vsa
leto v naprej določita geslo, pod katerim potem v svetu obele
jo ta dan. V preteklih letih so bila aktualna nekatera podro^!
na primer okolje, trgovina, letos pa je tema zelo splošna, saj
naše življenje brez uporabe standardov skorajda nemogoče
Sistem standardizacije se v Sloveniji oblikuje pospešeno,
tem sicer nismo začetniki, le utiriti se moramo pone^'
pravilno. Nastajajo predvsem pisni dokumenti, standardi, k'
usmerjeni v mednarodno, regionalno evropsko in tujo nacio""
no standardizacijo. Po podatkih s konca septembra ima Slov^
ja že 5.559 standardov, med katere štejemo prevzete standa"^
ISO in lEC, EN in ETS, standarde DIN in nekatere izvij'
slovenske.
uMA.mm^Kmm

GOSPODARSTVO
□
Najstarejša iconjišlca
pekarna v škripcili
Bo Pekarna in slaščičarna Rogla spet dobila novega direktorja? - Odnosi znotraj
podjetja so hudo narušeni
Nedavna skupščina delni-
čarjev Pekarne in slaščičar-
Rogla je lastnike te ko-
'jijiške družbe dokončno po-
jtavila pred dejstvo, da bo
ireba v podjetju čim prej ure-
diti razmere, sicer čaka 65
Zaposlenih dokaj negotova
lisoda. Ta najstarejša konjiš-
1(3 pekarna namreč zadnja
leta večinoma posluje z izgu-
bo, porušeni pa so tudi odno-
si v kolektivu.
Izguba iz lanskega in prete-
dih let, ki znaša nekaj več kot
105 milijonov tolarjev, je v
večjem delu že pokrita v bre-
ine dobička iz leta 1994 in v
jreme revalorizacije kapitala,
njub temu je predsednik
ladzornega sveta družbe Ed-
ard Stepišnik, sicer direktor
;iasja Celje, ki je 40-odstotni
astnik Pekarne in slaščičarne
logla, takoj po skupščini na-
lovedal, da bo v kratkem
ahteval sklic izredne skupš-
čine. Na njej naj bi predvsem
ugotovili, zakaj so odnosi v
podjetju tako slabi, ponovno
pa bodo predlagali spremem-
be statuta družbe, ki so jih
delničarji že na dveh skupšči-
nah zavrnili. Gre za to, pravi
Edvard Stepišnik, da je treba
nujno razširiti dejavnost pod-
jetja, poleg tega pa bi bilo
nujno zmanjšati število čla-
nov nadzornega sveta in spre-
meniti določilo o številu čla-
nov uprave. Le-ta ima sedaj
dva člana, kar pomeni dve
individualni pogodbi, to pa je
glede na velikost podjetja ne-
racionalno.
V Rogli se je v zadnjih štirih
letih menjalo kar pet direk-
torjev, negotova pa je tudi
usoda sedanjega, Vinka Er-
javca, saj ima med zaposleni-
mi le malo podpor«. V nad-
zornem svetu zato resno raz-
mišljajo o tem, da bi še letos
zamenjali upravo družbe ozi-
roma poiskali novega direk-
torja, vendar pa s tem vseh
težav v podjetju ne bodo reši-
li. »Pekarna ima preveč zasta-
relo opremo, poleg tega pa se
ukvarja z dejavnostmi, ki se
Lastniki družbe Pekarna
in slaščičarna Rogla iz Slo-
venskih Konjic so celjsko
podjetje Klasje, ki ima 40
odstotkov delnic, 52 odstot-
kov delnic je v rokah zapo-
slenih in nekdanjih zaposle-
nih, osem odstotkov pa je v
lasti Slovenske razvojne
družbe.
finančno ne izplačajo,« ugo-
tavlja Edvard Stepišnik. »Zato
je nujno potrebna posodobi-
tve, vendar bo treba najprej
urediti odnose v kolektivu,
saj sicer nihče ne bo hotel
vlagati v podjetje.«
m^^^m JANJA INTIHAR
Banka gostuje v muzeju
Banka Celje je v ponede-
ljek pričela prenavljati eks-
pozituro na Prešernovi ulici
18 v Celju. Dela bodo predvi-
doma končana 1. februarja
prihodnje leto, do takrat pa
bo ekspozitura poslovala v
prostorih muzeja novejše
zgodovine.
Med prenovo bo delovni čas
banke prav takšen, kot je bil
doslej, opravljati pa bo mogo-
če tudi vse bančne storitve.
Bankomat je ostal v isti zgrad-
bi na Prešernovi 18, le da je
zaradi gradbenih del prestav-
ljen za nekaj metrov, podjetja
pa lahko po novem oddajo
čeke ter potrdila za vplačila za
Activo in Activo Eurocard-Ma-
stercard v prvem nadstropju
stavbe Banke Celje.
Kot napovedujejo v Banki
Celje, bo novost prenovljene
ekspoziture hitra ali denarna
cona, ki bo poslovala 24 ur na
dan in bo poleg testne enote
SKB banke v Ljubljani prva
tovrstna denarna cona v Slo-
veniji. Komitentom banke bo-
do na voljo dnevno-nočni tre-
zor, dva bankomata ter pre-
dalčniki za nočno oddajanje
pošte in gotovine. Od 1. fe-
bruarja naprej bosta na voljo
tudi finančno svetovanje ter
služba za kreditiranje, ki je
prej delovala v Vrunčevi ulici,
novost prenovljene ekspozitu-
re pa bo tudi poseben vhod za
invalide.
JI, Foto: GK
Svoje videnje razvoja turizma na podeželju je predstavil tudi Milan Krišelj, predsednik
komisije za razvoj turizma na podeželju pri Turistični zvezi Slovenije
Turizem na podeželju
v ponedeljek, 5. oktobra,
^bil na turistični kmetiji Pri
^rošlovih na Kraberku raz-
lovor na temo Stanje, prob-
®nii in perspektive razvoja
^^rizma na podeželju. Raz-
lovora so se udeležili tudi
•"Minister za malo gospodars-
tvo in turizem Janko Razgor-
predsednik Turistične
Jveze Slovenije Marjan Ro-
ter konjiški župan Janez
Jazbec.
Udeleženci so spregovorili
"težavah, s katerimi se sreču-
'^io vsi, ki skušajo razviti tu-
''^em na podeželju. O tej te-
so že bila številna regijska
Posvetovanja. Na bolje bi se
H premaknilo vsaj v eni toč-
rninister Razgoršek je za-
^'^^ovil, da bo njegovo mini-
.^•■stvo do konca leta pripravi-
^Pravilnik, ki bo določal do-
^'nilne dejavnosti na kmeti-
Sicer pa, kot je na primer
f^^zorila Milena Kulovec iz
kmetijskega ministrstva, dr-
žava namenja premalo denar-
nih vzpodbud kmetijam, ki
urejajo turizem kot dopolnil-
no dejavnost. Odnose med tu-
rističnimi kmetijami in gostil-
nami na podeželju je v nas-
protju z mnenji o njihovem
konkuriranju, predsednica
združenja turističnih kmetij
Vilma Topolšek označila kot
dejavnosti, ki se dopolnjujeta
v celoviti ponudbi podeželja.
Predstavila je tudi združenje
skoraj dvestotih turističnih
kmetij in katalog o ponudbi
slovenskega podeželja, kritič-
no pa je ocenila dosedanja
dogovarjanja, ki bistvenih re-
zultatov niso prinesla. Pritr-
dimo lahko tudi mnenju sve-
tovalca v ministrstvu za malo
gospodarstvo in turizem Sta-
netu Bizjaku, da kmetje sicer
uspešno gradijo turistične
zmogljivosti, ne znajo jih pa
tržiti. Vsekakor pa drži skup-
na ugotovitev, da se sloven-
skemu podeželju obeta boljša
prihodnost le ob pomoči vse
Slovenije, vseh ministrstev in
ne le ministrstva za kmetijs-
tvo.	PP
Dražba Zlatarne
zopet neuspešna
Sredi preteklega tedna je
bila druga dražba celjske
Zlatarne, ki pa zopet ni uspe-
la. Stečajni upravitelj Zlatko
Hohnjec je tokrat ponudil iz-
klicno ceno 431,7 milijona
tolarjev, ki pa očitno ni zani-
mala nobenega kupca ne do-
ma ne v tujini.
Na prvi javni dražbi, ki je
bila na celjskem sodišču ko-
nec julija, je upniški odbor
poskušal prodati Zlatarno v
celoti, to je skupaj z blagovno
znamko in hčerinsko družbo
Aurodent, cena pa je bila trž-
na in je znašala 553 milijonov
tolarjev. Premoženje Zlatarne
so tudi v drugo ponudili v
paketu, vendar tokrat po likvi-
dacijski ceni 431,7 milijona to-
larjev.
Kljub dvema neuspešnima
dražbama stečajni upravitelj
Zlatko Hohnjec ne razmišlja
le o tretji javni dražbi, na
kateri bi bila izklicna cena še
nižja. Prepričan je namreč, da
bi Zlatarno vendarle še bilo
mogoče prodati v paketu, saj
njena blagovna znamka še
vedno živi in je še naprej zna-
na, način prodaje je učinko-
vit, sistem pa je funkcionalno
zaokrožen. Upniški odbor, ki
se bo predvidoma sestal ko-
nec oktobra, bo seveda raz-
mišljal še drugih možnostih
prodaje. Zlatarno bi bilo mo-
goče prodati v dveh delih - v
enem bi zajeli Aurodent,
opremo in blagovno znamko,
v drugem pa nepremičnine,
to je štirinadstropno stavbo
ob stolpnici, ki je bila proda-
na že prej, v njej pa sedaj teče
proizvodnja Aurodenta. Gle-
de na slabo kupno moč je bolj
verjetno, da bo uspela proda-
ja po delih, med kupci pa
najverjetneje ne bo mogoče
pričakovati tujih podjetnikov.
Na poziv Zlatka Hohnjeca
vsem interesentom za drugo
dražbo je namreč prispel ne-
gativni odgovor. Tujcem ni
bila po godu izklicna cena in
tudi nakup Zlatarne v celoti
ne, kaže pa, da jih ne zanima
niti nakup po delih.
JI
V Zlatarninem hčerin-
skem podjetju Aurodent,
kjer izvajajo dentalni pro-
gram, ohranili pa so tudi
predelavo in prodajo izdel-
kov iz plemenitih kovin, do-
segajo dobre poslovne re-
zultate. Še posebno uspešni
so bili v septembru, ko so
predelali v nakit petnajst ki-
logramov zlata, prodali pa
so tudi vso zalogo. V Auro-
dentu dela sedemdeset lju-
di, od tega jih je štirideset
zaposlenih v zlatarskem
programu.
Bencinski servis v Štorali bo!
z več kot enoletno zamudo so v bodt)či obrtni coni v Štorah
prejšnji teden le začeli z deli pri gradnji bencinskega servi-
sa, ki ga gradi Petrol.
V začetku so pripravili izkop za položitev štirih cistern.
Bencinski servis naj bi bil predvidoma dokončan do srede
decembra. To bo tretji objekt ob že dograjenem podjetja Živeks iz
Nove Gorice in ob objektu v gradnji podjetja Bosio. Sicer pa so
skoraj vse parcele v bodoči obrtni coni v Storah razprodane. TV
Kdo bo gradil prizidek?
Na javni razpis, objavljen v Uradnem listu za gradnjo
prizidka k osnovni šoli na Lipi, so v občini Štore dobili
prijave Hudournika, Ingrada in Gradisa. Ker so bile razlike v
ponudbah minimalne, so si na občini vzeli dober teden časa
za premislek o izboru.
Po opravljenih razgovorih so se odločili za Gradiš, ki naj bi
ponudil dodatne ugodne pogoje pri gradnji prizidka. Na odloči-
tev se je pritožil Ingrad, ki je imel sicer najnižjo ceno v ponudbi.
Na občini bodo razpis ponovili, vse skupaj pa bo zavrlo gradnjo
za najmanj dva meseca. V nov razpis bodo napisali tudi določilo,
da pri končnem izboru ni nujno, da delo dobi tisti, ki ponudi
najnižjo ceno, ampak na sploh najugodnejše pogoje.	TV
Bo prevzem Swatya le uspel?
Agencija za trg vrednostnih papirjev bo morala še ta
mesec ponovno odločati o primeru Comet. Vrhovno sodiš-
če, na katerega je ta zreška družba vložila tožbo proti
vladi, ker ji ni izdala soglasja za prevzem mariborske
Tovarne umetnih brusov Swaty, je namreč zadevo vrnila v
ponovno presojo.
Ker je vrhovno sodišče hkrati ugodilo tudi pritožbi Swatya
na odločbo agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je
agencija Cometu izdala soglasje za ponudbo delničarjem
Swatya, bo ponovno odločanje dokaj zapleteno. Glavni očitek
uprave Swatya je bil predvsem v tem, da jih Comet ne more
prevzeti, ker njegove delnice niso uvrščene na borzo. To pa je
bil tudi razlog, da je prevzemu nasprotovala tudi vlada.
Agencija bo zato morala rešiti vprašanje, ali izdano soglasje
k ponudbi za prevzem pomeni tudi soglasje za javno prodajo
delnic Cometa, to je, da te delnice izpolnjujejo pogoje za
uvrstitev na organizirani trg vrednostnih papirjev.	JI

□
KULTURA

Arničev
sklad
Občina Luče in Blaženka
Arnič sta na zgornjesavinj-
ske občine naslovila pobu-
do za ustanovitev sklada
Blaža Arniča, ki bi bil na-
menjen različnim oblikam
glasbenega izobraževanja.
Občinski sveti so idejo
(Blaženka Arlič je hči pokoj-
nega skladatelja) v prvem
branju v celoti podprli, do
ustanovitve sklada pa bo ver-
jetno prišlo v naslednjem le-
tu. Poglavitne dejavnosti bo-
do pomoč pri nastopih doma
in v tujini, nakup glasbil in
štipendiranje glasbeno naj-
bolj nadarjenih otrok, ki šo-
lanja zaradi finančnih težav
sami ne bi zmogli. Ž.Z.
mm »»v »M ••
Kniiznicarji so
med nami
Društvo bibliotekarjev Ce-
lje gosti te dni okrog 350
knjižničarjev iz vse Sloveni-
je ter goste iz Avstrije, Hrvaš-
ke, Madžarske in Slovaške,
udeležence strokovnega pos-
vetovanja o normativnem
položaju dejavnosti.
Posvetovanje se je pričelo
včeraj s pozdravnim govorom
župana Jožeta Zimška in dr-
žavne sekretarke v ministrs-
tvu za kulturo Majde Širca. Ob
tej priložnosti so podelili Čo-
pova priznanja Zveze društev
bibliotekarjev Slovenije in
med letošnjimi dobitniki je tu-
di ravnateljica mozirske knjiž-
nice Ana Lamut. Danes se
bodo knjižničarji sestali še na
skupščini zveze, jutri pa bodo
strnili tridnevne razprave na
temo zakonodaje, standardov,
organizacij sko-strokovnih in
delovno-pravnih vprašanj.
V celjskem društvu bibliote-
karjev, Id združuje 126 članov v
regiji (zveza ima okrog tisoč čla-
nov in povezuje osem društev)
in ga vodi profesor Srečko Ma-
ček, so posvet izkoristili tudi za
turistično promocijo celjske regi-
je. S povezavo z nekaterimi obči-
nami in zdravilišči na našem
območju se ta predstavljajo tudi
udeležencem posveta. Na plat-
nu kinodvorane Union jim sku-
šajo z diapozitivi pričarati lepote
in zanimivosti območja, propa-
gandni material pa je udeležen-
cem na voljo na stojnici celjske-
ga turističnega društva. Celjane
pa opozarjata na posvet dva
transparenta v mestu in razstava
bibliotekarske literature v izlož-
bah knjigarn. Sicer pa so pri
pripravi posveta v društvu bib-
liotekarjev ugotovili, da je Celje s
svojo osrednjo lego in prenovlje-
nim Celjskim domom s kinodvo-
rano Union idealno za konfe-
renčni turizem, kar bi lahko v
mestu bolje izkoristili. Le nekaj
jih je pri tem zmotilo: najbližji
hotel Evropa je brez lastnega
parkirišča.
■■■■■■■■MMHMMM TC
Od lutk do
kriminalke
V	Kulturnem centru Ivana
Napotnika Velenje bodo do
IZ oktobra vpisovali v gleda-
liški, mladinski in otroški
abonma 1998/99.
Na sporedu belega in rume-
nega gledališkega abonmaja
bo v oktobru drama Sloven-
skega narodnega gledališča
Lov na čarovnice (Artur Mil-
ler), v novembru komedija
Mestnega gledališča ljubljan-
skega Mož, ki si ne upa (Curth
Flatov), v decembru bulvarka
Slovenskega ljudskega gleda-
lišča Celje Minister v škripcih
(Ray Cooney), v marcu farsa
Primorskega dramskega gle-
dališča Nova Gorica Plešasta
pevka (Eugene lonesco) in v
aprilu komedija Slovenskega
narodnega gledališča Maribor
Maister in Marjeta (Tone Part-
ljič). Dodatna nagradna pred-
stava, bila naj bi februarja, bo
kriminalka Mišolovka v izved-
bi Gledališke skupine iz Ljuto-
mera.
V	okviru mladinskega abon-
maja bo ta mesec nastopila
šansonjerka Vita Mavrič, no-
vembra bo na sporedu mono-
komedija Dušana Jovanoviča
Karajan C, decembra bo na-
stopil ruski ciganski duet Ira
Roma z gostom Janezom Ško-
fom, januarja bo vtise iz Afri-
ke predstavil Tomo Križnar,
marca bo komedija Dan noro-
sti (Joe Orton), aprila pa bo
nastopil Plesni teater IN Vele-
nje s predstavo Ženska, žen-
ske, ženski...
Kulturni center Ivana Na-
potnika ponuja šest predstav
tudi otrokom. V Pikinem
abonmaju se bodo zvrstile
pravljica Skalni vilenjak (Ma-
vrično gledališče Ljubljana),
lutkovna igra Sapramiška
(Lutkovno gledališče Ljublja-
na), lutkovno-igrani projekt
Klobukovci (Lutkovno gleda-
lišče Maribor), lutke Pivov ob-
laček (Lutkovno gledališče
Fru-Fru Ljubljana), plesna
predstava Kekec (skupina
Mojce Horvat) in lutke Krava v
cirkusu (Lutkovno gledališče
Ljubljana).	K.L.
Sveži likovni modeli
V prostorih Muzeja grafične umetnosti v Rogaški Slatini
je na ogled razstava likovnih del avtorja Cesareja Serafina.
Avtor iz mesta Spilimbergo v Italiji je slikarstvo študiral v
Vidmu, svoja dela je že večkrat razstavljal v domačem okolju in
v tujini, medtem ko jih sedaj v Sloveniji prvič. Poleg ukvarjanja
s slikarstvom je tudi organizator različnih likovnih prireditev.
Pri svojih slikah daje precej poudarka njihovi barvitosti, pri
čemer pogosto v posamezno kompozicijo nanaša barve, za
katere je značilno, da so med sabo v izrazito kontrastnih
razmerjih. Zaradi tega so dela narejena z izrazito ritmičnimi
strukturami in razgibanimi barvnimi prehodi. Zanimajo ga
figuralni motivi, vendar pri tem ne razvija realističnega sli-
karstva, temveč z barvnimi masami gradi oblike, v katerih je
figuralika razpoznavna v okviru sproščene poteze. Pri razstav-
ljenih delih je razviden naslon na slikarstvo preteklih obdobij,
ob tem pa avtor razvija lastno likovno govorico in uporablja
način slikanja, značilnega za sodobno umetnost.
BORIS GORUPIČ
lojze Spacal v Celju
Pretekli petek je bil na obi-
sku v Celju eden naših naj-
pomembnejših slikarjev mo-
derne umetnosti Lojze Spa-
cal in si ogledal dela, ki so
bila narejena po njegovih
predlogah v hotelu Turška
mačka.
Lojze Spacal, ki je bil rojen
leta 1907 v Trstu, je znan po
svoji nacionalni zavesti, zato
so ga v obdobju pred drugo
svetovno vojno italijanske ob-
lasti zaprle. Po vojni se je uve-
ljavil kot eden naj izvir nejših
slovenskih likovnih avtorjev
na področju grafike in slikars-
tva. Motive je iskal predvsem
v kraškem prostoru, za njegov
slog pa je značilna geometrij-
ska stilizacija ter prehod v ab-
straktno usmeritev. Imel je
številne razstave v različnih
mednarodnih galerijah, sode-
loval na mnogih skupnih
predstavitvah, med drugim je
imel leta 1958 svoj paviljon na
bienalu v Benetkah, poleg
mnogih nagrad je leta 1974
prejel Prešernovo nagrado.
Na obisk v Celje ga je pripe-
ljal Mihailo Lišanin, saj si Loj-
ze Spacal še ni ogledal vitra-
žev, ki so postavljeni v hotelu
Turška mačka, narejeni pa so
bili po njegovih predlogah iz-
pred dvajsetih let. Predloge so
bile narejene v merilu 1:1, šlo
pa je za 64 polj, katere je nato
v obliki vitražev sestavila Moj-
ca Pučko, ki sedaj prebiva v
Novem mestu. Dela so stalno
postavljena v prostorih hotela
in so značilna za njegovo li-
kovno delovanje.
BORIS GORUPIČ
Etnologi v
Kozjanskem parku
Po julijski naravoslovni raziskovalni delavnici za študen-
te in dijake so te dni na delu v Kozjanskem parku študenti
etnologije. Trinajst jih, razdeljenih v dve skupini, spoznava
etnološke zanimivosti območja.
Prva skupina, ki jo vodi diplomirana sociologinja Jasna
Sok, se ukvarja s topografsko obdelavo stanja tradicionalnih
obrti na območju Kozjanskega parka. S tem naj bi ugotovili,
kako so stare obrti še ohranjene in kakšne so možnosti njihove
oživitve. Obdelali bodo naselja Vojsko, Poklek in Gorjane v KS
Podsreda, s čimer nadaljujejo delo prejšnjih delavnic, ko so
obdelali področja krajevnih skupnosti Bistrica ob Sotli, Osre-
dek in Podsreda.
Druga skupina, ki dela pod vodstvom etnologinje Kozjanske-
ga parka Helene Rožman, pa bo dokumentirala in popisala
inventar na Fiketovi domačiji v Lesičnem 15. Stanovanjska hiša
s kolarsko in kovaško delavnico je kulturni spomenik, v bližini
pa so pomembni še podružnična cerkev sv. Urha, Mačkova hiša
in pred njo stoječe znamenje premišljujočega Kristusa iz leta
1713. Zato je smiselno razmišljati o celovitem urejanju prostora,
še zlasti, ker so v bližini sodobnejši objekti, ki starejše degradi-
rajo, ugotavljajo udeleženci delavnice.	TC
Dobrna na slikah
v nedeljo so v avli hotela Dobrna odpdi razstavo in podelili
priznanja ter nagrade ustvarjalcem slikarskih del s XVII. slikar-
skega Ex-tempora Dobrna '98 pod pokroviteljstvom Toplic
Dobrna in drugih. Šestnajst slikarjev iz vse Slovenije je predsta-
vilo 32 del na temo Dobrna z okolico. Za kakovostno ustvarjanje
so dobili priznanja, trije med njimi pa tudi nagrade. Razstava bo
odprta do 23. oktobra v avli hotela Dobrna.	B. J.
ZAPISOVANJA
Kura je že zastarela
Ja, kam je že zastarela. Brez
heca. In povsem resno. Ko je
pred tremi leti Urad za infor-
miranje pri Vladi RS na tržišče
lansiral CD rom, ki je skušal
tujce karseda izčrpno seznani-
ti z našo malo domovino, smo
mu vsi veselo in povsem iz srca
zaploskali: Slovenijo je pred-
stavil kot neko kuro, pravza-
prav piščanca, saj Slovenija v
tistem trenutku še ni štela niti
pet let, s čimer je »zaklal« dve
kuri na en mah.
Prvič, naredil je potezo, ki je
v promocijskem svetu precej
nenavadna; ob tem, ko je pro-
moviral lastno državo izven
njenih državnih meja, se je iz
taiste države pošalil. Smeh na
lasten račun, kar je eden od
temeljev poetike komedije. Kar
je temeljni kamen vsake kome-
dije. In drugič, pokazal je dozo
duhovitosti. In zrelosti. Pred-
vsem slednjega. Edina po-
manjkljivost je bila v tem, da
je tista kura, kije s tako nezno-
sno lahkotnostjo nesla jajca,
ciljala predvsem na domačega
uporabnika CD rom-ov. Slo-
venci smo se v kontekstu poe-
tik, ki kanonizirajo komedijo,
smejali na lasten račun. In se
fino zabavali. In sploh se nam
je zdelo fino, da se sploh ogla-
šujemo preko tistih ploščic, ki
jih vtikamo tja v osebne raču-
nalnike. Pravzaprav ne vem
oziroma dvomim, da se države
poslužujejo takšnih promocij-
skih sredstev. Morda podjetja.
Morda klubi. Morda posamez-
niki. Ne pa države z vsem svo-
jim aparatom. Ker tovrstni CD
rom-i individualnih kupcev in
uporabnikov najsodobnejše
tehnologije ne utegnejo prav
blazno zanimati. In zato se je
tisti piščanec kaj hitro postaral
v karo, ki je počasi stopila v
menopavzo; jajčk enostavno
ni več nosila.
In, ko smo že mislili, da je s
tovrstnimi promocijami konec,
je nastopil Vitrum Publishing
in nam predstavil CD rom z
zgovornim naslovom Slovenija
'98. Brez vsakih tržnih trikov.
In brez vsake duhovitosti. To-
da zato toliko bolj zrelo.
Slovenija '98 nam predstav-
lja točno to, kar zanima poten-
cialnega uporabnika: stanje
na ekonomskem področju,
borzno stanje, turistične desti-
nacije, kulturni vrhunci,
športni uspehi, možnost ogla-
ševanja, možnost zabave...
Slovenija '98 ni za vse uporab-
nike računalnikov in je hkra
za vse uporabnike računalu
kov, ki bi jih Slovenija utegni
zanimati. Slovenija '98jeta\
za podjetnike kot tudi za šti
dente, ki bi našo državo ut^
nili kdaj obiskati. In je takoi
domačega kot tudi za tuje^
uporabnika. In kar je najp{
membnejše, Slovenija '98
lepša od Slovenije. Oziram
drugače; virtualna Slovenija
lepša in bolj simpatična o
resnične Slovenije. Ali pa :
takšna vsaj zdi. Kar ne poma
nič drugega kot to, da je priči
joči CD rom, če odmislimo d
sežke naših rokometašev i
košarkarjev ter atletinj, v r
snici prva prava uradna pn
mocijska akcija, ki smo sijo\
osamosvojitvi privoščili.
Toda Slovenija '98 vsebuje:
pomembnejši element. Im
neke vrste patriotsko poslan
tvo. In to ne le zaradi neskon
nega števila podatkov, ne
zaradi enostavne uporabe, i
le zato, ker kot glasbeno kuli
uporablja glasbo Bojana Adl
miča, ne le zato, ker tujcu i
pladenj prinaša takorekoč v
pomembnejše podatke in w
pomembnejša dejstva, pač}
zato in predvsem ter zlasti a
to. ker skuša domačemu up
rabniku dopovedati, da je SI
venija povsem navadna evroi
ska država, ki resda spomiii
na tisto kuro, toda s kurm
nima nikakršne zveze. Daje
resnici lepša, kakršno jo sai
vidimo. Da jo naj tudi domoi
dec vidi z očmi, s kakršnimi']
vidi tujec. Da je že skrajni ča
da jo tudi sami ugledamo tal
šno, kakršno predstavljan
tujcem. Tega tista akcija iz l&
1995 ni vsebovala. Še več,
primerjavi z akcijo Sloveni
'98 se zdi tista akcija s kvi
prava amaterska pustolovk
na, kakršno bi utegnil zrežii
ti kakšen slovenski režiser, I
bi pomešal osnovne filmsl
zakonitosti. Ja, ko gledate ti^
kuro, se vam zdi, da gledo-
slovenski film na temo poK
nih množičnih pobojev in p
skusov sprave. Ko se vozite f
Sloveniji '98 se vam zdi, ^
gledate zanimiv akcijski fH^
ki si za prizorišče izbere puŠt
vo, ki spet izgleda kot pravi <
na svetu, v katerem je dov^
vode za vse, v katerem raste |
nebotičniki, tam nekaj ki^^
metrov stran pa se že sprehdj
jo krave in ovce, mlinčki ves^
meljejo, potočki žuborijo, {
skoteke in bari pa so odprta
neskončnost, natakarji pa
od silne prijaznosti kar top%
Kaj hočem povedati? Sloveni
'98 je za Slovenca tisto, kafl
Bled za tujca, ki zaide na ^
renjsko; neskončna lepota,
žela tisočih možnosti, ed^
najlepših kotičkov sveta, v ^
terem bi si želeli postaviti si^
hišico.
Piše: TADEJ ČATER
Kartografi
v Galeriji Kulturnega
centra Ivana Napotnika Ve-
lenje so v petek, 2-. oktobra,
odprli tematsko razstavo
Kartografi akademskega
slikarja Damijana Stepanči-
ča. Razstava, ki bo na ogled
do 4. novembra, osvetljuje
temo zemljepisne kartogra-
fije, ki je v neposrednem
odnosu z umetniškim odzi-
vanjem na prostor. Vsakdo
lahko najde svoj prostor v
vsakem prostoru, sporoča
Damijan Stepančič skozi
umetniško sugestijo.
K.L.
Št. 40.-8. oktober 1998
m-
KULTURA
□
Podari nam mir
Akademski pevski zbor Celje na srečanju zborov alpskih dežel - Caelicantus
Prijazno povabilo na prvo
[glasbeno srečanje zborov
[jlpskih dežel je na naslov
j\kademskega pevskega
^bora Celje prispelo iz Mon-
le v Italiji. Tamkajšnji moš-
|(i pevski zbor Fioccorosso,
|(i ga je pri ideji in organiza-
ciji vodilo spoznanje o ved-
no tesnejši povezavi Evrope,
|je prevzel organizacijo tega
prvega srečanja, ki se je od-
jvijalo 25. in 26. septembra,
ijlanj je povabil zbore iz
Francije, Švice, Avstrije in
Slovenije.
v ■ " .....
I Pevci in pevke APZ Celje so
:se na srečanje začeli priprav-
lljati že konec meseca avgu-
sta. Po intenzivnih pevskih
vajah ter uspelem koncertu
ina Dobrni so v zgodnjem ju-
jlru 25. septembra odrinili na
ipot proti Italiji^. V popoldan-
skih urah so prispeli v Mon-
zo, kjer so jih pričakali prijaz-
ini gostitelji.
Monza je mesto s 120 tisoč
prebivalci. Združuje prete-
klost z zgodovinsko obarva-
nim centrom in sedanjost z
modernimi novimi stavba-
mi. Takoj po prihodu so si
ogledali stari center. Z enot-
nimi živorumenimi majica-
mi in napisom APZ Celje so
zbujali pozornost mimoido-
čih.
Srečanje pevskih zborov se
je odvijalo v gledališču Man-
zoni, ki sprejme okoli tisoč
gledalcev. Prvi večer sta se
predstavila francoski zbor La
Miougrano de Frejus in av-
strijski zbor Sing und spiel-
gruppe iz Koeflacha.
V soboto, 26. septembra, so
se zbori zbrali pred Villa Rea-
le - kraljevo vilo, ki je impo-
zantna skupina stavb v stilu
neoklasicizma, zgrajena v le-
tih 1776 do 1780. Tu so si
ogledali majhno dvorno gle-
dališče, v katerem je bila leta
1787 prva predstava Mozarto-
ve »Figarove svatbe«. Spre-
hod po parku so zaključili na
prostoru, kjer je gostitelj pri-
redil banket. Seveda se je ves
čas oglašala pesem v vseh pe-
tih jezikih in melosih, ki pa
so se ji vedno pridružili tudi
drugi zbori.
Zvečer so najprej zapeli
gostitelji. Kot drugi se je
predstavil švicarski zbor
Saumchoerli Herisau, ki je
kljub izredno majhnemu šte-
vilu pevcev (14) presenetil z
izredno ubranimi glasovi,
značilnim »jodlanjem«,
spremljanjem na velike
zvonce in petjem ob zvokih
kotalečih se kroglic v lonče-
nih skledah. Kot zadnja je v
poznih večernih urah pred
približno 800 gledalci zado-
nela tudi slovenska pesem.
Celjski zbor je predstavil pe-
smi iz skoraj vseh koncev
Slovenije - iz Prekmurja, Be-
le krajine. Gorenjske. Koroš-
ke... in zaključili s Pesmimi
od ljubezni in kafeta iz Slo-
venske Istre.
Za zaključek so se na odru
zbrali vsi zbori in pod vods-
tvom italijanskega dirigenta
zapeli pesem Dona nobis pa-
cem - Podari nam mir... Tako
so pevci preko pesmi izrazili
željo po razumevanju, druže-
nju in možnostjo prepletanja
različnih kultur, različnih na-
rodov in različnih pogledov
na svet.
««M MOJCA SENDELBACH
Ida Sprah v
Celjskem domu
Ob prisotnosti številnih
znancev, prijateljev in so-
rodnikov je prejšnji petek
popoldan v Celjskem domu
celjska slikarka Ida Šprah
na ogled postavila slike, ki
jih je ustvarila letos.
Ida Šprah, sicer uslužben-
ka celjskega Izletnika, je že
bt otrok rada risala in tako
jo je likovni ustvarjalni ne-
mir spremljal skozi življenje,
l^esneje se mu je lahko od-
zvala v zadnjih nekaj letih,
ko so ji, kot sama navaja, to
omogočile družinske razme-
re. Tako jo lahko v zadnjih
dveh, treh letih spremljamo
razstavah, ki jih priprav-
ljajo člani celjskih likovni-
kov sekcije KPD Svoboda Ce-
katerih članica je, in kjer
je zadnji dve leti tudi obisko-
vala likovno šolo pod vods-
tvom znanega umetnika
mag. Željka Opačka.
Kar precej njenih slikar-
skih kolegov se je zbralo na
otvoritvi, ki sta jo s kultur-
nim programom popestrila:
z umetniško besedo Zlatka
Brečko in na klaviaturah Ka-
rin Cokan. Slike, vse so več-
jega formata, pritegnejo in so
vredne ogleda. O njenem sli-
karstvo je v spremni besedi
mag. Ivanka Zajc-Cizej med
drugim zapisala: »...Ida
Šprah je najprej segla pa flo-
ralnih in krajinskih motivih -
trudila se je tako vsebinsko,
kot tudi oblikovno posnema-
ti naravo; v njej je iskala iz-
ziv in potrditev svoje želje po
upodabljanju in sledile so pr-
ve razstave... Njen prvi od-
mik od realnosti se je začel
najprej kazati pri floralnih
motivih kot rahel prehod v
abstrakcijo, ki pa je sliki še
vedno puščal toliko realno-
sti, da je ostala vsebina kom-
pozicije nedotaknjena. Z is-
kanjem novih tehničnih in
vsebinskih rešitev pa se je
resnična podoba predmetno-
sti in realnosti začela umika-
ti osebnemu doživetju...«
Razstava slikarskih del Ide
Šprah bo v kavarni Celjskega
doma na ogled še do konca
oktobra.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Fotografi, na plan!
Fotografska zveza Slovenije in Fotografsko društvo Ce-
lje objavljata razpis za 24. slovensko razstavo barvnih
diapozitivov na prosto temo ter razstavo barvnih diapozi-
tivov na temo Makro.
K sodelovanju se lahko prijavijo samostojni avtorji in člani
foto klubov, društev in krožkov iz Slovenije ter slovenskih
klubov iz zamejstva. Avtorji bodo sodelovali s po petimi
diapozitivi, ki jih bodo ocenjevali Stojan Kerbler, Joco
Žnidaršič in Božidar Dolenc. Tri izbrana dela bodo nagraje-
na, avtorjem pa bodo podelili tudi diplome. Žirija bo po svoji
presoji podelila še nagrade za posebne dosežke in za more-
bitne kolekcije. Rok za pošiljanje del in prijav je do 23.
novembra, odprtje razstave in projekcije, ki jo prireja Foto-
grafsko društvo Celje, pa bo v Narodnem domu v petek, 11.
decembra.	B. JANČIČ
Generacija, ki skače v prazno
v Velenju je bilo 2. in 3. oktobra državno srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, na
katerem so se predstavili avtorji, ki so najbolj izstopali na literarnem natečaju republiškega Sklada
za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Mi smo generacija, ki skače v prazno so poimenovali literarno
popoldne v Mladinskem centru Velenje. Nastopili so Peter Jurgec, Dejan Kozel, Katja Zakrajšek in
Andrej Hočevar (na sliki). Med nadarjenimi avtorji, ki so jih izbrale območne žirije in pesnik Ivo
Stropnik, sta bila še Boštjan Domjanič in Matejka Grgič.	K.L., Foto: L. OJSTERŠEK
PRIREDITVE
GLEDAlISCi
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo da-
nes ob 19.30 za abonma četr-
tek in za izven uprizorili pred-
stavo Zasledovanje in usmrti-
tev Jean Paula Marata, v režiji
Matjaža Zupančiča. Jutri, v
petek, ob 19.30, pa bodo izven
abonmaja uprizorili predstavo
Minister v škripcih, v režiji
Dušana Mlakarja. V torek ob
12. uri bodo predstavo Zasle-
dovanje in usmrtitev Jean-
Paula Marata uprizorili za
abonma Srednje šole za go-
stinstvo in turizem Celje, v
sredo ob 16.30 pa še za abon-
ma Srednje trgovske šole II
Celje.
KONCERTI
v Kulturnem centru Laš-
ko bo jutri ob 19.30 samo-
stojni koncert Dixiland or-
kestra »Ljubljanske koreni-
ne«.
V krčmi Pri zamorcu bo
nocoj ob 21. uri nastopila
glasbena skupina Avtomobili.
RAZSTAVE
SI. 40.-8. oktober 1998
V	Zlatorog clubu bo nocoj
ob 21. uri otvoritev razstave
»Na policah«, skupinske raz-
stave znanih celjskih in oko-
hških umetnikov in mojstrov z
različnih področij.
V	knjižnici v Šentjurju je
na ogled razstava Utrinki iz
mladinskega planinskega ta-
bora Medvodje '98.
V	Galeriji sodobne umet-
nosti je na ogled razstava ki-
parke Dube Sambolec z naslo-
vom »Devided Zones«.
V	Pokrajinskem muzeju je
do 31. oktobra na ogled raz-
stava Odmevi na razstavo
Habsburžani. Do 15. novem-
bra pa si lahko ogledate tudi
razstavo Na grmado z vešča-
mi.
Na razstavišču Celjskega
sejma v Celjanki ima Pokra-
jinski muzej do 25. oktobra
odprto prodajno razstavo so-
dobnih slovenskih umetniških
del MOS 98.
V	Lapidariju je na ogled raz-
stava Rimske nekropole sever-
ne Hrvaške, do 12. oktobra.
V	Osrednji knjižnici v Ce-
lju je do 31. decembra na og-
led razstava starih fotografij
Žalca »Spomini še živijo«, v
Levstikovi sobi pa je stalna
razstava Življenje in delo Vla-
dimirja Levstika.
V	razstavišču Kulturnega
centra v Laškem je na ogled
razstava akademskega slikarja
Kristoferja Meška in akadem-
skega slikarja ter kiparja Kiar-
ja Meška.
V	Galeriji Mozaik so na og-
led dela 6. Mozaikove slikar-
sko kiparske kolonije MOS'98.
Muzej novejše zgodovine
ima do 24. oktobra na ogled
razstavo Škarje in platno -
predstavitev krojaške delavni-
ce, do 14. novembra razstavo
»1. svetovna vojna v fondih
Zgodovinskega arhiva Celje«
in do konca leta tudi Sloven-
sko zobozdravstveno zbirko.
Otroški muzej ima do konca
leta na ogled razstavo Hitreje,
višje, močneje, v fotograf-
skem ateljeju Josipa Pelika-
na je razstava njegovih foto-
grafij, v Starem piskru pa je
na ogled razstava »Zatirani, a
nikdar poteptani«. V prostorih
njihove galerije Keleia pa do
22. oktobra razstavlja Trevor
Bell dela z naslovom Piranski
ciklus.
Na Dobrni je razstava slik iz
slikarskega Ex-tempora Dobr-
na '98.
V	Celjskem domu razstav-
lja Ida Šprah, v galeriji Volk
Jože Barachini, v Etolu Desan-
ka Kreča, v Merxu Jana Stru-
šnik in v jedilnici Bolnišnice
Vesna Plevnej.
OSTALO
V	Pokrajinskem muzeju,
na Muzejskem trgu 9, poteka-
jo od srede do petka vsak te-
den do konca meseca od 9. do
12. in od 15. do 16.30 ure, ob
sobotah pa od 9. do 12. ure,
delavnice za staro in mlado z
naslovom Kako postanem ča-
rovnica?
V	otroškem Muzeju novej-
še zgodovine - Hermanovem
gledališču bodo v torek ob 17.
uri pripravili predavanje Igor-
ja Cvetka »Igre na Sloven-
skem«, v sredo pa bo od 10. do
18. ure predstavitev Lego in
Crayola programa za igro in
ustvarjanje trgovine Direndaj
iz Celja.
V	Levstikovi sobi knjižnice
na Muzejskem trgu bo v sre-
do ob 17. uri Univerza za III.
življenjsko obdobje v okviru
krožka Zdravje za življenje
pripravila predavanje z naslo-
vom Rekreacija in zdravje,
prof. Draga Ulage.
V	gostilni Berger bo danes
ob 19. uri predavanje Divja
Avstralija, ki ga prireja Mati
zemlja, avtorja Andreja Skam-
na.
V	kulturnem domu v Ro-
gatcu bo jutri ob 19. uri poto-
pisno predavanje popotnika
Braneta Kobala, ki bo ob dia-
pozitivih predstavil potova-
nje od Črnega morja do viso-
kega Kavkaza v oddaljeni
Gruziji.
V	Kulturnem domu v Šent-
jurju bo v nedeljo ob 15. uri
javna radijska oddaja Koncert
iz naših krajev.
10
NASI KRAJI IN UUDJE
1
Štiri leta samostojnosti
Z nedeljskim pohodom na
Stolpnik in kostanjevim pik-
nikom v Kladnartu so se za-
ključile prireditve ob prazno-
vanju vojniškega občinskega
praznika, med katerimi je bi-
lo tudi nekaj pomembnih ot-
voritev in s tem pridobitev za
tamkajšnje prebivalce.
Po otvoritvi cest Socka-Vrba
ter Klane so v soboto Frankolov-
čani dobili več kot poldrugi ki-
lometer ceste v Lipo, za katero
so priprave opravili krajani, ob-
čina pa je prispevala 10,5 milijo-
na tolarjev. Med večje naložbe
spada tudi gradnja vodovoda
Pristava-Razgor-Bovše, za kate-
rega so od skupno 80 milijonov
tolarjev 12 milijonov prispevali
tamkajšnji krajani, preostanek
pa občina Vojnik. Pred tem je
bilo tukaj 15 zasebnih vodovo-
dov, voda pa naj bi bila po
besedah predstavnikov komu-
nalnega odbora oporečna. Tre-
nutno je na vodovod priključe-
nih 105 uporabnikov, v prihod-
nje pa naj bi jih bilo skupno
150.
Na petkovi slavnostni seji ob-
činskega sveta v Novi Cerkvi se
je vojniški župan Beno Poder-
gajs vsem prisotnim zahvalil za
sodelovanje pri reševanju prob-
lemov v občini in širše, pred-
sednik sveta Peter Vrisk pa je
opozoril tudi na delo odborov
in komisij, ki naj bi v zadnjih
štirih letih kljub številnim ovi-
ram vzorno opravljale svoje po-
slanstvo.
Med projekti v prihodnosti
naj bi si Občina Vojnik zlasti
prizadevala urediti prostor, v
katerem predvideva razvojne
možnosti za gospodarstvo,
družbene dejavnosti, turizem.
stanovanjsko izgradnjo ter
kmetijstvo. Na področju izobra-
ževanja je v prvi vrsti izpolnitev
pogojev za uvedbo devetletne
osnovne šole v vseh treh osnov-
nih šolah, na gospodarskem in
drugih področjih pa odkup in
komunalna ureditev zemljišča
za obrtno cono, ureditev komu-
nalne infrastrukture, ureditev
čistilnih naprav, plinifikacija,
asfahiranje in rekonstrukcija
medkrajevnih povezav, pospe-
ševanje turizma itd.
Po slavnostni seji je bila
osrednja prireditev ob občin-
skem prazniku, na kateri so ob
bogatem kulturnem programu
podelili občinske grbe najbolj
zaslužnim krajanom. Bronaste
vojniške grbe so tako dobili An-
ton Krnc, župnik iz Paškega
Kozjaka, Zvone Juteršek iz
Arclina in Rafael Gregorc iz
Bezenškovega Bukovja, srebr-
na Slavko Jezernik iz Nove
Cerkve in dr. Stevan Djordjevič
iz Vojnika, zlati vojniški grb pa
je dobil Anton Mogu z Dobrne.
BOJANA JANČIČ
Zlati grb je Anton Mogu prejel za večletna prizadevanja v lovskem in, turističnem društvu,
krajevni skupnosti ter društvu upokojencev Dobrna.
Obnovljeno tršico jedro v Šaleicu
Obnove starega mestnega je-
dra v Šaleku se je velenjska
mestna občina lotila že lani, ko
so uredili kanahzacijski sistem
in cestišče znižali za sedemde-
set centimetrov. Letos so uredi-
li javno razsvetljavo, del vodo-
voda in obnovili tlakovce, za-
sadili drevesa, uredili pešpoti
in postavili klopi. Obnovljeni
stari del Šaleka so slovesno
odprli v petek, 2. oktobra, ob
tej priložnosti pa so odprli tudi
parkirišča na Šaleški in Rudar-
ski ulici ter pri Elektrotehni. Na
teh treh lokacijah so letos pri-
dobili 180 parkirišč in zanje
odšteli približno 60 milijonov
tolarjev. Jutri bodo obeležili
tudi zaključek del na Kidričevi
cesti, kjer bodo imeli Velenjča-
ni na voljo še 75 dodatnih par-
kirnih mest.
K.L., Foto: L. OJSTERŠEK
Priznanja
krvodlajalceni
Ob 45. obletnici krvoda-
jalstva na Slovenskem bo
jutri ob 16.30 v Narodnem
domu v Celju proslava, ki
jo prireja Območno zdru-
ženje Rdečega križa Celje.
V uvodu bosta spregovori-
la predsednica Območnega
združenja Rdečega križa Ce-
lje Majda Brenčič in pred-
sednik komisije za krvoda-
jalstvo mag. Igor Bizjak, dr.
med. Prizadevnim krvoda-
jalcem bodo podelili zahvale
in priznanja, proslavo pa bo-
do zaključili s kulturnim
programom in družabnim
srečanjem.	B. J.
Nova pridobitev za Celje
Včeraj je bila v Šolskem centru Celje slovesnost ob začetku
izobraževanja po novem višješolskem strokovnem progra-
mu gradbeništva na tukajšnji Višji strokovni šoli, ki je
zaenkrat namenjen odraslim, v prihodnje pa naj bi se šola po
besedah ravnatelja Alojza Razpeta prijavila tudi na razpis za
redni študij.
Program je prvi tovrstni v Sloveniji, predstavlja pa plod sodelova-
nja strokovnjakov iz gospodarstva in delavcev Šolskega centra
Celje. Zanimanje zanj je preseglo vpisne možnosti, saj se je na
vsako razpisano mesto letos prijavilo kar šest kandidatov, namesto
60 mest, ki jih je imela šola sprva na razpolago, pa se izobražuje
139 izrednih študentov. Predavateljski zbor sestavljajo pedagogi iz
srednje šole in iz podjetij, imenoval pa jih je Strokovni svet RS za
poklicno in strokovno izobraževanje.	B. JANČIČ
Ko trte obrodijo.
Zreče praznujejo
V Zrečah je bila v soboto,
3. oktobra, osrednja slove-
snost ob praznovanju enaj-
ste obletnice proglasitve
Zreč za mesto. Tej obletnici
pa se je letos pridružila 40.
obletnica delovanja zreške-
ga Planinskega društva. Med
drugim in četrtim oktobrom
so se tako zvrstile številne
prireditve.
Že tradicionalna spremlje-
valka dogajanja ob jubileju
mesta Zreče je vrsto let slikar-
ska kolonija, ki jo organizira
zreško Turistično društvo. Ko-
lonija je letos potekala pod
naslovom Obronki Pohorja,
udeležili pa so se je člani
Društva konjiških likovnikov.
Nastala umetniška dela so raz-
stavljena v avli večnamenske
dvorane v Zrečah, prvo nagra-
do zreške krajevne skupnosti
pa je za sliko črne kuhinje iz
Skomarske hiše prejel Milan
Lamovec - Didi.
Na sobotni osrednji slove-
snosti je kot slavnostni govor-
nik nastopil predsednik zreš-
ke krajevne skupnosti Ivan
Umnik, ki je med drugim de-
jal, da so krajani vselej tudi
sami poskrbeli za razvoj me-
sta, o čemer priča enajst let
neukinjenega samoprispev.
ka.
Ob štirideseti obletnici usta-
novitve krajevnega Planinske-
ga društva pa je spregovoril
njegov predsednik Marjan
Grosman. Orisal je zgodovino
društva ter opozoril na njego-
ve najpomembnejše podvige,
Planinsko društvo je za drago-
cen prispevek k razvoju pla-
ninstva na tem območju preje-
lo priznanje Savinjskega med-
društvenega odbora. Iz rok
zreškega župana Jožeta Ko-
širja pa je predsednik zreških
planincev prejel simbolično
darilo, pohodniško palico. V
imenu Planinske zveze Slove
nije so državne pohvale preje-
li Magda Marušič, Beti Ka
pun, Anton Kejžar mlajši tei
Ivan Žgank, bronasti častni
znak PZ Slovenije pa sta preje^
h Jurij Mlinar h Marjan
Grosman.
Na sobotni slovesnosti so
podelili priznanja za najlepše
urejena okolja v občini, temu
pa je sledil kulturni program.
B.H
Oskrba s pitno vodo
Zreški občinski svetniki so na zadnji seji v drugi obravnavi
potrdili odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine. Za
upravljanje z objekti in z napravami za oskrbo s pitno vodo
so pooblastili krajevne skupnosti. Za vzdrževanje vodomera,
prostora zanj ter napeljave do vodomera je odgovoren
uporabnik. Določeno je tudi, da mora biti vodomer pri
novogradnjah zunaj objekta oziroma dostopen pooblaščeni
osebi upravljavca.	A.M.
Spomin na prijetno druženje.
Na izletu tudi Icrst
Krajevna organizacija
Rdečega križa Slavko Šlan-
der iz Celja je konec septem-
bra organizirala enodnevni
izlet, ki so se ga udeležili
aktivisti RK in večkratni da-
rovalci krvi.
Najprej so se ustavili v Ljub-
ljani, kjer jih je na glavnem
sedežu odbora republiškega
Rdečega križa sprejela namest-
nica glavnega sekretarja Darja
Horvat. Pot so nadaljevali proti
Debelemu rtiču in tamkajšnje-
mu mladinskemu zdravstvene-
mu letovišču RKS. Po predsta-
vitvi in ogledu letovišča so se
udeleženci izleta podali proti
morski obali, kjer jih je čakala
resna naloga. Ena izmed udele-
ženk namreč ni še nikoli obču-
tila in okusila morske vode,
zato je bilo treba opraviti to-
vrstni krst, na koncu tega obre-
da pa so bili prav vsi poškrop-
ljeni. V lepem vremenu in z
obilico dobre volje so potem
krenili proti Izoli, kjer so si
med enournim postankom og-
ledali hotel Delfin in se spreho-
dili do Simonovega zaliva in do
izolskega mestnega središča.
Predsednica krajevne orga-
nizacije RK Slavko Šlander,
Željka Vovk je na ta izlet pova'
bila Franca Dečka, ki je ki^
daroval 123-krat, Karla An
derluha, 79-kratnega daroval
ca, Roziko Kotnik, 55-kratn<
darovalko ter predsednil<^
sveta KS Slavko Šlander Aloj'
za Horvata in tajnika Jože^
Jordana. Izleta sta se udeležil'
tudi predstavnika občinske o^*
ganizacije RK Celje Igor P^.'
Ijanšek in Tone Mastnak. ^
takšnimi oblikami druženji
članov in prostovoljnih sod^'
lavcev bodo v tej celjski kr^'.
jevni organizaciji RK nadalje,
vali.	M.A
Št. 40.-8. oktober 1998
cmiiiiiii
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Slikajte se danes, jutri
boste starejši
Mojster Jože Zorko nas že skoraj pol stoletja opazuje skozi fotografski aparat - Trideset
let na Gosposki ulici v Celju
Brez fotografskega ateljeja Jožeta Zorka Gos-
^ska ulica v Celju ne bi bila Gosposka. Na
ačetku ulice (ali pa na koncu, odvisno od
ega, kako poteka promet) že trideset let zrejo
J steklenih vitrin na mimoidoče mnogi celjski
i)razi, napisi, kot je bil na primer tisti »Slikaj-
(se danes, kajti jutri boste že starejši«, pa
abijo pred mojstrov fotoaparat,
t
Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je Jože
[orko eden najbolj znanih prebivalcev mesta ob
savinji. Pa sploh ni Celjan. Rodil se je v Marofu
iri Jurkloštru, kjer je začel tudi svojo poklicno
)0t. Namesto fotoaparata je v rokah vihtel sekiro
n prav v času, ko je iz navadnega delavca
lapredoval v lesnega manipulanta, bilo je leta
949, ga je obiskala starejša sestra in mu zabičala,
ia ne bo več delavec, ampak fotograf. »Seveda
lem jo ubogal in takoj odšel v Celje za fotograf-
jkega vajenca pri Fotoliku,« se spominja Jože
[orko. »Plača je bila slaba, ves čas so me imeli za
irvarja, vendar sem bi trmast in se pridno učil.
fremagati me ni mogla niti huda bolezen.« Ko je
tnel šestindvajset let je postal opla, kakršnega takrat ni še
lajmlajši mojster fotografije v nihče imel.«
Sloveniji.
Pri Fotoliku je vztrajal osem-
lajst let. Nikoli ga ni bilo do-
na. Z motorjem je križaril po
Sloveniji in fotografiral kraje za
azglednice. Potem so ga po-
ilali še na jadransko obalo.
iŠele po treh mesecih sem se
bil v Celje in doma me je
akalo pravo presenečenje,
ičerka, ki je takrat, ko sem
dšel, še ležala v zibki, me je
iričakala na nogah. Takrat sem
e odločil, da bom odšel na
ivoje.« Pa je zopet naletel na
ežave. Občinarji mu niso hote-
5 dati delavnice. K sreči je bil
bijigovez Bogataj dobra duša
n mu odstopil del svojih pro-
Jorov. »Pri Fotoliku so mi re-
di, da me bo v manj kot pol
fta vzel hudič, jaz pa sem si že
X) dveh letih lahko privoščil
Jože Zorko se je posvetil
predvsem industrijski fotografi-
ji. Delal je reklamne fotografije
za 25 tovarn, imel je štiri po-
močnike, posel pa je cvetel, da
bolje ne bi mogel. Naredil je
številne kataloge, za mnoge je
dobil tudi priznanja. »Moj naj-
večji projekt so bile fotografije,
s katerimi sem opremil razstav-
ni prostor Ema na zagrebškem
sejmu. Največja fotografija je
merila 4,5 krat 2,5 metra,« se
spominja s ponosom.
Potem se je celjska industrija
začela potapljati, v Gosposko
ulico pa je zavilo vse manj ljudi.
Jože Zorko pa je vztrajal in še
vedno vztraja s svojim fotoapa-
ratom. Nekaj malega dela za
industrijo, fotografira za osebne
dokumente, oko pa še naprej
išče celjske posebneže. In kate-
re fotografije so mu najljubše?
»Ko so začeli graditi žičnico na
Golte, so mi naročili, naj foto-
grafiram vse, od začetka grad-
nje pa do konca. Spominjam se,
da sem se nekega dne odpravil
na delo s fičkom, pa sem se
lahko peljal le do Šmihela. Na-
prej je bilo treba po snegu, ki mi
je segal do pasu in še čez. Ko
sem prišel na vrh, me je tam
pričakala pravljična pokrajina.«
In seveda jo je Jože Zorko ujel v
svoje fotografije.
^ JANJA INTIHAR
Konjiški gasilci
zlati v Splitu
Desetina prostovoljnega ga-
silskega društva Slovenske Ko-
njice se je udeležila drugega
mednarodnega gasilskega tek-
movanja Kaštela 98 v Splitu.
Gre za mednarodno tekmova-
nje na katerem so sodelovale
desetine iz Nemčije, Italije, Av-
strije, Češke, BiH, Hrvaške in
Slovenije. Tekmovanje je pote-
kalo v suhi vaji z motorno briz-
galno in štafeti. V kategoriji člani
B, v kateri so tekmovali Konjiča-
ni, je sodelovalo 35 desetin. Ko-
njičani so ponovili uspeh iz leta
1990 ter osvojili naslov medna-
rodnega prvaka, tako v svoji ka-
tegoriji kot tudi v absolutni.
Člani zmagovalne desetine pa
so: Tone Hlastec, Vili Rebernak,
Franc Žnidarko, Vinko Hlastec,
Ivan Hlastec, Avgust Hlastec,
Alojz Hlastec, Karel Hlastec,
Darko Mlakar in Milan Gore-
njak.	I.K.
Mojstra Jožeta Zorka so v svoj objektiv ujeli
mnogi fotografi. Najljubša pa mu je tale kari-
katura Borija Zupančiča.
Podarjeno otrokom
Otroški muzej Hermanov brlog je ob tednu otroka pripra-
vi številne prireditve, ki so se pričele že v torek s predava-
njem mag. Igorja Cvetka z naslovom Igre na Slovenskem,
včeraj pa je bila v igralnici otroškega muzeja predstavitev
I«go in Crayola programa za igro in ustvarjanje.
V Hermanovem gledališču se bo danes ob 17. uri predstavilo
•"avlihovo gledališče Globus z lutkovno predstavo Pavliha in
slepar, jutri pa bo ponovno predstavitev programa za igro in
Ustvarjanje v igralnici muzeja. V soboto bo v Hermanovem
gledališču od 9. do 12. ure tekmovanje z Rolls Toys traktorji,
pokrovitelja tekmovanja pa sta trgovina Direndaj Celje in
Moko Domžale.
Do konca leta je na ogled razstava o športu Hitreje, višje,
tiočneje s športnim kartonom, Hermanova računalniška za-
^ozljanka, muzejska telovadnica in družabne igre s celega
sveta, organizirali pa bodo tudi muzejske ustvarjalne delavni-
na temo športni predmeti in Hermanove sobotne delavnice.
B. JANČIČ
Knjižnica se je preselila
Krajevna knjižnica v Preboldu ima svoje prostore v Domu Svobode, ki pa ni v posebno dobrem
stanju. Prav zaradi tega ga bodo v kratkem pričeli temeljito obnavljati, zato so v minulih dneh
knjižnico preselili v nadomestne prostore, kjer je bila včasih preboldska lekarna. Knjižnica ima
okrog 10 tisoč knjižnih enot. Prostori so last Občine Žalec, krajevni knjižnici pa za čas, ko bo v
njih gostovala, ne bo treba plačati najemnine. Čeprav bo nekoliko utesnjena, pa bodo pogoji za
delo dobri.	T. TAVČAR
Kolonija Prijateljstvo
v soboto je bila na Polzeli v okviru praznovanja krajevnega praznika 8. kolonija
Prijateljstva 98, ki jo že ves čas organizirata Zveza kulturnih društev Žalec in Kulturno
društvo Polzela.
v koloniji je sodelovalo 17 likovnikov iz občin Velenje, Šoštanj, Slovenj Gradec, Gornji Grad in
Žalec. Udeleženci so ustvarjali v okolici Polzele, kjer so poiskali po svoje najbolj zanimive motive.
Akademski slikar dr. Mirko Juteršek je izbral od vsakega eno delo za razstavo, ki jo bodo odprli
jutri ob 18. uri v prvem nadstropju Kulturnega doma na Polzeli. Vsa razstavljena dela bodo ostala
v lasti organizatorja, trije najuspešnejši avtorji pa bodo prejeli nagrado.	T. TAVČAR
Združeni laški veterani
Pred dnevi je bil v Laškem ustanovni zbor območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo,
ki bo poslej združeval člane iz laške in radeške občine. Zbora se je udeležilo 23 veteranov, ki so za
predsednika območnega združenja izvolili Mirana Kačiča ter sprejeli program dela do konca leta.
JI, Foto: JF
PRODAJA STANOVANJ:
Celje - Lava enosobno, 38,50 m', balkon, c.k., tel.;
Celje - enoinpolsobno, 45,47 m', IV. nadstr., ck nI;
Celje - Hudinja, trisobno, 82,00 m^, c.k.;
Celje - Nova vas, dvoinpolsobno, 68 m', V. nadsf.;
Kupimo enosobna, dvosobna stanovanja v Celju.
PRODAJA HIŠ:
J»0TOyUE, samostojna, 190 m^ 640 m' zemljišča, 16,2 mio SIT
^UBečNA, starejša, poslovno stanovanjska, 200 m', zemlj. 650 m^ 14,3 mio SIT
^ŠKO, posestvo z nedokončano tilšo, 52.000 m' zemljišča, 19,0 mio SIT
znane stranke iščemo več manjšiti tiiš v Celju ali bližnji okolici.
Stanovanjska zadruga ATRIJ z.o.o
Lava 7, Celje, tel.: 063/453-120
Prekrivamo strehe z
jekleno plastificirano
kritino ter aluminijasto
kritino v oblil<i opeke,
primerno za pokrivanje preko
obstoječe kritine ter za
novogradnjo. Dolžina plošč je
možna kolikor je dolga streha
oz. do 13 m.
Garancija na kritino 30 let.
Informacije po tel.:
063/813-410,
0609/644-323,
041/644-323.
$K40.-8.oktel»*r1998
12
NAŠI KRAJI IN UUDJE

Sindikalist s stilom
Ob sedemdesetletnici Igorja Ponikvarja: kot najstnik je bil mitraljezec, kasneje sindikalist
Celjanu Igorju Ponikvarju pripisujejo naj-
daljši aktivni staž na področju sindikalizma
v Sloveniji. Sindikatom je namreč namenil
polnih štirideset let. Mnogi Celjani ga pozna-
jo pod vzdevkom Lepi Igor. Tako naj bi ga
bojda imenovali zaradi vselej urejenega vi-
deza, prepričljivega nastopanja in spretnega
obračanja besed. Minulih deset let je upoko-
jenec in pravi, da zdaj naposled lahko gospo-
dari s svojim časom.
»Nad otrokom so starši, nad šolarjem učitelji,
nad delavcem šefi, nad šefi višje vodstvo... Prav
zares ni človek svoboden nikdar. Življenju
popolnega svobodnjaka se najbolj približa šele
takrat, ko se upokoji,« je dejal Igor Ponikvar,
tudi ob tem priložnostnem pogovoru brezhib-
no urejen. Dejaven je v borčevski organizaciji,
pri koordinaciji klubov mladinskih delovnih
brigad in društev upokojencev.
Upokojensko obdobje, zanj najlepši del življe-
nja, so zmotili le manjši pretresi, ki so jim
botrovala nova vrednotenja preživetega politične-
ga sistema. »Po osamosvojitvi smo se srečali s
trditvami, da je bilo vse, kar smo delali, zanič. Je
bilo res? Ni bilo. Namesto, da bi nova država
pristala vsaj na pozitivne izkuš-
nje preteklega časa, se pretirano
ukvarja s samo seboj. V našem
obdobju smo veliko spreminjali
in premalo utrjevali. Zdaj bi bili
lahko pametnejši. Morali bi
prevzeti najboljše iz preteklosti
in se posvetiti razvoju,« je menil
Igor Ponikvar in dodal: »Nas, ki
smo delali v prejšnjem sistemu,
so odrinili na stranski tir in naše
delo je razvrednoteno. Nismo
imeli defhokracije? Vedno sem
živel kot demokrat. Delal sem
od jutra do večera. Po vojni, v
času obnove in gradnje, se je
naše življenje odvijalo dopold-
ne v službah, popoldiTe na
udarniškem delu. Udarniško
smo delali tudi najmanj dve
nedelji v mesecu. Veliko smo
postorili in nismo lenarili, zato
ne maram klevet preteklosti.«
Tudi ob novih pogledih na par-
tizane ne more ostati ravnodu-
šen, saj je partizanščino občutil
na lastni koži že pri šestnajstih,
ko je dobil v roke mitraljez. Bil
je premlad, da bi gojil kakšno
globoko ideološko prepričanje,
ampak je sledil zgledu moških
družinskih članov in se prilago-
dil življenjskim okoliščinam.
»Sedel sem na kolo, se iz Kam-
nika odpeljal v bližnjo vas na
partizansko javko in moje
otroštvo se je končalo. V Pohor-
ski brigadi Miloša Zidanška
sem bil najprej pomočnik mi-
traljezca. Ko je padel, je nekdo
moral prevzeti mitraljez.« Prev-
zel ga je velik, slok in močan
fant, ki bi mu prisodili več let,
kot ji je imel v resnici. Orožje je
vzel s ponosom, z njim vred pa
je dobil tudi nekatere ugodno-
sti. Mitraljezec je imel pravico
do dodatka, če je v kotlu ostalo
še kaj hrane. Za razliko od na-
vadnega borca je dobil kost za
obiranje. Lahko si je privoščil
kakšno uro počitka več od dru-
gih, a ko so puške pokale, je
moral v prve vrste. Leta 1944,
ko je bila brigada na Dolenj-
skem, je bil ranjen, zadelo ga je
v vrat. Skupaj z ostalimi ranjen-
ci so ga naložili na lojtrski voz,
vpregli vole in se odpravili v
Čremošnjice, kjer je bila bolni-
šnica v požgani šoli brez oken
in vrat. »Že četrti dan so bolni-
šnico napadli belogardisti,« pri-
poveduje Ponikvar. Konec voj-
ne je z brigado dočakal na Ljub-
nem v Zgornji Savinjski dolini
in kot dijaka so ga demobilizira-
li v Mariboru. Kmalu po vrnitvi
domov je opravil nekajmesečni
učiteljski tečaj, leto dni učil,
nato pa postal uslužbenec v
državnem ministrstvu. Od tam
so ga premestili na oblastni od-
bor v Maribor, nato pa na javno
tožilstvo, najprej v Radgono in
na koncu v Celje, kjer je od leta
1951. Končal je višjo upravno
šolo, bil tudi načelnik celjskega
oddelka za upravne zadeve in
direktor delavske univerze v Ce-
lju. Potem ga je ujel sindikat.
Kakšna je bila vloga sindika-
ta pred tridesetimi leti? Izleti?
Ozimnice? »Naša glavna nalo-
ga je bila predvsem v prizade-
vanju, da bi delavce usposobili
za upravljanje z rezultati dela.
Temeljito smo jim, na primer,
razlagali, kako razumeti za-
ključni račun in gospodarje-
nje,« pojasnjuje Ponikvar, ki je
bil pred upokojitvijo na delov-
nem mestu sekretarja sindika-
ta družbenih dejavnosti. »V
šestdesetih letih je postalo
opazno zaostajanje družbenih
dejavnosti in tudi mi smo se
takrat ukvarjali z vrednote-
njem dela na področju družbe-
nih dejavnosti na eni strani in
proizvodnje na drugi strani.
Koliko je vredno delo prvih in
koliko drugih?« Tega vprašanja
vse do danes nismo razrešili.
KSENIJA LEKIČ
»Mlada država ni znala sprejeti naše popotni-
ce iz preteklosti,« pravi Igor Ponikvar.
REČENO (ne)STORJENC
»Želim si kam drugam«
Peter Nadas, dobitnik letoš-
nje nagrade Vilenica, je v in-
tervjuja za Razglede dejal, da
je eno največjih doživetij, ne-
kakšno večno in dokončno,
pravzaprav metafizično doži-
vetje. da človek ne razume do-
volj. kako to, da ljudje vedno
hočejo nekaj drugega. Tako si
želi biti snažilka administra-
torka, administratorka višja
referentka, višja referentka
vodja službe itd. Enako seveda
velja za moški spol - kurjač
hoče postati hišnik, hišnik želi
postati tehnik, tehnik kon-
struktor itd. Revež bi rad po-
stal bogat, adekvatno temu pa
hlapec gospodar Spomnite se
samo, kako smo si v prejšnjem
režimu želeli demokracije in
kako si sedaj, ko smo pravza-
prav šele na prehodu iz enega
v drugi politični sistem, že želi-
mo nekaj drugega. Osnovni
tok človekove neutolažljivosti
je pač želja. Želja kot želja je že
sama v sebi manko, ni samo
želja drugega, ampak vselej
tudi želja po (nečem) drugem.
Želimo tisto, kar nam manj-
ka. to pa nič manj in nič V(
kot naša lastna bit. In pravi
nismo nikoli popolni. Svojo p^
polnost tako vedno iščemo ^
Drugem. Seveda to isto pa^
tudi drugi. Tako krog nikoli j
zaključen. Obstajajo razlii
med ljudmi. Tako mnogi iščej
v drugem dobro in to je poz
tivna plat človeštva. Prihajap
seveda tudi do različnih odkh
nov. Poznamo recimo subjeki
ki zelo jasno izkazuje iskanj
biti, histerik. Največji vir h
snobe histeričnega subjekta^
nemara v tem, da zanj ozin
m a zanjo ni mesta v Drugem
Zaradi tega histerični subjel
vselej skuša narediti Druge^
za nepopolnega. Lep primeri
to so politiki. Toda ostanim
pri pozitivnejši plati iskanj
Drugega. Da bi človek dose§
svoj cilj, ne sme nikoli neha
iskati Drugega; ali povedano
drugimi besedami, ne smen
koli popustiti glede svoje želji
Izgleda torej, da je to neka]
šno gibalo napredka, ali usi
spreminjanja. Da bi vse skupi
nekoliko približali vsakdanji
sti, se na koncu spomnim
tiste šale o možu, ki je uesi
prišel domov in dejal žen
»Letos greva na dopust oko
sveta.« Žena pa mu je zdol§
časenega obraza odvrnila: i
Želim si kam drugam.«
ZORAN PEVE
Onesnaženje
voda
V nedeljo, 4. oktobra okit
poldneva, so občani v potol;
Ljubija opazili mastne m)
deže.
Pri ogledu kraja je bilo ug(
tovljeno, da je kurilno oljeiJ
teklo iz rezervoarja pri stan(
vanjski hiši Branka Š.. V poto
Ljut3ija in nato v reko Savini
je izteklo okoli 500 litrov ki
rilnega olja. Pogina rib nis
opazili, olje pa so mozirsl
gasilci s pomočjo občanov o(
stranili s posebnimi sredstvi.
Mi
Pomoč otrokom
že več let Zavodu za usposabljanje in varstvo Dobrna vsestransko pomaga dobrotnica Katarina
Zewe. Tokrat je organizirala obisk v zavodu in zbiranje denarja za sodobne materiale za učenje ročnih
spretnosti. Pri tem pa so se najbolj izkazali zdraviliški gostje skupine Schwabischal-Loner. PP
Večnamenski objekt v Petrovčah
Dela pri večnamenskem objektu, ki ga gradi Ingrad v Petrovčah, gredo h koncu. V teh dn^;
hitijo z urejanjem okolice. V pritličju bodo zdravnik, zobozdravnik, lekarna in prostori Kraje^'|
skupnosti Petrovče, v drugem nadstropju in na podstrešju pa je deset stanovanj. T. TAVČA"
Leto kulture v
turizmu
Turistična zveza Slovenije je
včeraj v Mariboru pripravila
posebno slovesnost ob za-
ključku akcije »Leto kulture v
turizmu«. Ob tej priložnosti je
podelila tudi posebna prizna-
nja, med dobitniki pa sta tudi
Turistično društvo Laško in
Prireditveni center laško. JI
Po Levstikovi poti
Tudi letos se bodo pohodniki lahko podali na Popotovanje
po Levstikovi poti, ki bo tokrat dolga 18 km, začela se bo v
Litiji, končala pa pri podjetju Rolpap, dober kilometer od
Moravč.
Pohod bo 14. novembra ob vsakem vremenu. Start bo med 6.
in 9. uro na Levstikovi ulici v Litiji, prijavnina pa znaša 500
tolarjev. Trasa popotovanja bo potekala od Litije preko Šmartne-
ga, Slatne, Jelše, Liberga do Grmade, Gobnika, Moravč ter
končne postaje pri podjetju Rolpap. Osrednja prireditev letoš-
njega popotovanja bo ob 13. uri na cilju v Moravčah pri
Gabrovki.	B. J.


NAŠI KRAJI IN UUDJE
13
Gamsi nad Podčetrtkom
Najmlajši lovec je star 19, najstarejši 90 let
člani Lovske družine Pod-
četrtek so pred kratkim po-
stavili nov lovski bivak na
Olimski gori. Letošnje leto si
jjodo zapomnili tudi zato,
l^er jim je hudo junijsko
neurje precej poškodovalo
njihov lovski dom v Imenski
Gorci.
Tako je bila uničena skoraj
fsa kritina, poškodovalo je ok-
na in namočilo notranjost. Gre
ja dom, ki so ga slovesno od-
prli leta 1978, potem ko so
približno desetletje uporablja-
li manjšega. Ta dom povezuje
iJružino, ki ima na skrbi ob-
močje celotne KS Podčetrtek,
pečino KS Virštanj ter dele KS
Pristava pri Mestinju in Polje
ob Sotli.
Na lovni površini, ki meri
aad 3 tisoč hektarjev, sta
Died malo divjadjo najšte-
filčnejša fazan in divji zajec,
med veliko je največ srnjadi,
v tem bazenu (na skupnem
območju z družinama v Pri-
stavi in Loki pri Žusmu) pa je
[udi po 30 divjih prašičev in
jamsov. Občasno se pojavlja-
la še jelen lopatar in navadni
elen. Lovci pravijo, da je vse
^eč lisic, ki ogrožajo stalež
nale divjadi ter veliko zašči-
:enih ujed, kanj in kraguljev.
Po letnem planu morajo us-
treliti približno sto glav sr-
njadi, med katerimi jih je ne-
kaj žrtev prometa, potepuš-
kih psov in koscev.
Vsako leto kupijo koruzo za
krmljenje divjih prašičev in
fazanov, prav tako imajo tri
krmne njive s koruzo ter eno s
posebnim krompirjem. Za
malo divjad je posebna teža-
va, ker je zanjo premalo na-
ravnega okolja, remiz, pa tudi
škropiva jo prizadenejo. Pod-
četrteški lovci imajo dvanajst
krmišč za fazane, eno za sr-
njad, tri za divje prašiče ter
približno 60 solnic. Predsed-
nik Lovske družine Boris Po-
čivavšek iz Imenega pravi, da
probleme zaradi povzročene
škode kmetovalcem rešijo v
kratkem času ter izplačajo
odškodnino.
Zaradi skupnih interesov v
zvezi z gamsi in divjimi pra-
šiči se največ povezujejo z
družinama v Pristavi in Loki,
z družino iz Kozjega pa odi-
dejo vsako leto na en skupni
lov. Ko so na območju Podče-
trtka streljajo malo divjad, v
Kozjem parkljasto. V Lovski
družini Podčetrtek je pove-
zanih 38 članov, med kateri-
mi je najmlajši, Matej Ogri-
zek star 19 let ter najstarejši
90 let. Najstarejši član in
soustanovitelj družine (usta-
novljene pred več kot pol sto-
letja) Rajmund Kunstič, se
je udeležil tudi zadnjega
skupnega lova.
Ukvarjajo se prav tako z
lovskim turizmom, za kar na-
menjajo vsako leto do deset
trofejnih srnjakov. Imajo red-
ne goste, ki prihajajo iz Av-
strije.
BRANE JERANKO
Predsednik sveta KS Polzela Stanko Novak podeljuje zlato plaketo župniku Jožetu Kovačcu.
Tri leta za vodovod
Osrednja prireditev ob le-
''^šnjem 2. oktobru, prazniku
^Polzela, je bila na spomin-
dan v dvorani Kulturnega
foma na Polzeli. Učenci tam-
^jšnje OŠ so pripravili krajši
"^^Iturni program, s katerim
'^se spomnili polzelskih tal-
ki so bili ustreljeni v Ma-
^^om 2. oktobra 1942.
Slavnostni govornik Stanko
jovak, predsednik sveta KS
i^lzela, je opozoril na dosež-
^ v kraju, kjer je največja
^ložba izgradnja vodovoda
odvin - Dobrič. Prizadevanja
za pridobitev pitne vode za to
demografsko ogroženo ob-
močje trajajo že tri leta. Do
sedaj so položili 12 km sekun-
darnega voda, izdelali dve vr-
tini za nove vire pitne vode,
poteka izgradnja priključka
vrtine v Podvinu, pripravljajo
izgradnjo črpališča na 170 m
globoki vrtini v Andražu in
izgradnjo 80-kubičnega rezer-
voarja v Dobriču. Naslednja
večja naložba je bilo podaljša-
nje kolektorja dolinske kanali-
zacije v dolžini 700 m, pri-
pravljajo se na izgradnjo že-
lezniškega postajališča na Bre-
gu pri Polzeli, več cestnih od-
sekov je bilo obnovljenih in
razširjenih, sodelovali so pri
obnovi zunanjosti cerkve na
Gori Oljki itd.
Največje priznanje - zlato
plaketo KS, je prejel župnik
Jože Kovačec, srebrno loko-
strelka Jožica Emeršič in bro-
nasti Društvo upokojencev Pol-
zela in samostojni podjetnik
Branko Ducman. Krajevna or-
ganizacija ZB pa je priznanji
podelila Fricu Canjku in Erne-
stu Jelenu.	T. TAVČAR
V SPOMIN
Anton Ajdic
Več sto sorodnikov, prijate-
ljev in znancev je pred dnevi
na preboldskem pokopališču
na zadnjo pot pospremilo
Antona Ajdiča. Kruta bole-
zen je prekinila življenje tega
velikega ljubitelja slovenske-
ga planinskega sveta, priza-
devnega delavca nekdanjega
Hniezada, upravnika stano-
vanjske zadruge in človeka,
ki je opravljal mnoge druge
funkcije.
Ni še dopolnil 40 let, ko je
že bil predsednik skupščine
KS Prebold in imel je največ
zaslug za to, da je bil v Pre-
boldu izglasovan samopris-
pevek za obnovo komunalne
infrastrukture, ki je bil kon-
čan leta 1994. Svoje poslans-
tvo je nadaljeval v dveh
mandatih v Skupščini obči-
ne Žalec, bil aktiven v nek-
danji samoupravni interesni
skupnosti za telesno kulturo,
predsednik stanovanjske
skupnosti in leta 1994 nepo-
sredno izvoljen v občinski
svet občine Žalec, kjer je bil
aktiven vse dokler se v 54.
letu ni iztekla njegova živ-
ljenjska pot.
Tonetov karakter je pogoje-
val tudi njegovo politično
prepričanje, zato se kljub
različnim smerem vetra ni
odrekel svojemu političnemu
prepričanju. Tudi za to so ga
po svoje spoštovali politični
nasprotniki. Sicer pa so vse-
povsod prisotni sledovi nje-
govih dejanj, pa naj bodo to
markacije na planinskih po-
teh, opisane in slikane pod-
zemne jame, planinski dom
pod Reško planino, razširje-
ne in obnovljene ceste, ploč-
niki in vodovodi, pridobitve
v Latkovi vasi, športna igriš-
ča in rekreacijske površine.
Bil je tudi vnet gasilec. Od
leta 1988 pa vse do trenutka,
ko ga je bolezen privezala na
posteljo, je bil tajnik in član
upravnega odbora GD Latko-
va vas.
Tako kot je spoštoval pošte-
nost in skromnost, tako je bil
zaljubljen v naše gore in hri-
be. Prehodil je slovenske
transverzale in osvojil tudi
najvišji vrh Evrope Mont
Blanc. Komaj dobro leto je
minilo, ko je brez pomisle-
kov odpeljal zadnjo skupino
mladih na vrh našega očaka
Triglava, ki mu je kot zaved-
nemu Slovencu pomenil več
kot vse gore Evrope, ki jih je
prehodil in hkrati z vso odgo-
vornostjo po teh poteh varno
vodil vse tiste, ki smo se tja
prvič podali in potem še
mnogokrat. Tudi zato, ker
nam je Tonč znal vzbuditi
ljubezen v ta del slovenskega
sveta.
Antona Ajdiča-Tonča bo-
mo pogrešali njegova žena
Ana, nečakinje in nečaki, se-
stra in brata, pa seveda mala
Nina in vsi tisti iz celjske
regije, ki se bomo znova po-
dali na slovenske planinske
in gorske poti, po katerih nas
je varno vodil. Vsaka pot bo
posvečena njegovemu spomi-
nu.
JANEZ VEDENIK
V Vrbju urejajo kanalizacijo
v Krajevni skupnosti Vrbje ta čas dokončujejo III. fazo izgrad-
nje primarnega voda kanalizacije od trgovine Savinjskega maga-
zina do kapele v središču vasi. Predračunska vrednost znaša 18
milijonov tolarjev, od tega je Občina Žalec zagotovila iz proraču-
na 15 milijonov, ostalo pa bodo prispevali krajani. Kot je dejal
predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh, so v letošnjem letu sanirali
in preplastili z asfaltom cesto, poškodovano pri izgradnji II. faze
kanalizacije, v prihodnjem letu pa bodo ob trasi letos zgrajenega
primarnega voda zgradili pločnik.	T. TAVČAR
Prihodnost je
na mladih
Medobčinska zveza prija-
teljev mladine Celje, Osnov-
na šola Frana Roša Celje in
Osnovna šola Vojnik prireja-
jo danes, 8. oktobra, ob 17.
uri na OŠ Frana Roša okroglo
mizo na temo Otroci in medi-
ji, kjer bodo spregovorili o
učenju socialnega vedenja
ter prevzemanja vrednot in
vzorcev vedenja preko sred-
stev javnega obveščanja.
Druga okrogla miza na isto
temo bo še v četrtek, 15. okto-
bra, ob 16. uri na OŠ Vojnik,
obakrat pa ju bo vodil prof.
psih. Ljubo Raičevič iz Ljub-
ljane. Medobčinska zveza obe-
nem vabi na otvoritev likovne
in kiparske razstave celjskih,
vojniških in štorskih osnovno-
šolcev Piran '98 in Celje '98, ki
bosta jutri, 9. oktobra, ob 11.
uri v kavarni Celjskega doma.
Slike so nastale v letošnji de-
setdnevni likovni koloniji za
nadarjene osnovnošolce v Pira-
nu pod vodstvom likovne pe-
dagoginje in svetovalke Marije
Cene. Kiparska dela so otroci
izdelali v dvodnevni kiparski
delavnici v Celju, mlade ustvar-
jalce pa je vodila oblikovalka
Nada Mlinarevič. B. JANČIČ
$l.40.-a.oktolMr1998
14
NASI KRAJI IN UUDJE

Nič ni bilo rožnato
Anici in Cirilu Mastnaku v življenju nikoli ni bilo prizaneseno
Združila ju je ljubezen in
tako je še danes. Časi so sicer
drugačni kot nekoč, a včasih
prav tako neprijazni in pesi-
mistični, pravi Anica, ki je
prepričana, da človek lažje
prebrodi težave, kadar ve, da
mu vedno stoji nekdo ob
strani.
Ciril se je rodil leta 1925 na
mali kmetiji v Šmihelu nad
Laškim v družini z enajstimi
otroki. Mlad fantič se je šel
učit za mlinarja k Novaku v
Šentjur, še ne polnoletnega pa
so poslali v nemško vojsko,
kjer je zgodaj občutil strahote
vojne. Ranjen se je vrnil do-
mov in znova odšel v mlin.
Zaposlil se je pri Joštu, 12 let
Ostal na Pocajtovem mlinu na
Teharski, do upokojitve pa de-
lal kot mlinar v trgovskem
podjetju Tkanina. Njegovi
bratje in sestre so odrasli in se
razkropili po svetu. Sedem od
njih jih še živi, največ stikov
pa ima z bratom v Košnici, ki
ga z ženo rada obiščeta.
Anica je zgodnje otroštvo
preživela kot edina hči rudarja
v Brestanici pri Krškem. Oče ji
je umrl, ko je bila stara komaj
devet let. Že zelo mlada je
okusila grenkobo življenja, saj
jo je kmalu po začetku vojne
mati pustila pri nekem rudar-
ju in odšla v Nemčijo. Mlada
Anica je morala pridno delati,
da je lahko preživela. Pomanj-
kanje je bilo veliko, vsak si je
moral pomagati sam.
In preskočila je
iskrica
Po vojni je nekoč obiskala
prijateljico iz Laškega in ta-
krat je prvič preskočila iskrica
med njo in Cirilom. S čednim
mlinarjem sta si začela dopi-
sovati, se obiskovati in nazad-
nje pristala pred matičarjem.
Poročila sta se 9. oktobra pred
petdesetimi leti, potem ko sta
že leto dni živela v Celju. Ani-
ca je delala v Emu, mož v
mlinu in se tako s skupnimi
močmi prebijala skozi življe-
nje. Po poroki jima je dal stari
Pocajt, pri katerem je Ciril ta-
krat delal, majhno sobico, kjer
sta živela 12 let. Tistega časa
se Anica dobro spominja.
»Najhuje je bilo leta '54, ko je
Voglajna poplavila in je bila
najina pritlična sobica polna
vode, ki je segala do pasu,« je
pripovedovala. »Veste, takrat
me sploh ni bilo strah broditi
po tisti vodi, ker še ni bila tako
onesnažena kot danes. Kar tri
dni sva bila brez hrane, saj je
zalilo tudi štedilnik. Mož je
reševal žito iz mlina, jaz pa
najin dom. Se pa spominjam
še nečesa iz tistega časa,« je
dejala Anica. »Najinega prve-
ga radia, ki mi je igral med-
tem, ko sem spravljala vodo iz
sobe.«
Tudi danes ni
lahko
Iz Pocajtove hiše sta se pre-
selila v 240 let staro hišo na
Teharski cesti, kjer živita še
danes. Hiša, ki je bila nekoč
hlev, je sedaj precej dotrajana,
nujno pa bi morali tudi popra-
viti streho, pravi Anica. Zaradi
neurejenega lastništva v po-
stopkih denacionalizacije sta-
re hiše nihče ne obnavlja, sta-
novalci pa upajo, da se bodo
stvari čimprej uredile. Mast-
nakova imata ob hiši še maj-
hen vrt, vendar Anica pravi,
da zelenjave tam ne goji, saj
naj bi bila zrak in zemlja tukaj
precej onesnažena zaradi
strupov iz Cinkarne in Žele-
zarne. »Kljub vsem nadlogam
in revščini, ki sva jih izkusila v
življenju, pa je najpomem-
bnejše, da sva še vedno skupaj
in da se imava rada,« je dejala
zgovorna Anica in dodala, da
nikakor ne drži, da se zakon
brez otrok ne obdrži. »Midva s
Cirilom sva dokaz za to. Otrok
nisva mogla imeti, saj so bili
tisti časi, ko sva bila še mlada,
težki in si tega nisva mogla
privoščiti. Imava pa drug dru-
gega, in to je za naju dovolj.«
BOJANA JANČIČ
Pomoč žrtvam
kaznivih dejanj
Center za pomoč žrtvam
kaznivih dejanj zdaj deluje
tudi v Celju in je eden izmed
11 centrov, ki so bili usta-
novljeni širom po Sloveniji.
Celoten projekt so v torek
predstavili v dvorani Narod-
nega doma v Celju.
Vsakdo izmed nas lahko po-
stane žrtev nekega kaznivega
dejanja (vloma, drzne tatvine,
krvnega delikta, ipd.) ali je
žrtev družinskega, spolnega
ali kakšnega drugega nasilja.
Ob rastočem kriminalu in na-
silju je takšnih možnosti vse
več, žrtve pa so mnogokrat
same, se ne znajdejo, trpijo in
ne najdejo pravih poti iz stisk.
Da bi tem nesrečnikom ponu-
dili zavetje in jim pokazali
možne poti pri reševanju
problemov in premagovanju
strahov, stisk, občutkov kriv-
de itd., so na območju Slove-
nije ustanovili 11 centrov za
pomoč žrtvam kaznivih de-
janj. Eden takšnih centrov
zdaj deluje tudi v Celju, s se-
dežem na Stanetovi ulici 21.
Centri za pomoč žrtvam
kaznivih dejanj so nastali v
sklopu družbe B&Z - inženi-
ring za izobraževanje, sveto-
vanje in raziskave, k sodelova-
nju pa so pristopili Republiški
zavod za zaposlovanje, mini-
strstvo za delo, družino in so-
cialne zadeve, ministrstvo za
notranje zadeve in ministrstvo
za pravosodje.
V centrih, ki se vključujejo
tudi v projekte javnih del, so
pripravili najrazličnejše obli-
ke in načine, kako pomagati
žrtvam, jim nuditi praktične
nasvete, ponuditi pomoč za-
govornika ali jim omogočiti
sodelovanje v eni izmed sku-
pin za samopomoč. Žrtvam
kaznivih dejanj in nasilja bo-
do strokovno usposobljeni de-
lavci-svetovalci na voljo od 20.
do 8.00 ure, tudi ob sobotah,
nedeljah in praznikih. Treba
je le poklicati številko dežur-
nega telefona (061) 133 96 67
ali številko centra v Celju 481-
821. Pomoč je zaupna in brez-
plačna. Na našem območju
deluje takšen center tudi v
Velenju na Šaleški 19 (tel. šte-
vilka 863 4239). Program v
vseh slovenskih centrih je
enoten, vključuje pa tudi so-
delovanje s šolami, zdravstve-
nimi ustanovami, policijo,
pravosodjem, centri za social-
no delo itd. V posameznih
centrih so k sodelovanju pova-
bili tudi prostovoljce, ki jih
bodo strokovno usposabljali.
V vsakem centru naj bilo vsaj
deset prostovoljcev, za uresni-
čitev te in drugih nalog pa bo
potrebna tudi pomoč sponzor-
jev. Zavarovalnica Triglav jo je
že ponudila.	M.A.
Priiiaja sezona gripe
Sredi prihodnjega tedna bo v Celje najverjetneje že
prispelo cepivo proti gripi. Kot je povedala dr. Alenka
Maligoj Skaza iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo,
bo cepljenje potekalo na enak način kot prejšnja leta.
Slovenija je pri tujih proizvajalcih letos naročila okrog 80
tisoč odmerkov cepiva, kar naj bi ustrezalo številu cepljenih
v preteklih letih. Če bi se zgodilo tako kot lani, ko je
zanimanje krepko preseglo pričakovanja - samo v celjski
regiji se je cepilo več kot 13 tisoč ljudi, bo republiški inštitut
za varovanje zdravja dokupil potrebne količine odmerkov.
Cepljenje proti gripi bo letos stalo približno toliko kot lani.
Starejši od 65 let ter kronični bolniki bodo plačah le stroške,
to je 500 tolarjev, ostali pa 1300 tolarjev.	JI
Mladi likovniki
v Bistrici ob Sotli
v osnovni šoli v Bistrici ob
Sotli so že osemnajstič izved-
li otroško likovno kolonijo
pod pokroviteljstvom podjet-
ja Vino Brežice. Letos je so-
delovalo 50 otrok iz osnov-
nih šol bivše enotne občine
Šmarje pri Jelšah, Posavja in
Kumrovca ter 20 likovnih pe-
dagogov. Strokovno je likov-
no kolonijo vodil akademski
slikar, prof. Peter Krivec.
Otroci so risali motive v vi-
nogradih, zidanicah, kulturne
spomenike, pokrajino, vse pa
povezano z jesenjo in trgatvi-
jo. Otvoritev razstave bo 21.
novembra ob zadnjem krajev-
nem prazniku Bistrice ob Sot-
li, ki bo že naslednji dan po
volitvah župana in svetnikov
tudi uradno postala samostoj-
na občina.
Ravnatelj osnovne šole v Bi-
strici ob Sotli Jože Uršič je o
koloniji povedal: »Na letošnjo
otroško likovno kolonijo smo
se dobro pripravili. Ogledali
smo si v prejšnjih kolonijah
ustvarjena dela in se odločili
za najboljše tehnike. Tako so
otroci pripravljeni odšli na te-
ren. Prvi vtisi so dobri. Vsi so
dobili spominska darila, ki jih
je prispeval Oniks iz Celja.«
T. VRABL
KOMENTIRAMO
Gluha ušesa
»Na vas se tokrat obračamo
ne s prošnjo, ampak z zahtevo,
da nam končno prisluhnete in
razrešite probleme glede odseka
Ceste v Lokrovec, na katere opo-
zarjamo že kar nekaj časa. V
najslabšem primeru smo pri-
pravljeni cesto tudi prekopati, če
bo seveda naš poziv znova nale-
tel na gluha ušesa. To nikakor
ni racionalen način reševanja
problemov, vendar pa nam žal
ne preostane nič drugega.«
In tako dalje. Navedeno bese-
dilo je le izsek peticije, ki so jo
krajani Ceste v Lokrovec, manj-
šega zaselka med Novo vasjo,
Ostrožnim in Lavo, poslali na
krajevno skupnost. Na odseku
ceste, kjer je strnjenih največ
hiš, je izredno nevaren dvojni
zavoj, na katerem se je v prete-
klosti zgodila že prenekatera
prometna nezgoda. Žalostno je,
da se to še vedno dogaja, in da
nihče ne reagira na prošnje lju-
di, ki so vsak dan izpostavljeni
nevarnosti. Po tej cesti hodijo v
šolo otroci in dijaki. Trki na tem
cestnem odseku, kjer je zaradi
ravnine mogoče precej pritisniti
na plin, so za krajane že nekaj
vsakdanjega. Nenehna opozori-
la in prošnje v krajevni skupno-
sti niso zalegle, odgovor pristoj-
nih pa je bil, da je cesta povsem
lokalnega značaja. Nesreče na
cesti naj bi odpravil znak za
omejitev hitrosti? Kolikor po^^
nim, je bil tak znak ob cesti ^
leta nazaj, a ga razen nekateii\
voznikov, ki so se zavedali n^.
varnosti dirjanja po tej »črni,
cesti, prav nihče ni upošteval
Po uradnem odgovoru o rešiti^
problema so bili ljudje razočai^f
ni in besni. Naprosili so me,
o teh težavah napišem članei
Premišljevala sem, ali bi bi
članek vreden objave, ali bo o,
tega sploh kakšna korist. Krna
lu potem sem, kot nalašč, rav
no na tem zavoju doživela pn^
metno nesrečo tudi sama. ;
prižganimi lučmi sem previdm
zapeljala v zavoj, v katerega '}
pridrvel voznik, ki je znan p,
prehitri vožnji. V moj avto, kij
v trenutku trčenja stal, je trčili
takšno hitrostjo, da ga je urgh
v obcestni jarek s popolnom
razbito levo stranjo. Da je voi
nik dolgoletni znanec policija
brezposeln in brez vozniške^
izpita, sploh ni tako pomen
bno. Razen bolečin v vratu
sem jo k sreči odnesla cela
vprašanje pa je, kdo bo naslei
nji in kako bo z njim.
Občinska ušesa ostajajo gb
ha za prošnje malih ljudi. Goi
podje, pomislite no malo tut
na ljudi v izvenmestnih naselji
in jim (pravično!) priskočite n
pomoč.
BOJANA JANČI
Video nadzor križišč
v času Mednarodnega obrtnega sejma so v Celju testu
prikazali prednosti video nadzora semaforiziranih križišč
Testni prikaz je pripravilo podjetje Elektro Turnšek, ki)
predstavilo različne možnosti uporabe posnetkov iz osm'
video kamer, ki so jih v času sejma namestili v treh križiščih: P'
vojašnici na Mariborski cesti, na križišču Mariborske in Dečl^'
ve ceste ter Mariborske ceste in ceste v Trnovlje. Osnovi"
namen testnega prikaza je bil predvsem opozoriti na glaV'
prednosti novega sistema, ki omogoča zagotavljanje ve^!
propustnosti prometa v križiščih.
Bodoči center za video nadzor in krmiljenje semaforiziran'|
križišč bi v smislu spremljanja in zagotavljanja večjega in b"!
tekočega pretoka prometa močno olajšal delo policiji-
komunalni direkciji Mestne občine Celje so prepričani, ^
Celje tak center potrebuje, priprava in izvedba projekta pa'^
odvisna od finančnih vzpodbud mestne občine in pristojn^^'
ministrstva.	SM, Foto: C

praani.a
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Študentsko praznovanje
Peta obletnica ustanovitve Kluba študentov Dravinjske doline
v soboto, 3. oktobra, so
jtudenti v Slovenskih Konji-
^h praznovali peto obletni-
(.0 ustanovitve Kluba študen-
lov Dravinjske doline. V klu-
l,u je sedaj že približno 900
flanov in sodi med najbolj
ijejavne študentske organi-
zacije lokalnih skupnosti v
Sloveniji.
Klub združuje študente in
jijake iz občin Slovenske Ko-
njice, Zreče in Vitanje, pa tudi
jz Oplotnice. Imajo svoj lastni
mladinski servis za posredo-
vanje študentskega in dijaške-
ga dela, pripravljajo pa tudi
številne prireditve, od bruco-
fanj do odmevnih vsakoletnih
turnirjev trojk v košarki, ma-
ratonskega pohoda po Dra-
®jski dolini ter akcije Veter v
laseh, s športom proti drogi, ki
[e pritegnila več kot 2 tisoč
mladih. Izdajajo tudi svoj ča-
sopis in urejajo Mladinski kul-
^rni center, ki bo dokončno
fiodobo dobil sredi novembra.
V njem bo tudi Cyber caffe -
računalniški center, ki bo s
temi računalniki omogočal
brezplačen dostop do Interne-
ta. Prostor bodo opremili še z
odrom, biljardom...
, Ob peti obletnici so pripra-
kili celodnevno praznovanje,
[katerem je bilo dovolj zaba-
e za vse generacije. Priredi-
le so se začele že dopoldne s
sejmom rabljenih študentskih
in dijaških knjig pred konjiš-
kim kulturnim domom. Tretje
tradicionalno Konjičkovo po-
poldne je organizirala občin-
ska zveza prijateljev mladine
in je bilo namenjeno mlajšim
generacijam. Pod vodstvom
mentorjev so lahko otroci us-
tvarjali v različnih delavnicah
(hkovnih, plesnih, pevskih),
lahko so se popeljali s kočijo
po Slovenskih Konjicah, zve-
čer pa spremljali nastop gleda-
liške skupine Kresniček iz Os-
novne šole Pod goro in pri-
sluhnili še skupini Čuki. Na
pobudo Rdečega križa so otro-
ci s seboj prinesli tudi igrače,
namenjene otrokom, ki igrač
nimajo.
Zvečer so študenti podelili
priznanja. Priznanje in častno
članstvo v klubu so prejeli žu-
pani občin Slovenske Konjice,
Zreče in Vitanje Janez Jazbec,
Jože Košir in Slavko Krajnc.
Priznanje za prizadevno po-
moč pri organizaciji študent-
skih akcij je dobil Anton No-
ner; Janez Povh, podpredsed-
nik kluba in predsednik štu-
dentske organizacije univerze
v Ljubljani, pa ga je prejel za
sodelovanje in pomoč pri de-
lu.
Priznanja so podelili na
ploščadi pred kulturnim do-
mom, kjer so zbranim sprego-
vorili tudi predsednik kluba
Iztok Založnik in predsednik
Študentskih organizacij lokal-
nih skupnosti, ki so imele v
Konjicah popoldne svoj zbor,
Klemen Miklavič
K razpoloženju dijakov, štu-
dentov in številnih drugih kra-
janov pa je okoli devete ure
zvečer pomembno prispeval
še župan Slovenskih Konjic,
Janez Jazbec, ko je s Portugal-
ske sporočil odlično uvrstitev
Slovenskih Konjic in Žič na
tekmovanju Entente florale.
PRIMOŽ POKLIČ
Čuki so očarali najmlajše obiskovalce.
Jabolka za Nizozemce
, ^a sadjarstvu Mirosan so v glavnem zaključili z obiranjem
■l^olk, tudi po dozorevanju zadnja sorta idared je obrana.
t^ela so opravili preko javnih del, na katera se je odzvalo
^^liko brezposelnih. Letošnja letina je povprečno dobra, nabrali
okrog tri tisoč ton jabolk dobre kakovosti. Večino pridelka
fjtlo skladiščili v novi hladilnici, del pridelka, okrog 150 ton pa
^.prejšnji teden izvozili na Nizozemsko. Ta teden je možno pri
kupiti jabolka za sprotno porabo ali ozimnico. Odprto
Njo vse dni od 8. do 17. ure, v nedeljo pa do 12. ure. Sicer pa
fj* oskrba s svežimi jabolki možna celo leto direktno iz
^dilnice.	T. TAVČAR
Kocke potujejo
v novo tisočletje
Orjaški LEGO kamion, v
katerem je na 50 kvadratnih
metrih prikazan fantazijski
svet, ki ga sestavlja kakšnih
280 tisoč elementov, potuje
po Evropi že dve leti. Prejšnji
teden, od 29. septembra do 1.
oktobra, je bila razstava, ki
jo z navdušenjem sprejema-
jo po vsem svetu, pred Cen-
trom Interspar v Celju.
Vlačilec s priklopnikom,
dolg 16,5 metra, visok štiri
metre in širok 2,5 metra, so iz
Celja odpeljali v Velenje, kjer
je ostal tri dni, danes pa je že v
Domžalah. Za oblikovanje
fantazijskega sveta je 19 obli-
kovalcev porabilo skoraj tisoč
delovnih ur, nato pa je 18 teh-
nikov potrebovalo skoraj tri
tisoč ur, da so elemente sesta-
vili, modele zlepili in vgradili
majhne elektromotorje, ki
omogočajo gibanje modelov,
svetlobne in zvočne učinke.
Na razstavi, ki jo je v Slovenijo
privedlo podjetje Emona Oba-
la Koper d.d., si lahko obisko-
valci ogledajo grad, gusarje,
potovanje skozi čas, mesto,
ladjevje in divji zahod. Osred-
nja zanimivost je vesoljska
ladja, dolga pet metrov, visoka
meter in pol, ki jo sestavlja
približno 150 tisoč elementov.
Kamion bo potoval po Evro-
pi do leta 2001. Razstavo ob
prelomu tisočletja si bodo og-
ledali Parižani ob Eiffelovem
stolpu.
K.L., Foto: G. KATIČ
Vabilo na Lenartov sejem
Turistično društvo Rečica ob Savinji pripravlja v nedeljo,
11. oktobra, četrti Lenartov sejem.
Gre za sejem, na katerem poskušajo Rečičani obuditi sejem-
sko vzdušje iz časa med obema vojnama. V ta namen privabijo
na Rečico osebe, brez katerih niso minili nekdanji zgornjesa-
vinjski sejmi: ciganskega Pavleta in njegovo Urško, pičkurina,
Cukrovo Lizo, slepca, trška stražnika... Značilno za sejem je
tudi, da se na njem predstavljajo in prodajajo svoje izdelke
samo domači rokodelci. Tako je Lenartov sejem eden redkih, ki
mine brez vseh novodobnih izdelkov in plastičnega kiča. US
Novosti v turizmu
Turistično informacijski
center Velenje je pripravil v
Velenju posvet o spremem-
bah na področju organizira-
nja turistične dejavnosti, ki
se ga je udeležilo približno
štirideset turističnih delav-
cev iz Šaleške doline. Novo-
sti sta predstavila državni se-
kretar za turizem Tomaž
Zaje in svetovalka vlade na
področju turizma mag. Nata-
ša Pobega.
Julija letos so v parlamentu
sprejeli zakon o turistični de-
javnosti v Sloveniji, ki prina-
ša nekatere korenite spre-
membe. Med drugim predpi-
suje pogoje za opravljanje s
turizmom povezanih dejav-
nosti in opredeljuje vire fi-
nanciranja. Zakon na primer
pogojuje, kdo lahko ustanav-
lja in vodi turistične agencije
in določa izobraževanje turi-
stičnih vodnikov. Udeležence
posveta so posebej seznanili
z načinom organiziranja lo-
kalnih turističnih organizacij,
v katere naj bi bili po novem
vključeni vsi, ki se posredno
ali neposredno ukvarjajo s tu-
rizmom, od gostilničarja do
prodajalca razglednic. Novi
turistični prispevek, ki ga bo-
do enkrat na leto plačevali
tisti, ki se s turizmom ukvar-
jajo na lokalni ravni, bo ostal
v lokalni skupnosti, s tem da
ga bo le-ta morala nameniti
za promocijo in razvoj turi-
stične dejavnosti.
KL
Veselo srečanje
v soboto, 10. oktobra, bo v Slovenskih Konjicah Veselo
srečanje medvedkov in čebelic, to so taborniki, stari od 7
do 11 let.
Namen tovrstnih srečanj je predvsem druženje, spoznava-
nje sovrstnikov iz drugih krajev ter seveda tudi učenje, saj se
preko delavnic naučijo veliko novega. Tako bodo v soboto
otroci spoznali konjiško legendo in kratko zgodovino mesta,
se pomerili v raznih igrah, hkrati pa bodo potekale še ročno
spretnostne delavnice in razne športne igre.
Srečanje, ki se ga bo udeležilo okoli 150 otrok iz vsega
celjsko-zasavskega območja, se bo pričelo ob 8.30 uri pred
športno dvorano v Slovenskih Konjicah, zaključilo pa okoli
pol tretje ure na konjiškem gradu, kjer bo kosilo.	PP
Kmalu pločnik
na Mizarski cesti
Svet krajevne skupnosti Slovenske Konjice je določil pred-
nostne naloge in načrt dela do konca tega leta.
Krajevna skupnost je že poskrbela za dokumentacijo za
širitev ceste in gradnjo pločnika na Mizarski cesti, želijo pa
poskrbeti še za javno razsvetljavo na Blatu. Med prednostne
naloge sodi tudi posodobitev ceste v Škalcah, kjer je še nekaj sto
metrov makadamske ceste, ki bo dobila novo asfaltno prevleko.
V Pristavi, ob vznožju Konjiške gore, pa prav v tem času
urejajo tudi električno napeljavo do doma Amalije Rebernak.
Tako bo še zadnja hiša v krajevni skupnosti, ki je bila do sedaj
brez elektrike, končno oskrbljena z njo.	PP
Ulice in trg v Ločah
Na septembrski seji sveta krajevne skupnosti Loče so se
pogovarjali o ureditvi uličnega sistema, spremenili pa bodo
tudi ime kraja, saj bodo Loče pri Poljčanah postale samo
Loče.
Ob tem pa bodo poimenovali tudi ulice in osrednji trg. Imena
ulic so že določena, pri njihovi izbiri pa so izhajaU iz kulturne
dediščine, vključili pa so tudi znane osebnosti, ki so nekoč
živele v tem kraju ali blizu njega. Zapletlo se je le pri imenu
trga, saj sta predloga dva. Prvo je Trg svetega Duha, po cerkvi ki
tam stoji, drugo pa Slomškov trg. Slednje ima večjo podporo pri
krajanih.
Novo poimenovane ulice in trg mora potrditi še konjiški
občinski svet.	PP

16
REPORTAŽA

Mali
drobiti mož
Knjiga desetih srečanj celjskega novinarja Toneta Vrabla s svetovno znanim
olimpionikom Leonom Stukljem
Prva predstavitev knjige s
simboličnim naslovom Mož
treh stoletij, ki jo je o Leonu
Štuklju napisal dolgoletni no-
vinar Radia Celje in Novega
tednika Tone Vrabl, je bila v
ponedeljek, 5. oktobra, v
Zdravilišču Laško. Začela naj
bi se ob trinajsti uri in častni
gost Leon Štukelj je z značil-
nim poskočnim in prožnim
korakom vstopil v biderma-
jerski salon natanko minuto
pred napovedanim časom.
Okoli najstarejšega živečega
udeleženca olimpijskih iger
in dobitnika zlatih medalj so
se nagnetli fotografi.
Knjiga, ki jo je izdala in zalo-
žila naša novinarska hiša, druž-
ba NT-RC d.o.o., uredil pa jo je
celjski publicist Drago Medved,
je izšla v pravem trenutku, tik
pred Štukljevim stotim rojstnim
dnem. Svet je imenitnega telo-
vadca na novo odkril po olim-
pijskih igrah v Atlanti leta 1996.
Takrat si je njegov radosti poln
prihod na olimpijski stadion og-
ledalo nekaj milijard ljudi po
vsem svetu: zvrstili so se ime-
nitni športniki velikih držav, na
koncu pa mali drobni mož iz
Slovenije.
Tone Vrabl se je z mislijo o
knjigi, v kateri bi upodobil telo-
vadca, srečeval že veliko prej, pri
tem pa ga je vodila želja, da bi ga
predstavil drugače, ne le kot iz-
jemnega športnika, pravnika,
rotarijca... Mikalo ga je pisanje o
zakulisju, ki dela Štuklja žlaht-
nega, prijetnega in zanimivega.
Leta 1993 je uspel v pogovoru
združiti tri velike Slovence: dr.
Antona Trstenjaka, profesorja
Draga Ulago in Leona Štuklja.
Človek je za svoje življenje odgo-
voren s svojim odnosom do tele-
sa in duha, so bili takrat enotni
sogovorniki. Tone Vrabl se je z
najbolj znanim slovenskim telo-
vadcem vseh časov še srečeval
in njuni pogovori so se včasih
raztegnili v pet ur in več. Kakšna
so bila njuna srečanja in kaj je o
njem izvedel, je zapisal v knjigi
Mož treh stoletij, ki vsebuje re-
portaže, intervjuje, razmišljanja
in osebne zapiske, vse skupaj pa
dopolnjujejo originalna pisma,
razglednice in fotografije.
»Letos spomladi mi je Tone
Vrabl pokazal gradivo, ki ga je
zbral v minulih letih. Ko sem ga
prebral, mi je bilo v hipu jasno,
da je gradivo zelo zanimivo in
bi ga bilo treba objaviti v knji-
gi,« je na predstavitvi v Laškem
dejal Drago Medved. Dodatno
je avtorja spodbudil še direktor
družbe NT-RC Jože Cerovšek,
ki je menil, da je ideja o knjigi
odlična. Tone Vrabl je zase de-
jal, da sodi v starejšo generacijo
novinarjev in je bolj kot dela z
računalniki vajen pisalnih stro-
jev. Prav zato je bila pri nastaja-
nju knjige pomembna podpora
njegovega sina Bojana, ki je do-
mov prinesel računalnik in mu
ponudil pomoč pri vnašanju
gradiva. Kako je novico o zore-
nju knjige sprejel portretiranec?
Ko je Vrabl povedal Leonu Štu-
klju, da bo pisal knjigo o njem,
mu je ta dejal: »Saj vam sem
menda tako ali tako največ po-
vedal.«
Na krstni predstavitvi knjige
so se zbrali vsi, ki so si zanjo
prizadevali ali pa so se je še
posebej razveselili. Med naji-
menitnejšimi gosti je bil triinde-
vetdesetletni profesor Drago
Ulaga, avtor 25 knjig in preko
tisoč strokovnih člankov, ki je
ob tej priložnosti dejal: »Zame
je velika sreča, da sva z Leonom
Štukljem prijatelja, vedno bolj-
ša prijatelja. Njegov način živ-
ljenja zasluži posnemanje. V
novem stoletju težimo k nove-
mu načinu življenja - to naj bo
Štukljev način življenja od mla-
dosti do staranja.« Tomaž Zaje,
državni sekretar za turizem in
osebni Štukljev spremljevalec,
ki ga imenujejo tudi »angel va-
ruh« Leona Štuklja, je bil pri
nastajanju knjige avtorju v dra-
goceno pomoč. Nasmejan je iz-
javil, da prihaja v Laško kot
prijatelj gospoda Leona in poja-
snil, da bo kmalu minilo že
sedem let, odkar ima čast poto-
vati z njim po svetu. Bosta sku-
paj prišla prihodnje leto zopet v
Laško, ko bodo praznovali 145-
letnico zdravilišča? Roman Ma-
tek, direktor Zdravilišča Laško,
je olimpionika namreč povabil,
da bi drugo leto prvi zaplaval v
novem bazenu. Podaril mu je
stekleničko, v kakršni so Lašča-
ni nekdaj nosili zdravilno vodo.
Milan Tomaževič, namestnik
generalne direktorice Zavaro-
valnice Triglav d.d. iz Ljubljane,
je povedal, da so knjigo o tako
izjemnem človeku z veseljem
podprii, kot zanimivost pa do-
dal, da je njihova zavarovalnica
komaj slabo leto dni mlajša od
Leona Štuklja. Veliko izbranih
misli so častnemu gostu name-
nili trije župani Jože Zimšek iz
Celja, Jurij Malovrh iz Šentjur-
ja in Peter Hrastelj iz Laškega.
Šentjurski župan je Štuklju po-
daril žlahtno vinsko kapljico,
laški župan pa mu je namenil
kravato, na kateri je občinski
grb. »Najtežje je učiti z lastnim
zgledom,« je menil Hrastelj in
pristavil, da je Leon Štukelj am-
basador Slovenije v svetu zato,
ker ga poznamo edino po do-
brem.
Izid knjige sta kot glavna
pokrovitelja podprla Zavaro-
valnica Triglav d.d. iz Ljublja-
ne in Zdravilišče Laško. Na pri-
reditvi, ki jo je ob predstavitvi
knjige v Laškem vodil Mitja
Umnik, so v kulturnem pro-
gramu nastopili Emil Glavnik,
vokalna skupina Trs in godalni
kvartet Glasbene šole Celje.
»Naložili ste mi toliko toplih
besed. Ne morem reči kaj dru-
gega kot: hvala!« je dejal Leon
Štukelj. »Moja pot je bila dolga
in marsikaj sem doživel in pre-
magal. Način življenja mi je da-
jal dobrega zdravja in zdravja
duha vse do danes. Stvarnik mi
je podelil milost, ki jo ima le
redkokdo, da lahko doseže tako
visoko starost,« je zbrano nada-
ljeval Štukelj, nato pa poprosil,
da bi se osredotočili na knjigo.
Pogovor z avtorjem knjige in
portretirancem je vodil Drago
Medved in Štuklja najprej pov-
prašal o vtisih z edinstvenega
srečanja s profesorjem Ulago in
pokojnim dr. Trstenjakom. »V
spominu imam vse, o čemer
smo govorili. Imeli smo približ-
no iste poglede o nekaterih vpra-
šanjih, ki smo jih obravnavali,
predvsem o načinu našega živ-
ljenja. Veder je lahko samo člo-
vek, ki je zdrav in s seboj zado-
voljen. Življenje sem vedno ure-
jeval z duhom in zdaj vidim, d
je bilo pravilno. Večkrat sen
dejal, da mora človek ravnal
življenje in ne življenje njega
zato imamo razum in čustva
imamo tudi vest, ki je zelo važe
kritik. Darove, ki nam jih je d;
stvarnik, je treba uporabljat
Odločitve so mogoče samo nai
način. Spoznal sem, da bre
kompromisov ne more biti mi
ru, zadovoljstva in sreče. Človel
včasih ne presoja pravilno, nalei
pa kdaj na situacijo, v kateri n
more z glavo skozi zid in mor;
bi jo reševati z uvidevnostjo in
popuščanjem. Z življenjem set
bil vseskozi zelo zadovolje
predvsem zato, ker sem b
zdrav. Narava mi je očitno da
že v gen poseben dar: če ba
pravilno živel, borh lahko tui
dolgo živel. Sožitje športa, pok!
ca in moje resnosti mi je dajal
moč, da sem živel tako, kakorj
bilo potrebno, da sem dočak
toliko let.« Njegovo življenje)
bilo zmerno, na nobenem pc'
dročju ni pretiraval. V Laškem s
ga pobarali, češ da bi lahko ini(
kakšen kilogram več, on pa i
segel v spominu v leto 1916, Is
se je pred odhodom v pešpo!
prvič stehtal na javni tehtnici
Mariboru: »V težkih čevljih in
nahrbtnikom sem tehtal štiriin
petdeset kilogramov in pol. N
pripravah pred svetovnim p'
venstvom v Luxemburgu let
1930, po treh dneh treningov i!
tekem v najhujši vročini, sel
tehtal 47 kilogramov. Približni
toliko jih imam danes. Tudi linij
je dokaz mojega zdravja.« P
predstavitvi, na kateri je knjig'
vzel prvič v roke, drobni kari^
matični mož ni kazal znake
posebne utrujenosti. Z nastf
pom je bil lahko zadovoljen. Jf
žilo bi ga le, če ne bi našel tak'
ustreznih besed, da bi čimbo^
natančno povedal svoje mis)
Tone Vrabl je o Leonu Štukij"
dejal, da je bil v njunih deseti
srečanjih imeniten sogovornik
še zlasti pa je zelo prijazen
vek, čeprav so njegove misli v^^
sih ostre kot puščice. Posluša'
ga je pravi užitek. »Vzemite kn!
go v roke, vzemite iz nje kakŠf
dobro misel,« je dejal avto'
Leon Štukelj seje razodel v mu"
gih podrobnostih, ki so, kot j?'
predgovoru knjige zatrdil Dra^
Medved, večinoma odmaknjef
od bleščave žarometov slave ^
javnega interesa: »To je tudi ei|
izmed odlik Vrablove knjige. ^^
nam odkriva trenutke zasebn^'
sti, vendar nikoli čez rob pretif^
ne radovednosti.«
KSENUA LEKJ
Foto: GREGOR KAT''
»Leon Štukelj o današnji telovadbi meni, da je v njej preveč
akrobatike in premalo elegance ter da bi bil raje najmlajši kot
najstarejši živeči olimpijec. In kjerkoli v tujini je, vsakogar v
uvodu spomni, daje Slovenec,« piše Tone Vrabl v knjigi, ki jo
je telovadec na pragu stotega rojstnega dne prvič prelistal
minuli ponedeljek v Laškem.
Knjiga Mož treh stoletij je izšla 5. oktobra. Predstavili so jo avtor Tone Vrabl, častni gost Leon
Štukelj in urednik besedila Drago Medved. Deset srečanj je karizmatičnega telovadca razodelo
v drugačni luči. Tonetu Vrablu je uspelo izbrskati številne zanimivosti, ki jih iz drugih virov
doslej nismo slišaU.
Najboljši
ambasador
Slovenije
Odlomek iz knjige Mož
treh stoletij, iz poglavja Po
Martinu Leon (Tretje sreča-
nje, Maribor, 6. avgusta
1996): Stene so polne slik,
tudi umetniških, med kateri-
mi je tudi nekaj imenitnih
Driginalov... Izstopa original
impresionista Jakopiča z mo-
t;ivom Rožnika... Iz omar gle-
dajo »skladovnice« knjig...
Soba je z visokim stropom in
diha! V njej se je zlasti zadnje
dni, med »Atlanto« in po nje-
nem koncu zvrstilo mnogo
ljudi... Televizijskih in radij-
skih ekip... Tujih in doma-
čih... Med tujimi zlasti pred-
njačijo Nemci... In veliko po-
šte prihaja v teh dneh... Iz
Slovenije, Evrope, Amerike...
Največ prosijo za avtograme
in nasvete za dolgo življe-
nje... Naivneži! Zdaj bi se ra-
di naučili »dresure« za dolgo
življenje, ko so si ga že dodo-
bra pokvarili. Življenje ni tek
na kratke proge. Ne da se, da
bi danes začel živeti po Štu-
kljevem receptu...
Profesor Drago Ulaga in Leon Štukelj ob prihodu na predstavitev. Dolgoletna prijatelja
somišljenika. Njun način življenja zasluži posnemanje.
Šl. 40.-8. oktober 1990
mimvi
REPORTAŽA
17
Prvakinja v belem krilcu
Katarina Srebotnik, mladinska wimbledonska prvakinja, se poslavlja od mladinskih turnirjev
Vitko visokoraslo dekle s
pjeničnimi prameni v kratkih
laseh poznajo na vseh po-
pienihnih svetovnih teniških
(^rnirjih. Na velika tekmova-
nja prihaja sama, medtem ko
ojene nasprotnice spremljajo
„sebni trenerji. Katarinina pr-
jva skrb po nastopu je, da svo-
jjini domačim v Velenje sporo-
Ifi, kako je igrala. Na prvem
samostojnem potovanju, stara
je bila komaj štirinajst let, je v
jekem hotelu v Kostariki po-
stavila rekord, saj še nobene-
mu od gostov ni uspelo doseči
tako obupno visokega telefon-
^ega računa.
t
Odhod na sloviti turnir
Orange Bowl na Floridi, na
katerem je v finalnem dvoboju
presenetljivo zmagala, je bil
zanjo hkrati največji preizkus
samostojnosti in samozavesti.
Prvič je bila sama zdoma, saj
je oče, ki ni bil kos tako veli-
kim stroškom, ni mogel
spremljati. Po zmagi so jo po-
vabili še na turnir v Južno
Ameriko, kjer je zbolela. Bolel
jo je trebuh, klicala je domov
in Zlatka Srebotnik svoje de-
klice, ki je bila prepričana, da
ima raka, ni mogla potolažiti.
Mamine besede nekaj tisoč ki-
bmetrov proč niso zalegle,
bmirili so jo šele zdravniki,
:i so ugotovili, da ima vnetje
nehurja. Po dveh mesecih te-
lisa in premagovanja skrbi se
e Katarina naposled vrnila
lomov. Sledila so nova poto-
ranja in v minulih treh letih je
prepotovala ves svet.
Ploha pokalov
Katarinin prvi teniški lopar
je bil izposojen. Jože Srebot-
nik, njen oče, ga je dobil za
Jtirinajšt dni v velenjskem te-
niškem klubu, kjer je sedem-
letna Katarina opravila začetni
tečaj. »Imela sem ogromno
energije, divjala sem po hiši
na dvorišču neutrudno na-
l^ijala žogo v zid. Hotela sem
vključiti v nogometno moš-
ekipo, a me žal niso hote-
li.« je z nasmehom povedala
Katarina, oče ji je le pritrdil in
pristavil, da je bila vedno bolj
kntovskega obnašanja. Med
igračami ni imela punčk, pač
pa veliko avtomobilov in pi-
kol. Potem je v družino Sre-
botnikovih vdrl tenis.
Prvi pokal, čisto majhen je
bil, je osvojila pri devetih le-
tih. Dali so ga na polico, toda
zdaj je za vse pokale njena
soba že skoraj pretesna. Uspe-
he je namreč nizala zelo naglo
in tenis začela resno trenirati
pri dvanajstih, vsak dan po
dve uri. Postala je evropska in
svetovna teniška prvakinja v
konkurenci do štirinajst let.
Njeni pokali so bili vedno več-
ji in težji, a tudi njene športne
poti so terjale vedno več de-
narja. Za pot v ZDA in bivanje
potrebuje dobrih dvesto tisoč
tolarjev, in če jo spremlja še
oče, vsota naraste na blizu pol
milijona. Nič cenejše niso poti
po Evropi. Srebotnikovi so vse
podredili tenisu, se odpoveda-
li počitnicam in najeli že tudi
bančna posojila, da je Katari-
na lahko nastopila v tujini.
Jože Srebotnik, po poklicu je
elektrotehnik, je trenutno
brez zaposlitve. Lani sta bila
na tehtnici njegova služba in
Katarinin nastop na turnirju v
ZDA. Izgubil je raje službo,
kot da bi hčer prikrajšal za
priložnost.
Zaslužek z vrha
»s tenisom lahko služijo le
najboljši na svetu v članski
konkurenci,« pojasnjuje Kata-
rina Srebotnik.
Najmlajša igralka, ki je v
zgodovini tenisa bliskovito za-
sedla sanjsko prvo mesto na
uradni lestvici WTA in zaslu-
žila milijon dolarjev, je Švicar-
ka Martina Hingis.
»Možnost zaslužka je le v
članski konkurenci. Kljub temu
d^ senj prva na svetovni, mla-,
dinski lestvici vse leto, le za
sedem dni me je prehitela tek-
mica iz Avstralije, nisem s tem
nič zaslužila,« je dodala sedem-
najstletna Katarina, ki se želi
čimprej posloviti od mladinskih
turnirjev in se pomeriti med
profesionalci. Rada bi zaslužila
vsaj toliko, da bi lahko plačala
stroške bivanja in letalskih kart
ter razbremenila družino.
»Profesionalni turnirji se
začnejo z 10 tisoč dolarskim
nagradnim skladom, le-ta pa se
porazdeli med vse nastopajo-
če. Po grobem izračunu dobi
zmagovalec 15 odstotkov na-
gradnega sklada, nakar mora
plačati še od 20 do 35-odstotni
davek, ki ga zahteva država. Če
tekmovalec izgubi že v prvem
krogu, dobi v tem primeru
približno 90 dolarjev bruto,«
pojasnjuje Jože Srebotnik.
Kje in kako zagotoviti denar
za nastope na turnirjih? To je
večno vprašanje pri Srebotni-
kovih. Pred prvim večjim
hčerkinim potovanjem na Flo-
rido pred tremi leti je Jože
Srebotnik napisal 200 prošenj
za pokroviteljstvo, odobrili so
jih deset. Od pokroviteljev je
Katarina v treh'letih dobila
nekaj več kot milijon tolarjev,
največ od velenjske televizije,
ki je njej in očetu omogočila
pot v Avstralijo.
Nad Katarino so bistveno
bolj kot doma navdušeni v
tujini.
Zmagoslavje
Največji podvig v njeni teniš-
ki karieri je bila letošnja zmaga
v Wimbledonu, na najzname-
nitejšem teniškem turnirju na
svetu. Bila je najboljša v mla-
dinski konkurenci. »To so bili
moji najlepši trenutki v življe-
nju, saj sem si prav v Wimble-
donu vedno želela zmagati. Ta
zmaga je gotovo nekaj poseb-
nega. Pred nastopom sem bila
zbrana in razmišljala nisem o
ničemer, le zmagati sem hote-
la,« je povedala Katarina, ki ji je
po zmagi čestitala tudi vojvodi-
nja Kentska. Teniške dvoboje
na zeleni wimbledonski pre-
progi si namreč vsako leto og-
ledajo člani kraljevske družine.
Po finalnem dvoboju so jo ob-
dali fotoreporterji, njene foto-
grafije s spoštljivim pokalom v
rokah pa so obkrožile svet.
Staršem je uspela telefonirati
šele čez dobri dve uri, potem
pa se je morala udeležiti večer-
ne zabave. Črno večerno oble-
ko in črne čevlje so ji posodili
kar organizatorji. Katarina se
bistveno bolje počuti v krat-
kem belem krilcu in teniških
copatih kot v dolgi obleki in
visokih petah. V Velenje ni pri-
nesla trofeje s fotografij, tem-
več majhno srebrno reproduk-
cijo velikega pokala, ki ostane
na varnem v wimbledonski za-
kladnici.
V treh mesecih, ki so minili
od njenega velikega zmago-
slavja, je igrala na številnih
turnirjih. Bila je v Avstriji, Ita-
liji, Franciji, Švici in na Portu-
galskem. Na slednji turnir jo je
izjemoma spremljala mama in
vrnili sta se dobre volje, z
okusnimi piškoti, ki jih na
Portugalskem pečejo nune. Le
nekaj dni je bila Katarina do-
ma, učila se je in opravljala
izpite za tretji letnik I. gimna-
zije v Celju. Konec avgusta je
odpotovala v New York, na
grand slam U.S. Open.
To dekle je za večino ljudi iz
teniškega sveta, ki jo srečujejo
na velikih tekmovanjih v tuji-
ni, nekaj posebnega. Videvajo
jo brez spremstva in zanje je
nepojmljivo, da je prepuščena
sama sebi. Na turnirjih ima
vselej s seboj šolske knjige in
zvezke. Ko je osvojila naslov
mladinske wimbledonske pr-
vakinje, so v londonskem Ti-
mesu napovedali njen pohod
na svetovni teniški vrh. Ji bo
uspelo?
Profesionalke v tenisu, to
Katarina dobro ve, so bojev-
nice, ki trenirajo na dan po
šest ur in več. To bo vražja
tekma.
KSENIJA LEKIČ
Foto: A. JAHNKE
V začetku julija je Katarina Srebotnik osvojila laskavi naslov
vuimbledonske mladinske prvakinje. Od takrat je nastopila na
turnirjih v Avstriji. Italiji, Švici, Franciji, rm Poriugalskem in
v ZDA
Družina Srebotnik ob domačem vodnjaku. Katarina s sestro Urško, očetom Jožetom in mamo
Zlatko.
^^govalke in poraženke wimbledonskega mladinskega turnirja na častnem sprejemu,
^leta se bolje kot v dolgih plesnih oblekah in visokih petah znajdejo v šporini opravi na
^^em igrišču. Eva Dyrberg, Katarina Srebotnik, Jelena Kostanič, Iroda Tulyganova, Kim
Cljisters in Petra Rampre.
Čakajoč na udarec.
.S*. 40.-8. oktober 1998
18
ŠPORT

Pozabljene atrakcije
Rokometaši Celja Pivovarne Laško z manj kot pol moči v dveh tekmah odpravili slabe Nizozemce - Pozornost zdaj
usmerjena v dunajski žreb
34 zadetkov prednosti, tretji-
no nižji stroški in dve tretjini
manj gledalcev je končna bi-
lanca obeh tekem predkroga
rokometne Lige prvakov, v ka-
terih so rokometaši Celja Pivo-
varne Laško »pospravili« nizo-
zemskega prvaka Anova E&O
iz Emmna. V celjskem taboru
so lahko zadovoljni, navsezad-
nje so dosežki v vseh pogledih
pričakovani, manj kot mesec
dni pa jih loči do začetka Lige
prvakov.
Anova se je celjskim gledal-
cem predstavila kot družba ve-
seljakov, ki o rokometu najraje
razmišlja ob točilnem pultu. Go-
voričenje o resnih evropskih na-
črtih je (tudi v bodoče) v tak-
šnem kolektivu odveč, sicer pa
sami priznavajo, da so amaterji.
Temu primerno so se brez od-
večnega prikrivanja tudi vedli.
Svetla izjema je morda trener
Peter Portengen. Ni se pojavil na
parketu (čeprav je registriran),
ob črti igrišča pa je »znorel«
domala ob vsaki, še tako nepo-
membni potezi (ali napaki) sod-
nikov. »T^o visokih porazov ni-
sem pričakoval, a bom že preži-
vel,« je bil sprva duhovit Porten-
gen, nato pa se je zresnil: »Celja-
ni so vsaj dvakrat boljši, vseeno
pa smo jim pustili preveč prosto-
ra. Prva tekma je bila na pogled
dokaj lepa, kar velja tudi za uvod
povratnega srečanja, v nadalje-
vanju pa smo zaigrali tako slabo
kot še nikoli. Glede očitkov, da
moji igralci popijejo preveč piva,
pa lahko le pojasnim, da so od-
govorni ljudje in vedo, kdaj ima-
jo dovolj.« Resnici na ljubo: »al-
koholiziranih« izgredov ni bilo.
»Hladni« pred
žrebom
Celjanom sta bili tekmi kaj
slabo ogrevanje pred resnejšimi
nastopi. Mnogo jih meni, da bi
Anovo premagala vsaj polovica
naše prve lige, pa tudi kakšen
boljši drugoligaš. Trener Hasa-
nefendič je zato pač moral preiz-
kusiti čim več kombinacij in
igralcev: »Moramo biti zadovolj-
ni. Nasprotnika smo spoštovali
in zabeležili najvišji zmagi v tej
sezoni. Obrambni kombinaciji
3-2-1 in 5-1 bosta še boljši, ko se
bo Aleš Pajovič dokončno pri-
ključil.« In res je mladi bombar-
der skupaj z Rokom Praznikom
dobil priložnost na drugi tekmi.
Štirikrat je atraktivno preluknjal
takrat že brezvoljno nizozem-
sko obrambo, hkrati pa sta s
Pepijem Manaskovom tekmova-
la, kateri bo zadel z večje razda-
lje. Praznik je medtem debitiral
s prvim evropskim golom in za-
čel lov za očetovimi dosežki tudi
v tem kriteriju. Iztok Puc in Robi
Šafarič sta si povratno srečanje
le ogledala. »Pucova forma pri-
haja, vendar težko igra več tež-
kih tekem zapovrstjo, vsekakor
pa bi ga za sobotno igro pohvalil.
Šafarič je pomemben element,
igra odlično, zato mi je žal, da
sem ga postavil na tribune,« je
Hasanefendič še pojasnjeval me-
njavi.
Kjejezeppelin?
Učinkovitemu obračunavanju
z Anovo je manjkalo tisto, česar
si gledalci poleg rezukatov in
kombinatorne igre najbolj želi-
jo: atrakcije! Škrbič (8 golov).
Stefanovič (7) in Manaskov (6 -
le v II. polčasu) so v sobotni
tekmi uprizorili pravo »dirko«
zadetkov in učinkovitosti - vsi so
se ponašali s 100-odstotnim
učinkom, kar naslednji dan ni
nihče več ponovil, približala pa
sta se Vladimir Jelčič (5/5) in
Tomaž Tomšič (4/4). V soboto
je 500-glava množica štirikrat
skočila na noge - zeppelini. V
nedeljo, ko je zaradi preobilice
golov zatajila statistika, so gle-
dalci obsedeli - kot da bi akterji
na igrišču pozabili »okrasiti«
predstavo - a burno pozdravljali
Pajovičeve in Manaskove projek-
tile.
Premlevanja
Zdaj, ko nizozemski prvaki iz
Emmna v miru tuhtajo, od kod
tolikšen primanjkljaj v kvaliteti,
ki je primerljiv edino s slovenski-
mi nogometnimi razmerami, pa
se v mestu ob Savinji kopičijo
ugibanja pred torkovim žrebom.
Želje? »Portland San Antonio!«
je bilo najpogosteje slišati iz ta-
bora slovenskih prvakov. Poleg
drugega španskega predstavni-
ka, ki je Celjanom »skvaril« načr-
te, po katerih bi morali postati
nosilci, so tu še Barcelona, Badel
Zagreb in Kiel. K enemu nosilcu
bodo »prilepili« celjsko vrsto, ki
pa v skupini ne more naleteti na
Fotexa, Brago in Winterthurja.
Vsi udeleženci Lige prvakov (4
skupine s 4 klubi) bodo znani
Zanimivejši izidi prvih te-
kem predkroga Lige prvakov:
Spar Bruck-Badel Zagreb
21:32, Bala Mare-Gudme
29:24, Volgograd-Braga 30:21,
Winterthur-Jakra Kielce
35:24, Goteborg-Hapoel 27:12,
Doukas-Kiel 22:26, Karis-Fo-
tex 18:32, Crvena zvezda-
Minsk 30:22, Granitas-Zapo-
rozhye 21:25.
najkasneje v ponedeljek. »Pred
žrebom ni nobene nervoze,« je
zatrjeval kapetan Uroš Šerbec.
»V Ligi prv^ov ni lahkih nas-
protnikov, toda vsakogar lahko
premagamo!« In katere pomanj-
kljivosti v igri bi veljalo v slabem
mesecu dni še odpraviti? »Tega
ne bom izdal, saj bi nas lahko
drugi naštudirali,« je na pol v šali
zaključil vratar Beno Lap^ne.
PRIMOŽ SKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Mož, imenovam »Aspirin« - Makedonec Pepi Manaskov.
Dragan Škrbič - v dveh tekmah se je proslavil s 100-odstotnim učinkom.
Lov za petico
Gorenje je kljub porazu v
Švici prav presenetljivo pri-
čelo rokometni PPZ. Nezau-
stavljiva Bedekovič in kape-
tan Plaskan sta v prvem delu
pretresla domače, nato je
sledil preobrat.
Zagotovo je Branko Bede-
kovič prvi junak tekme, ki so
jo Velenjčani po vodstvu ob
polčasu (+3) na koncu izgu-
bili za 5. Potem, ko je le uspel
pozdraviti levico, je nekaj dni
pred tekmo s poškodovanim
gležnjem prišepal k fiziotera-
pevtu, v Švici pa 10-krat za-
tegnil mrežo za domačima
vratarjema. V nadaljevanju
sta s Plaskanom dobila
»spremstvo«, kar je deloma
uničilo načrte trenerja Tislja,
po katerih bi St. Gallen dotol-
kli s tempom, hitrimi menja-
vami in dolgo klopjo. Zaosta-
nek petih golov je v Rd^
dvorani (ob že tradicional
Povratno srečanje soditi
Nemca Frank Lemme i|
Bernd Ullrich, delegat pa bi
Mihai Star iz Romunije.
borbenosti) vsekakor nado
mestljiv, zlasti, če se bo ekip
priključil še kateri od poško
dovane četvorke stalnih čla
nov prvega moštva.
PRIMOŽ ŠKER
Tina Randl je uspešno zaključevala žalske protinapade.
K sosedom le na izlet?
Rokometašice žalskega Ju-
teksa so na prvi tekmi 1.
kroga pokala EHF z devetimi
zadetki premagale italijan-
sko Casano Magnano in ima-
jo lepe možnosti za napredo-
vanje. Sodeč po prikazanem
na prvi tekmi, bi revanša
morala biti le formalnost.
Žalčanke nasprotnic niso
poznale prav dobro. Trener
Bogoslav Perič ni uspel dobiti
niti enega posnetka z njihovo
igro in vsaj malce strahu je bilo
prisotnega v žalskem taboru.
Za gostje naj bi veljalo, da vse
stavijo na čvrsto obrambo in
hiter protinapad, prav s tem
orožjem pa so domačinke po-
vedle kar s 5:0, nato pa niti igre
vseskozi držale v svojih rokah.
»Odigrali smo zelo dobro,
prednost bi lahko bila celo viš-
ja, a tudi -1-9 bi moralo zadosto-
vati za napredovanje v 2. krog.
Vanji Dolar se še pozna nedav-
na poškodba skočnega sklepa,
vseeno je dokazala, da se vra-
ča. Vse ostale so zadovoljile in
po tem, kar smo videli na prvi
tekmi, smo favoriti za skupno
zmago, kar seveda ne pomeni,
da je dvoboj že odločen,« je po
srečanju v Žalcu razmišljal Ju-
teksov trener Bogoslav Perič.
Njegov kolega na italijanski
klopi Marco Trespedi se je že
od prve minute ubadal le s
sojenjem, bentil nad sodniški-
mi odločitvami, ob enem iz-
med ostrih žalskih prekrškov
pa stekel na igrišče in mimo-
grede povedal svoje še Periču:
»To je tvoja rukomet, a!?« S
tem je seveda želel opozoriti
na »grobosti« Žalčank, toda
razburjenje je bilo neupravičei^
in povsem odveč. Njegova ekip
je vsaj za razred slabša,
sloni le na treh Madžarkah Kei
teszovi, Csoni in Hochrajterj'
vi, ki pa same niso mogle ogf
žiti zmage Juteksa. Verjeti*
Tekmo v Cassanu so<i
turški sodniški par Pala-D^
vasligil.
upajo na presenečenje na P"
vratni tekmi konec tedna, vet
dar pa je vprašanje, kaj bi se i";
tem obračunu moralo zgodij
da bi se v drugi krog uvrsti*
Casana Magnana. Juteks je
solutni favorit, zanj bi pot
Italijo morala predstavljati ^
let z resnejšim treningom, i
TOMAŽ LUK^I
Foto: GREGOR KAT''
Št. 40.-8. oktober 199«
mSEEM
ŠPORT
19
Trener odhojkaric B&L Utripa Dragan Bojinovič bo gradil novo ekipo.
šoštanjčani v
zgornji del?
v senci uspehov slovenske
Doške odbojkarske repre-
lentance se pričenja novo
ržavno prvenstvo. Ob nes-
remenjenih razmerah na
leljskem so dogovorni na
ZS le odkrili toplo vodo in
oločili znosen tekmovalni
istem, že četrti po vrsti. Tu-
i tokrat brez zapletov ni šlo.
Zataknilo se je pri dekle-
ih, kjer bo namesto deseteri-
fi?V elitni ligi igralo le 9 ekip.
[fub iz Murske Sobote se je v
iremoru med Sezonama
razletel«, vzrok pa je v slo-
enskem prostoru dobro
tnan: premalo denarja za
preveč ambiciozne načrte.
Ker nihče od drugoligašev
|med njimi tudi 3 moštva na-
še regije) očitno ni izkazal
zanimanja oziroma zmogel
moči ali volje za višji rang,
bo v tej sezoni vsaka od ekip
v enem krogu počivala. Z ne
preveč lepimi izgledi za na-
predovanje se v drugoligaški
ples podajajo lanski prvoli-
gaš B&L Utrip Prebold, šo-
štanjski Kajuh in novinec z
najvidnejšimi dosežki Zgor-
nja Savinjska. Šempetran-
kam se v lanskih kvalifikaci-
jah ni uspelo obdržati v elit-
ni druščini, nekaj boljših
igralk je klub zapustilo, tre-
nerju Draganu Bojinoviču pa
je ostalo ravno še toliko
»ogrodja«, da bi v doglednem
času lahko zgradil ekipo, ki ji
glavna skrb ne bo le zagotav-
ljanje statusa. V Šoštanju bo-
do v novo tekmovalno .ob-
dobje krenili s kombinacifb
dveh izkušenih igralk in
množice »učenk«. Slednjim
je druga liga preizkus osvoje-
nega znanja, medtem ko je
starejšim namenjena vloga
»tovarišic« v vrtcu. Mozirjan-
ke gredo počasi na stara pota
in bi utegnile celo preseneti-
ti, če le ne bodo izgubljale
energije z nenehnim iska-
njem dvorane za igranje te-
kem.
Lepo so strnili vrste pri Šo-
štanju Topolšici. Nenehnim
selitvam iz prve v drugo ligo
m nazaj so sklenili napraviti
konec. Okrepljeni z Jugoslo-
vanom Čokovičem merijo
med prvih šest, njihove »stal-
ne stranke« pa bodo Krka,
Elvo Bled, Žužemberk in Ti-
tan Kamnik. Šempetranom
bi vlogo v drugi ligi težko
dodelili, saj je večina klubov
neznanka, od lani pa jih je v
tem rangu ostala zgolj polo-
vica.
Tekmovalni sistem je letos
manj razvlečen in lažje pre-
poznaven. Prvi ligi štejeta 10
ekip (pri ženskah zaradi iz-
stopa ŽOK Sobote le 9), dru-
gi pa 12. Po dvokrožnem si-
stemu igrajo štirje najboljši
prvoligaši še play off, zadnji
dve moštvi pa bosta s prva-
kom in podprvakom druge
lige zamenjala mesti.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
PIL nadaljuje
evropsko serijo
Pivovarna Laško si do polovice pokala Saporta praktično
že lahko zagotovi napredovanje
Laški košarkarji nadaljujejo serijo zmag v evropskem
pokalu Saporta. V 3. krogu jim je s 73:84 (38:42) v Paksu na
madžarskem moral priznati premoč še Atomeramu, s čemer
so se Laščani obdržali na vrhu razpredelnice. Savinjski
Hopsi so na začetku »vzhodne turneje« v Talinu prvič
klonili. BC Kalev je slavil z 79:62 (37:32)
Tretja zmaga Pivovarne Laš-
ko v skupini D je pravzaprav
pričakovana, saj je bilo že
uvodoma jasno, da jim moš-
tvo iz Paksa kljub temu, da so
v tej sezoni prenovili celotno
prvo peterko in da imajo v
svojih vrstah tri košarkarje iz
Litve (med njimi 212 cm viso-
kega Roberta Gulyasa), ni do-
raslo. Odločilen je bil začetek
drugega polčasa, ko so »kozo-
rogi« povedli za 13 in v nada-
ljevanju prednost povišali že
na 24 točk. Ponovno se je
razigral Gregor Hafnar (26
točk), ki mu evropki nastopi
očitno veliko bolj ležijo, sle-
dila pa sta mu Mileta Lisica
(23) in Miljan Goljovič (14).
Prvi poraz Savinjskih Hopsov
na Baltiku ni usoden. Polzelani
so v skupini A uvrščeni med
moštva z dvema zmagama in
enim porazom ter so v skupini,
kjer ni več neporaženih, še ved-
no v vrhu, a imajo za razliko od
drugih velik plus iz gostovanja v
Milanu, ko so v uvodnem krogu
ugnali domači Šony.
PRIMOŽ ŠKERL
Kmalu znani finalisti
Pivovarna Laško, Savinjski
Hopsi in Elektra bodo 24. in
25. oktobra igrali četrtfinale
slovenskega košarkarskega
pokala. Žreb skupin je prvi-
ma dvema že odprl pot na
finalni turnir, medtem ko
bodo Šoštanjčani za podvig
potrebovali obilo sreče.
l:-L->.»»—......
Klubi so razdeljeni v 4 sku-
pine s 4 klubi, v to fazo tekmo-
vanja pa so se ob 12 A-ligaših
znašli trije predstavniki B-lige
in drugoligaš. Če bo šlo po
napovedih, bodo na finalnem
turnirju (april 99) zaigrali vsi
nosilci: Union Olimpija, Pivo-
varna Laško, Savinjski Hopsi
in Krka.
In če je soditi po letošnjih
igrah, bi Poj^el^on^rpreglavi-
ce titc^nirp(WzfoČati Slovan, s
katerim se bodo verjetno po-
merili za zmago v skupini.
Nedavno prvenstveno tekmo
so Hopsi dobili šele v podaljš-
ku. Laščanom si s slabimi iz-
kušnjami ni potrebno beliti
glav, do četrtfinala bodo raz-
mišljali le o tem, ali je Loka
kava boljša od Postojne, vse-
kakor pa so sami mnogo boljši
od obeh. Elektra bi za podvig
morala najprej odpraviti novo-
meško Krko, nato pa še zma-
govalca iz srečanja ZM Lumar-
Kraški Zidar. Da bi povratniku
iz Šoštanja uspel veliki met,
ne kaže preveč razmišljati,
nasploh pa presenečenja v ko-
šarki niso vsakdanjik. Upanje
umira zadnje, Elektri pa bo
merjenje moči s klubi najviš-
jega domačega ranga prišlo
prav v nadaljevanju prvens-
tva.
Pari četrtfinala, skupina 1:
Union OUmpija-Triglav, He-
lios-Koper mladi. Skupina 2:
Savinjski Hopsi-Pošta MB Bra-
nik, Slovan-Zagorje. Skupina
3: PIL-Radenska, Postojna-Lo-
ka kava Skupina 4: Krka-
Elektra, ZM LUmar-Kraški Zi-
dar.
KZS je medtem izstavila ra-
čune zadnjega septembrskega
kroga državnega prvenstva.
Najvišjo fakturo so prejeli na
Polzeli, kjer bo klubska bla-
gajna lažja za dobrih 32 tisoč
tolarjev. Grehi Savinjskih
Hopsov (tekma s Slovanom)
so nešportna tehnična napaka
kapetana Matjaža Gizeja, or-
ganizirano žaljenje udeležen-
cev tekme s strani domačih
navijačev in večkratno ponav-
ljanje napak časomerilca za 30
sekund. Šentjurski Kemoplast
je zveza opozorila, naj za bož-
jo voljo že popravi glavni se-
mafor oziroma naj vodstvu
tekmovanja dostavi pisno po-
trdilo serviserja, da tega ni
moč storiti.
PRIMOŽ ŠKERL
NA KRATKO
Celje: V 2. krogu državne
ženske kegljaške lige je Miro-
teks s 5:1 in novim rekordom
kegljišča (2766 kegljev) od-
pravil Gorico Tekstilno, Miro-
teks 11. pa je v drugi ligi z istim
rezultatom v gosteh ugnal ma-
riborskega Konstruktorja. V
moški 1. ligi je CP Celje pre-
magalo Gorico Tekstilno
(5:3).
Zidani Most: V 1. krogu dr-
žavne lige z zračnim orožjem
je s pištolo zmagala Katarina
Šafarič, Vojka Matek (obe D.
Poženel) pa je s puško dosegla
3. mesto.
Lendava: V 1. krogu držav-
ne lige z zračno puško so pio-
nirke SD Dušan Poženel (Tr-
bovc, Albreht, Bukovec) osvo-
jile 2. mesto, pionirji iste eki-
pe pa so bili tretji. Pionirke
posamezno: 2. Katja Dadič
174 (Slovenske Konjice), 3.
Natalija Bukovec 173 (D. Po-
ženel).
Rečica: Na državnem pr-
venstvu v streljanju z zračno
puško za upokojence je ekip-
no slavilo Celje, med posa-
mezniki pa Jože Kolenc (Gro-
suplje). Pri ženskah so se Laš-
čanke dokopale do 2. mesta,
kar velja tudi za Majdo Gozd-
nikar (Laško).
Žalec: Na šahovskem tur-
nirju za pokal Občine Žalec je
slavil Lesjak pred Skokom in
Ranzigerjem. Med mladinci je
največ pokazal Krajnc.
Šempeter: Na hitropotez-
nem šahovskem turnirju je bil
med 18 udeleženci znova naj-
hitrejši Brane Setnikar.
Velenje: V kvalifikacijah za
balinarsko državno prvenstvo
je v natančnem zbijanju pre-
močno zmagal Aleš Krobot
(Velenje Premogovnik) pred
Mitjo Verličem in Silvom Hu-
dournikom (oba Vegrad).
llsny: Na prvi tekmi turneje
Alpe Adria v solo skokih in
nordijski kombinaciji sta Ve-
lenjčana Marko Zorko in Da-
vid Adamič zasedla 10. in 5.
mesto.
Priložnost zamujena. ••
9. krog v 1. SNL je minil
''rez večjih presenečenj. V
''oinžalskem Športnem par-
K kjer sta bila nasprotnika
Tehnik in Publikum, so
®Si pričakovali točko in jo
'^di dobili. Eni osvojili, drugi
^se z njo morali zadovoljiti.
Publikum je ponovno zai-
odprto, na zmago. Celjani
^bili večji del srečanja boljši
"^^sprotnik, a kaj ko jim je iz
spolzela zmaga. Skoraj
drugi polčas so imeli igral-
J® več, saj je bil izključen Ha-
dvakrat so vodili, pred-
J°sti pa niso znali zadržati,
■^^jeti dva zadetka z igralcem
jl^č je že umetnost. Še pose-
Če so nasprotniki amaterji
C)omžal, ki so v osmih tek-
jj^h pred obračunom s Publi-
^mom zabili vsega en sam
»Pred tekmo sem si želel
I^^I^o, s katero moram biti za-
^'^.^oljen, čeprav bi lahko os-
ojili vse tri, ali pa nobene,« je
®jal celjski trener Edin Osma-
Kljub vsemu: točka z
Tehnikom ni dovolj! Spo-
drsljaj pa seveda še zdaleč ni
tragičen. Na Skalni kleti se že
ozirajo naprej. V premoru
med reprezentančnimi nasto-
pi bo prvo moštvo največ časa
na treningih posvetilo obnovi
telesne pripravljenosti in ui-
gra vanju ter taktiki za sreča-
nje 10. kroga, ko bo Publikum
gostoval v Beltincih. Takrat bo
že bolj jasno ali je Iranec Beh-
nam Taherzade, ki je v Dom-
žalah dosegel gol, bil podaja-
lec, a tudi zapravil tri najlepše
priložnosti, >pravi<. T.L.
V Rogaški tudi
atletska steza
Rogaška Slatina je po dol-
gih letih le dobila atletsko
stezo, prekrito s tartanom.
Dolga je 200 metrov, ob njej
pa sta še zaletišči za skok v
daljavo in višino.
Objekt ob 11. OŠ je s po-
močjo ministrstva za šolstvo
in šport zgradila občina. 30
milijonov tolarjev vredno in-
vesticijo sta namenu predala
državni sekretar na ministrs-
tvu dr. Janko Strel in rogaški
župan mag. Branko Kidrič.
Ob kulturnem nastopu in
štafetnem teku višjih razre-
dov so obilo pozornosti
vzbudili gostje prireditve:
Stanko Lorger, Milan in Bre-
da Lorenci, Borut in Brita
Bilač, Brigita Bukovec in
Gregor Cankar. Pobudnik za
izgradnjo še zadnjega v nizu
športnih objektov v Rogaški
Slatini je športni pedagog
Leopold Kores. V kraju so
lani pridobili nov nogometni
štadion, pred nekaj tedni tu-
di novo športno dvorano,
zdaj pa je glavna skrb" odgo-
vornih zagotoviti še vrhun-
ske tekmovalce, ki jih v naj-
večjem slovenskem zdravi-
liškem kraju ni in ni.
JANEZ TERBOVC
!*-40..8.olctobM'i998
20]
ŠPORT
mmmn
Rudarji brez svetiiice
Težki dnevi in huda kriza velenjskih nogometašev
Nogometaši velenjskega
Rudarja so obetavno štartali
v novo sezono. Po dveh zapo-
rednih zmagah v uvodnih
krogih novega državnega pr-
venstva sta sledila le še preb-
liska proti moldavskemu
Cosntructorulu v evropskem
pokalu pokalnih zmagoval-
cev. Že v prvem krogu tega
tekmovanja so naleteli na si-
cer povprečen Varteks, iz-
padli, na domačih tleh pa
njihovi rezultati še zdaleč ne
dosegajo pričakovanj.
V Varaždinu je >knape< na
hitro umiril Faik Kamberovič,
sanj o napredovanju v 2. krog
je bilo hitro konec in slabi
izidi v domačem prvenstvu
niso več imeli >kritja<. Po Va-
raždinu se je zgodila še Aj-
dovščina, kjer je tamkajšnje
Primorje ljubiteljem nogome-
ta na široko odprlo oči in
potrdilo, da je Rudar v globo-
ki krizi. Vzrokov zanjo je pre-
cej, vseh najbrž niti ni mogo-
če poznati, nekaj problemov
pa bode v oči. Nenehne za-
menjave trenerjev v zadnjih
sezonah so zagotovo pustile
posledice. Prašnikar, Jarc,
Vugrinec, Šoškič in Kostanj-
šek so v zadnjih treh letih
sedeli na velenjski klopi, le
slednji je uspel v Velenje pri-
nesti nekaj več živahnosti v
igri in med občinstvo, ki se je
veselilo naslova pokalnega
prvaka Slovenije. Nenehne
spremembe v igralskem in
trenerskem kadru ter v vods-
tvu kluba so morale pustiti
posledice. Le kdo si v svojih
vrstah ne bi želel Dabanovi-
ča, Chauslllarija, Javornika,
Pavloviča, Breziča in še koga
iz tabora Rudarja, toda tudi
takšna zasedba ne uspe nav-
dušiti. Ob jezeru je očitno
nekaj hudo narobe, kajti kri-
ze si kar sledijo, v vsaki pol-
sezoni >rudarji< vsaj enkrat iz-
gubijo svetilko in tavajo v te-
mi. Včasih izgubijo kompas
vodilni možje v klubu, ki bi v
prvi vrsti morali bolj paziti
pri izjavah, obljubah in napo-
vedih. »Prvaki najkasneje v
sezoni 1998/99, 50-letnico
delovanja kluba proslaviti le-
tos septembra s tekmo z nas-
protnikom zvenečega imena,
gradnja novega imidža kluba,
privabljanje navijačev na sta-
dion z atraktivnimi prijemi,«
so bile smele napovedi ali
zgolj želje. Uresničila se ni
niti ena. Da o tem, kolikokrat
so v Velenju napovedali žaro-
mete, niti ne govorimo. Če bi
se bolj posvečali nogometni
igri in modelu vrhunskega
moštva, bi bilo zagotovo vse
drugače. Toda prvo moštvo s
trenerjem vred je v ospredju
le, ko rezultati niso vrhunski.
Škoda denarja, ki ga v rudar-
skem mestu za nogomet očit-
no nikoli ne zmanjka.
■	TOMAŽ LUKAČ
Kračun pričakuje
medaljo
Celjan Davorin Kračun
bo v sklopu slovenske re-
prezentance jutri in v sobo-
to nastopil na 8. EP v šoto-
kanu in karateju v angleš-
kem Sheffieidu.
Kračun (DK Celje} bo tek-
moval v borbah in katah ekip-
no in posamezno, domov pa
želi prinesti vsaj eno medaljo.
Državni mladinski prvak in
drugouvrščeni v absolutni
konkurenci se je za največje
tekmovanje pripravljal na Po-
horju, letos pa dosegel 4. me-
sto na Odprtem prvenstvu
Portugalske. Na SKIF 98 se bo
za odličja borilo 700 tekmo-
valcev iz 27 držav.	PŠ
Velika pričakovanja v novi sezoni
žalski karateisti Damir Vr-
banič, Rok Gajšek in Matjaž
Končina so bili med poletni-
mi pripravami slovenske re-
prezentance izbrani v 16
člansko državno vrsto, ki bo
med 15. in 18. oktobrom na-
stopila na 14. svetovnem pr-
venstvu v Riu de Janeiru.
Vrbanič bo nastopil v borbah
do 60 kg, kjer je med najboljši-
mi svetovnimi karateisti, Kon-
čina v kategoriji do 75 kg, Gaj-
šek bo pripravljenost preverjal
med težkaši nad 80 kg, skupaj
s Končino pa bosta tekmovala
še v ekipnih borbah. Ne glede
na izbor reprezentantov, ki je
za žalski karate hkrati veliko
priznanje, pa bo morala vsa
trojica pred odhodom na SP še
potrditi formo. Prva priložnost
bo konec meseca v Žalcu, ko
jih (po odprtem prvenstvu Ba-
varske v Ingolstadu) čaka sre-
čanje reprezentanc BIH, Hr-
vaške, ZRJ in Slovenije. Trener
in predsednik žalskega kluba
Silvo Marič poudarja, da je ve-
čina aktivnosti podrejena bra-
zilskemu cilju: »V jesensko-
zimski sezoni bomo vse podre-
dili nastopom na SP v Riu de
Janeiru, kjer želimo vsaj eno
uvrstitev med 8 najboljših, kar
velja tudi za turnir v naši dvo-
rani, kjer bodo nastopili nosilci
medalj z evropskih in svetov-
nih prvenstev. Pozornost bo-
mo namenili tudi delu z mla-
dinci in kadeti, saj bomo no-
vembra organizirali DP v ome-
njeni starostni kategoriji, kjer
smo najmočnejši v državi. Do-
sežki bodo pomembni tudi za-
radi uvrstitve naših mladincev
v reprezentanco, ki bo februar-
ja prihodnje leto nastopila na
EP v Španiji. Prav zato se je 11
kadetov in mladincev udeleži-
lo poletne karate šole na Ro-
gli.«	TONE TAVČAR
Silvo Marič: »V Braziliji
želimo med osmerico.«
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 9.10.
Košarica
l.B SKL, 3. krog - Ljublja-
na: Union Olimpija ml.-Rogla
Atras (19).
SOBOTA, 10.10.
Košarica
Liga Kolinska, 7. krog - Po-
stojna: Postojna-Savinjski
Hopsi (20), Domžale: Helios-
PIL (18).
l.B SKL, 3. krog - Radovlji-
ca: Radovljica-Elektra (18),
Šentjur: Kemoplast-Nova
Gorica, Slovenske Konjice:
Banex-Radenska (obe ob
19).
2.SKL vzhod, 3. krog - Liti-
ja: Litija-Celje (19).
l.SKL (Ž), 3. krog - Laško:
Ingrad Celje-lmos Ježica ml.
Roicomet
PPZ, 1. krog (povratna tek-
ma) - Velenje: Gorenje-St. Ot-
mar St. Gallen (18).
Pokal EHF (Ž), 1. krog (po-
vratna tekma) - Casano: Casa-
no Magnago-Juteks.
l.DRL, 4. krog - Celje: CPL-
AFP Dobova, Izola: Izola-Ra-
deče.
l.DRL (Ž), 3. krog - Piran:
M Degro Piran-Vegrad.
Nogomet
3.SNL sever, 9. krog - Sladki
Vrh: Paloma Šega-Mons Clau-
dius, Kungota: Kungota-Us-
njar, Gerečja vas: Gerečja Vas-
Unior, Slovenske Konjice:
Dravinja-Hajdina, Laško: TIM
Laško-Pobrežje (vse ob 15,30).
Odbojka
l.DOL (M), 1. krog - Šo-
štanj: Šoštanj Topolšica-Stav-
bar IGM (18).
2.DOL (M), 1. krog - Šem-
peter: SIP Šempeter-Vuzenica
(19).
2.D0L (Ž), 1. krog-Ljublja-
na: Asics Tabor-Zgornja Sa-
vinjska (17), Šoštanj: Kajuh-
K2 Šport Frupi Vital (18), Pre-
bold: B&L Utrip-Infond Branik
(16).
~^NiDiuX7iTo.
I.. M ■	i mriEK^ e mrna*—» -^mm.
Nogomet
2.SNL, 9. krog - Maribor:
Železničar-Šentjur, Trbovlje:
Rudar-Esotech Šmartno (obe
ob 15,30)
fb^lirTa.iG.
Košarka
Pokal Saporta, 4. krog -
Polzela: Savinjski Hopsi-Atle-
tas Kaunas, Laško: PIL-Parti-
zan (obe ob 20).
Rokomet
Dunaj: Žreb Lige prvakov ter
parov pokala PZ in EHF (11).
PANORAMA
NOGOMET
■ -isisjai
1.SNL
9. krog: BST Domžale-Pub-
likum 2:2 (0:0), Hodžar 58,
Teherzadeh 76. Primorje-Ru-
dar2:0 (1:0). Vrstni red: Mari-
bor Teatanic 22, HIT Gorica
19, SCT Olimpija 16, Mura 15,
Publikum in Potrošnik 13, Ru-
dar 11, Primorje in Korotan 9,
Koper 8, Živila Triglav 7, BST
Domžale 6.
2. SNL
8. krog: Esotech Šmartno-
Železničar 0:0. Šentjur-Drava
0:2 (0:0). Vrstni red: Pohorje
22, Dravograd 20, Tabor Seža-
na 19, Goriške opekarne 15,
Elan 14, Nafta in Drava 12,
Zagorje 11, Aluminij, Železni-
čar in Šentjur 10, Slovan-Slavi-
ja 9, Esotech Šmartno 7, Ja-
dran Šepič 4, Factor 3, Rudar
(T)0.
3. SNL Sever
8. krog: Mons Claudius-
MM Brunšvik 5:1, Montavar
Rogoza-TIM Laško 2:1, Po-
brežje-Dravinja 0:1, Unior-
Kungota 1:0, Usnjar-Kovinar
0:0. Vrstni red: Montavar Ro-
goza 19, Dravinja 16, Pobrež-
je 14, Starše, Unior in MM
Brunšvik 13, Hajdina 12, Pa-
loma Šega in Usnjar 11, TIM
Laško 10, Gerečja vas 9, Mons
Claudius 5, Kovinar in Kun-
gota 4.
~ KOŠARKA
Liga Kolinska
6. krog: PIL-Triglav 93:61
(53:37) Goljovič 24, Bečirovič
17, Kune 14, Jurak in Hafnar
11, Dragšič in Dončič 5, Kaza-
ferovič 4, Tilinger 2. Savinjski
Hopsi-Pošta MB Branik 80:52
(40:31) Stevič 18, Kobale 16,
Jagodnik 12, Cizej 8, Čmer in
Trifunovič 5, Rituper 2, Milič
1.	Vrstni red: Union Olimpija
12, PIL, Krka in Savinjski Hop-
si 11, Loka kava 9, ZM Lumar,
Triglav, Pošta MB Branik, Po-
stojna in Helios 8, Slovan in
Kraški Zidar 7.
l.B SKL
2. krog: GD Hrastnik-Banex
78:77 (43:43) Ravnihar 22, Ri-
tonja 17, Novak 12, Sivka 11,
Amidžič 7, Jesenek 6, Lušenc
2.	Elektra-Union Olimpija ml.
81:59 (43:32) Rizman 35, Mirt
14, Črešnik 9, Brinovšek 7,
Božič 5, Kovačevič in Maliče-
vič 3, Divjak in Zupane 2,
Memič 1. Zagorje-Kemoplast
80:78 (35:32) Rovšnik 23, Ur-
banija 14, Vukič 13, Jovanovič
10, Kočar 8, Sušin 6, Košak 2,
Maček in Josipovič 1. Rogla
Atras-Krško 81:73 (43:33) Be-
nič 19, Sedminek, Zinrajh in
Herman 13, Pučnik in Temnik
9, Ravnikar 5. Vrstni red: Ro-
gla Atras in Zagorje 4, Kemo-
plast, Elektra, Radovljica, Krš-
ko, Radenska, GD Hrastnik,
Union Olimpija ml. in Ilirija 3,
Banex in Nova Gorica 2.
2.SKL vzhod
2. krog: Celje-Malgaj Rudar
91:86. Vrstni red: Bistrica in
Celje 4, Malgaj Rudar, Yurij
Plava Laguna, Kamnik, Mari-
bor, Litija in Ekipa Janče 3,
Ruše in Črnomelj 2.
l.SKL (Ž)
2. krog: Imos Ježica-Ingrad
Celje 82:64 (40:30) Radenovič
17, Obrovnik 14, Vasič 10, Gro-
belnik 9, A. Vodopivec 6, Jur-
še 5, Potočnik 1. Vrstni red:
Imos Ježica in Ilirija 4, Ingrad
Celje, Pomurje Skiny, Imos Je-
žica ml. in Odeja Marmor 3,
BTC Legrand Sežana in Mari-
bor 2.
2.SKL (Ž)
1. krog: Jesenice-Con
54:51 (30:30).
ROKOMET
Liga prvakov
Predkrog (prva tekma
CPL-Anova E&O Emmen 32:
(15:6) Škrbič 8, Stefanovic
Manaskov 6, Pungartnik
Puc 2, Šafarič, Vugrinec, Šf
bec in Jelčič 1. (povratna te
ma): Anova E&O Emmen- Cl
25:43 (10:23) Stafanovič
Manaskov 7, Vugrinec 6, Pu
gartnik in Jelčič 5, Tomšič
Pajovič 4, Škrbič 2, Šerbec
Praznik 1.
PPZ
1. krog: St. Otmar St. G;
len-Gorenje 31:26 (10:13) B
dekovič 10, Plaskan 6, Kreji
in Cvetko 3, Sovič 2, Tome
Rozman 1.
Pokal EHF(Ž)
1.	krog: Juteks-Cassai
Magnago 32:23 (19:11) Zid
11, Derčar 9, Randl 6, Dolar
Uranker 2, Kline in Korotne
1.
l.DRL
3. krog: Andor-CPL 22:
(6:13). Radeče-Slovan 28:^
(13:7) Cvijič 10, Žvižej 6, Bt
dijan 5, Šantl 4, Kozomara
Lesjak 1. Vrstni red: CPL
Radeče 6, Gorenje (-1) in P'
vent (-1) 4, Trebnje (-1)
Slovan 3, AFP Dobova (-1)
Prule 67 2, Krško in Izola
Termo in Andor 0.
l.DRL (Ž)
2.	krog: Juteks-M Degro'
ran 20:17 (11:10). Vegrad-I'
la 20:21 (8:10) Jukič 8, Kraj'
4, Nojinovič 3, Ibralič in
manovič 2. Vrstni red:
olimpija, Krim Electa in
4, Gramiz Kočevje in Jelov''
2, M Degro Piran, Vibis Brai^
in Burja Škofije 0.
Klemen Ferjan na mladinsko S
šestčlanska slovenska mladinska reprezentanca v judu
že odpotovala v Kolumbijo, kjer se v soboto pričenja svetovi
mladinsko prvenstvo.
Med potniki sta dva Celjana: Štefan Cuk kot trener repreze
tance ter 19-letni Klemen Ferjan, član judo kluba Ivo Reya, kil
nastopil v kategoriji do 73 kg. Ferjan meri na četrtfinale,
tekmovanje pa se je pripravljal na Sardiniji in Madžarskem (vi
sezoni ima dve Z mesti iz odprtega prvenstva Italije in Madž
ske). Žal med mladinkami ni odličnih, toda poškodovan
tekmovalk Sankaka, ki bodo pozneje nastopile na Evropske
mladinskem prvenstvu. »Konkurenca je izredno močna in za
fantje nimajo večjih možnosti za viden uspeh. Več lah
pričakujemo od obeh mladink Raše Sraka in Kristine Dečmai
je pred odhodom dejal Štefan Cuk.	J.K., P
Sankakuju pokal AA
Judoistke celjskega JK Sankaku so nastopile na močnem
mednarodnem turnirju za pokal Alpe Adria v nemškem
Togingu in zabeležile pomembno ekipno zmago v članski
konkurenci.
Četudi so vse Celjanke še mladinke ali kadetinje, so nasprot-
nice zlahka premagovale tudi brez najboljše tekmovalke poško-
dovane Urške Žolnir. V predtekmovanju so s 4:2 najprej odpra-
vile vrsto domačink, nato pa s 5:2 še lanske zmagovalke ekipo
Samoborja. V finalu so z enakim izidom premagale tudi nemški
Hirten. Za Sankaku so v Nemčiji nastopale Nareksova, Lotriče-
va, Svečakova, Jernejčeva, Žuranova, Frecetova in komaj 13-
letna Nives Pere, ki je sicer izgubila vse dvoboje, zato pa
pridobila bogate mednarodne izkušnje. Z zmago so si Celjanke
v naslednji sezoni priborile pravico nastopa na finalnem turnir-
j u brez kvalifikacij.	VLADO LIPOVŠEK


RADIO • INFORMACIJE
21
KE PRESLIŠITE NA RADIU
CEUE!
Klopotci so zapeli:
nedelja, 11. oktobra ob 10.10
skoraj povsod so se že začele trgatve in med vinogradnike se
jf tokrat odpravil Tone Vrabl. Prisluhnite reportaži o običajih,
povezanih s trgatvijo in obiralci grozdja, ki jih druži slovenska
pesem.
Vrtiljak polk in valčkov:
vsak ponedeljek ob 20.00
v ponedeljek, 12. oktobra, bomo v studiu gostili ansambel
2asavci. ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Skupaj z
jnsamblom Štirje kovači bodo Zasavci prihodnji četrtek, 15.
il(tobra, nastopili v Kulturnem centru Laško.
Za volanom:
četrtek, 8. oktobra ob 13.15
Primož Škerl in Matjaž Korošak vam bosta danes med
(jrugim predstavila novosti iz pariškega avtosalona. Če vas
zanima, kaj je novega v svetu avtomobilizma, jima prisluhnite!
RADUSKIŠKRATKI
I Prvi je ta, da skoraj ne bi bilo
fubrike Škratkov. Pa ne, da bi
i nanjo pozabili! Kjeee paaa!
... je bil kriv.
I Prejšnje dni se je Š. lotil
našega tehnika M.T. Š. je na-
Breč preizkušal M.T, kako se
bo obnašal, če prime za »elek-
tričnega pastirja.« Kaj mislite,
kdo se je na ves glas krohotal?
5., seveda. Nezgoda »po delu«,
!)i se reklo temu. M. je bil po
)ddaji iz imenitnega gostišča
fse do Celja bolj molčeč...
Ampak, kdor se zadnji sme-
se najslajše smeje, a ne?
mo upali -dokler spet ni v igro
■skočil že znani Š.
Kot kaže, se je lotil naših
iicer vrlih fantov. Ko je v torek,
aa»tih deževen dan«, na poti v
oddajo Zlatorogovo rolanje,
naš tehnik B.P v reportažni
avto skušal odložiti kovček z
aparaturami za prenos, maji-
te, pa še karton »rolerja in
lahkega« Pivovarne Laško, mu
k podstavil rep sam Š..Vse
ostalo si lahko predstavljate.
Me ostal nepoškodovan, pivo
Paje po našem dvorišču teklo v
potokih. B. je vzkliknil: »Pa
ravno meni, ko steklenic (pol-
nih) ravno ne mečem po
tleh...«
Dopustniški kadrovski stiski
je svoje spet pridal, no, da ga
niti ne omenjamo. Ni bilo do-
volj, da klesti po dečkih, lotil
se je tudi deklic. Med napove-
dovalke je vrgel malo virusov
in prvega prilepil J.Š. Bil pa je
očitno 24 ur na preži, kot da bi
se bil šolal pri Slovenskih novi-
cah, in gladko pričakal še na-
povedovalko S.B., jo z žogo
vred sredi sončne Afrike vrgel
na mivko in ji zlomil - prst.
Ob živce pa je hotel Š. spraviti
tudi našo S., sicer silno vestno
namestnico šefice, ki ji je ne-
nehno nekaj podtikal, ji izmi-
kal, jo skušal, preizkušal... Lo-
til se je tudi medmrežja, raču-
nalnikov in tiskalnikov, dokler
ni v torek popoldne, pred za-
ključkom redakcije te strani, S.
zabrusila Š.:»Ej, jaz se ne grem
več! Nataša pridi čimpreeeej
nazaj z dopusta! Jaz pa dam
lopatko in vedro nazaj v pe-
skovnik. Zadovoljen?«
Bomo videli prihodnji te-
den.
TRŽNICA
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
25.9.: Marjeta ŠIPEK DEŽE-
LAK iz Laškega - deklico, Maj-
da HORVAT iz Celja - dečka,
Marjana VIMDAR iz Zreč -
deklico;
26.9.: Barbara BOBIK iz
Vojnika - deklico;
27.9.: Alenka POKLIČ iz No-
ve Cerkve - deklico, Irena
KMETEC iz Slovenskih Konjic
-	dečka. Elizabeta REMIC iz
Nazarij - deklico, Damjana
GRADIŠNIK iz Celja - dečka,
Marija PODKUBOVŠEK iz Loč
-	dečka, Renata KUDER iz Voj-
nika - dečka. Vida BOBEK s
Prevorja - dečka. Bojana KO-
REN iz Griž - dečka;
28.9.: Bernarda JURKO
KOŠTOMAJ z Dobrne - dečka,
Simona KOTAR iz Žalca - deč-
ka;
29.9.: Liljana JOŠT iz Slo-
venskih Konjic - dečka, Darin-
ko SAJKO iz Loč - deklico,
Marjana RAMPRE iz Podplata
-	dečka, Darja VERŠNIK iz
Škofje vasi - dečka, Judita KIŠ
ZUPANC iz Celja - dečka, Ma-
rija ŠTEVINOVIČ iz Rogaške
Slatine - dečka;
30.9.: Jožica DUH iz Dra-
melj - dečka, Petra OSET iz
Celja - deklico, Renata
ČERNELČ iz Bistrice ob Sotli -
deklico, Andreja JANŽEK iz
Rogaške Slatine - dečka, Mate-
ja JAGRIČ iz Celja - dečka,
Janja ČUVAN s Polzele - deč-
ka. Karmen KOLENC iz Celja -
dečka;
^ 1.10.: Mersiha SUUANO-
VIČ iz Prebolda - deklico, Ma-
rija ROPAŠ z Vranskega - deč-
ka, Andreja BRGLEZ iz Šent-
jurja - deklico, Valerija HER-
COG iz Šentjurja - dečka.
Cvetka APAT iz Celja - dekli-
co. Ljudmila KOVAČ iz Škofje
vasi - deklico;
2.10.: Brigita PRAŽNIKAR
iz Žalca - dečka, Anica JAZ-
BINŠEK iz Loke pri Zidanem
Mostu - dečka. Barbara ZA-
MUDA JERIČKI iz Velenja -
dečka, Lucija VAVDI iz Luč -
dečka, Nataša DEVIČ iz Celja -
deklico. Anita KOPRIVŠEK iz
Celja - dečka, Jožica SED-
MINEK iz Šempetra - deklico.
Cvetka HRIBERŠEK iz Laškega
- dečka, Sonja SIVKA iz Celja -
dečka;
3.10.: Natalija KOCJANČIČ
iz Škofje vasi - dečka, Alenka
VIVOD iz Petrovč - deklico,
Irena PODBREGAR s Polzele -
deklico, Silva KOZMUS iz
Sevnice - deklico, Suzana
SLEMENŠEK iz Celja - dečka.
Sonja KRT iz Šempetra - deč-
ka. Slavica POLENAK JAKOP
iz Celja - dečka. Romana
KANDUTI iz Griž - dečka;
4.10.: Alenka KOŠEC
KLARIČ iz Celja - deklico.
Olga KUKOVIČ iz Vojnika -
deklico. Lidija GUČEK iz Le-
sičnega - deklico. Martina
GREGL z Dobrne - deklico.
POROKE
Celje
Poročila sta se dva para,
izmed njiju je en par sklenil
zlato poroko in sicer Ivan in
Juhjana KRUŠIČ.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Boštjan
VELIČKOVIČ iz Kamenika in
Natalija MOŠMONDOR iz Po-
nikve, Aleš BOŽIJAK iz Pod-
gorja in Marija ZAPUŠEK iz
Prapretna, Franjo ŽVEGLER
iz Tratne pri Grobelnem in
Cecilija VODOPIVC iz Hotunj
ter Edvard DESTOVNIK iz
Šentjurja in Nataša DOLER iz
Pernovega.	--
Šmarje pri'Jelšah
Poročili so se: Zoran
ANDERLIČ iz Hajnskega in
Saša BORŠIČ iz Rogaške Slati-
ne, Peter PRAH iz Brezovca
pri Rogatcu in Valerija
VEHOVAR iz Kamene ter
Branko JAGODIČ iz Prelog pri
Šmarju in Anica POLAJŽER iz
Podturna.
Velenje
Poročila sta se Marko
KORELC iz Kavč in Brigita
KRIČAJ iz Velenja.
Žalec
Poročila sta se Miran
ZAGOŽEN in Anita HRIBAR,
oba iz Matk.
SMRTI
Celje
Umrli so: Gregor KROFLIČ
iz Prožinske vasi. 96 let. Šte-
fan HRIBAR iz Pongraca. 53
let, Hermina TKALČIČ iz Rož-
nega Vrha. 88 let, Maksimi-
Ijan KORENT iz Celja, 75 let.
Stanislav ŠEŠKO iz Obrežja
pri Zidanem Mostu, 36 let,
Amalija KURNIK iz Zadobro-
ve, 84 let, Jožef POLAJŽER iz
Višnje vasi, 90 let, Ivana
VIDMAJER iz Štor, 83 let, Si-
mon Albin PIPINIČ iz Pilšta-
nja, 81 let, Leopoldina BEN-
CER iz Celja, 87 let, Marija
REZEC iz Šentjurja pri Celju,
83 let, Alojzij ŠTOR iz Celja,
83 let, Anton GREGL iz Celja,
64 let, Karolina JAGER iz Štor,
76 kt,'Justina LEBIČ iz Slatine
v Rožni dolini, 87 let, Franc
ČRETNIK iz Klanca, 67 let,
Jakob KUGLAR iz Šmartnega
v Rožni dolini, 87 let, Marija
PINTAR iz Vrbe, 84 let, Zvo-
nimir MIHAJLOVIČ iz Celja,
72 let, Marija JELERČIČ iz
Šempetra v Savinjski dolini,
74 let in Neža PERKO iz Liboj,
79 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Leopold MOČ-
NIK iz Jazbin Vrha, 76 let in
Anton DOBNIK iz Ostrožnega
pri Ponikvi, 71 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Elizabeta ŠTE-
FANČIČ iz Vrenske Gorce, 56
let, Amalija ČERNOŠA iz
Brecljevega, 63 let, Mojca
OSTROVŠKA iz Šmarja pri
Jelšah. 18 let in Franc UMEK
iz Veternika. 51 let.
Velenje
Umrli so: Slavko Kumer iz
Velenja, 41 let. Jožefa DREV iz
Prelske, 84 let, Frančiška
DOBOVIČNIK iz Strmca nad
Dobrno, 86 let, Frančiška
SATLER iz Šoštanja. 90 let,
Bogomir STVARNIK iz Laz,
55 let. Marija LOŽNIK iz Ga-
berk, 73 let, Marija DRAGAR
iz Velenja. 97 let. Ana NOVAK
iz Velenja, 77 let in Ivan
KAJTNA iz Velenja.
Žalec
Umrli so: Anton AJDIČ iz
Latkove vasi 53, let, Pavel
ŽILNIK iz Tabora, 76 let, Ivan
JELEN iz Andraža nad Polze-
lo, 78 let in Janez BRECL iz
Liboj, 72 let.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
nadzorni svet: Irena Jelen Baša -
predsednica, Matjaž Jamnikar, Vesna
Lejič.
direktor; Jože Cerovšek.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-založniško.
radijsko in agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov: Prešernova 19.3000 Celje,
telefon (063) 422-50, 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek Cena
izroda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za
tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka žiro računa: 50700-
601-106900. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo. Tisk časopisov in revij d.d.,
Ljubljana, Duiiajska 5. direktor: Alojz
abelnik.
Na podlagi nriner^a Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis
Novi tednik med proizvode infonnativne-
ga značaja, za katere se plačuje 5% davek
od prometa pnaizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B.Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Jelen
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška
SeUšnik, Ivana Stamgčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva; Mojca Marot.
Tehnični urednik; Franjo Bogadi,
Računalniški prdom; Robert
Kojterer, Igor Šarlali.
Oblikovanje; Minja Bajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si
Odgovorna urednica:
Nataša Geilceš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik; Stane Špegei.
tehnike; Bojan Pišek
Telefon studia (za oddaje v živo);
4900-880,490^881
E-mail; Radio@NTRC.si
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungeitič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Cannen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Telefon: 063/422-50
£ax: 441-032,443-511
E-mail: Agencija@NT-RC.si
PROSTA DELOVNA MESTA
Območna enota Celje
Celje: pomožni obdelovalec kovin (5), varilec v
serijski proizvodnji, monter enostavnih konstruk-
cijskih elem. (6), pomožni emajler (22), emajler
(4), ključavničar (2), strugar (2), stavbni klepar,
avtomehanik, finomehanik, šivilja, tiskar za tisk s
ploskve, tesar, dimnikar, voznik avtomehanik,
prodajalec, prodajalec avtom., rez. del., kmet.
mehan., natakar, strojni tehnik, elektrotehnik,
trgovinski poslovodja, komercialni tehnik (4),
ekonomski tehnik, ekonomsko komercialni teh-
nik. upravni tehnik, inženir strojništva, ekonomist
za analize in planiranje, socialni delavec (2),
diplomirani inženir strojništva (2), diplomirani
inženir farmacije, diplomirani arheolog, diplomi-
rani psiholog in diplomirani pedagog.
Laško: prodajalec živilskih-prehramb. arti-
klov.
Slovenske Konjice: avtoličar, farmacevtski
tehnik, ekonomski tehnik, gimnazijski matu-
rant, inženir strojništva in diplomirani pravnik.
Šentjur pri Celju: pomožni delavec, monter
in upravljalec energetskih naprav, voznik avto-
mehanik.
Šmarje pri Jelšah: bolničar (4), strugar,
stavbni klepar, avtomehanik, elektrikar ener-
getik, obratovni elektrikar. avtoličar, prodaja-
lec (4), prodajalec avtom., rez. del., kmet.
mehan., natakar (2) in aranžerski tehnik.
Žalec: krojilec tekstilij, šivilja, voznik avto-
mehanik, prodajalec elteh. art., akustike, foto-
mat., kuhar, natakar (3), prometni tehnik,
ekonomsko komercialni tehnik in komercia-
list.
Podrobnejše informacije po telefonu, števil-
ka 442-630.
Območna enota Velenje
Avtomehanik, elektrikar energetik, elektro-
monter. zidar, voznik avtomehanik (2), proda-
jalec(3), kuhar natakar (2), natakar, veterinar-
ski tehnik, grafični tehnik, trgovinski poslo-
vodja, ekonomski tehnik (2), inženir geodezi-
je. diplomirani inženir elektrotehnik, diplo-
mirani inženir geodezije, akademski glasbenik
profesor za godala in zdravnik specialist splo-
šne medicine.
Podrobnejše informacije po telefonu, števil-
ka 855-421.

22|
ZA RAZVEDRILO

ŠI.40..t.eiclolMr
mmpa
ZA RAZVEDRILO
23
H-40..8.elclober1998
24
PISMA BRALCEV - ROMAN
NOVI TEDNf
i ODMEVI i
Vražji nasveti
za Gorenje
v NT je izšel članek z naslo-
vom »Vražji nasveti za Gore-
nje«, v podnaslovu pa »Sank
ročk na sodišču«. Podpisnik
članka je »novinar« (?) Želj ko
Zule. Zakaj sem dal besedo
novinar v narekovaj in jo oz-
načil še z vprašajem? Ker se
resno sprašujem, če je Želj ko
Zule sploh novinar! Kajti po
mojem mnenju mora vsak no-
vinar za vsako novico oz. čla-
nek, ki ga sestavi in se pod
njim podpiše, tudi preveriti
vse informacije, ki jih dobi. V
tem konkretnem članku pa
»novinar« seveda ni preveril
informacij. Zdi se mi logično,
da če pišeš članek, ki zadeva
skupino Sank ročk, da nekoga
od skupine tudi pokličeš,
vprašaš, kdo od članov v an-
samblu je zadolžen za stike z
mediji in na lahek oz. zelo
enostaven način dobiš infor-
macijo iz prve roke. Ker pa
Želj ko Zule tega ni storil, se
seveda lahko upravičeno vpra-
šam, če je ta gospod sploh
novinar.
Kajti če se je odločil pisati
članek z zelo resnimi zadeva-
mi oz. za skupino Šank ročk
zelo resnimi zadevami, je
dolžan povprašati za naše
mnenje oz. naša dejstva(!) in
šele potem sestaviti članek na
podlagi vseh ugotovitev. Žal
pa je sedaj vse skupaj podob-
no »babjim čenčam« in tak-
šno pisanje zame ni pisanje
novinarja. Tako ali tako iz
svojih izkušenj vem, da je da-
nes lahko novinar že skoraj
vsak. In ker bi rad zadevo
razjasnil z naše strani, mi do-
volite, da napišem tudi našo
plat zgodbe.
Leta 1991 je Šank ročk po-
snel našo četrto ploščo v stu-
diu »Tivoli«, last Aca Razbor-
nika. Ker je tonski tehnik (To-
ni Jurij) prejel honorar za po-
vračilo stroškov snemanja v
celoti, ni ga pa dal dalje lastni-
ku studia in za nameček se
mu je tudi zlagal, da denarja
ni dobil, je g. Razbornik zah-
teval denar za uporabo studia
»Tivoli« od Šank ročka. Šank
ročk seveda ni hotel studia
dvakrat plačati, ampak se je
vsa zadeva znašla na sodišču
in sicer med tožnikom Toni-
jem Jurijem in toženo stranko
Matjažem Jelenom za Šank
ročk. Po 7 (sedmih!) letih je
zadeva še vedno na sodišču,
največjo škodo pa je do sedaj
utrpel prav Šank ročk, kajti do
današnjega dne (2. 10. 98) še
nismo prejeli originalnih stu-
dijskih trakov za izdelavo CD
plošče, Šank ročk IV. Za vso
nastalo škodo smo seveda že
zdavnaj vložili nasprotno tož-
bo.
Toliko o tej zadevi. Torej,
Uranjek ni bil nikoli prebun-
kan (dobil je samo en udarec
na obraz od g. Razbornika,
ki ni bil v tistem času pravil-
no obveščen; pa tudi g. Raz-
bornik ni nikoli tožil skupine
Šank ročk, na sodišču je na-
stopil samo kot priča!). Da-
lje, Aleš Uranjek ni zapustil
Šank ročka, ampak je dobil
soglasno odpustnico od vseh
članov (Matjaž Jelen, Bor
Zuljan, Davor Klarič, Inko
Brus), ni lastnik lokala »Bla-
bla«, ki tudi ne v središču
Velenja, ampak je program-
ski vodja nočnega kluba
»Blah-blah« v restavraciji
»Jezero« pri Velenju, katere-
ga lastnik je podjetje Gost iz
Velenja.
Če se na koncu vrnemo k
novinarstvu. Prepričan sem,
da je novinarstvo lep poklic
in seveda tudi odgovoren. In
če je g. Željko Zule tudi po
poklicu novinar, se sprašu-
jem, kako je sploh dokončal
novinarsko fakulteto. Kajti
potem gotovo ve, da je os-
novna naloga novinarja zbi-
ranje informacij, ne pa pisa-
nje govoric in zlobnih natol-
cevanj.
MATJAŽ JELEN,
Velenje
Ignorantsici
odnos do
mrtvili
v NT sem prebral s tem
naslovom, tiče pa se pokopa-
lišča na Golovcu. Strinjam se,
da to pokopališče ni lepo. Pa
ne zato, ker je kakšen spome-
nik nagnjen postrani ali kak-
šen križ narobe obrnjen, ka-
kor ste napisali. Pač pa zato,
ker so vsa pokopališča, na ka-
terem so veliki spomeniki in
veliko betona, grdi na pogled.
To je tudi ogledalo zaostalosti
ljudi. Nekatere napredne obči-
ne so s starega pokopališča
odstranile ograjo, spomenike,
ves beton in naredile lep park.
Predlagam, da tudi v Celju ta-
ko naredite in bo konec spoti-
kanj.
Za naprej pa priporočam:
naj bodo vsa pokopališča brez
vsakega betona, obeležja naj
bodo čim manjša, v čisto na-
ravnem okolju. Tako se bodo
očuvale naravne lepote kraja,
prihranilo ogromno denarja,
ki ga sedaj ljudje nespametno
potrošijo za bahave spomeni-
ke, sveče, rože.
Zato predlagam vsem Slo-
vencem, naj tako potrošen de-
nar, posebej še ob prazniku
vseh svetih, rajši dajo za po-
tresno območje ali za revne
otroke. S tem bodo storili veli-
ko humano dejanje.
Sprašujete, kaj človek je in
koliko je vreden, ko konča
svojo zadnjo pot. Na to vpraša-
nje bom odgovoril bolj po šol-
sko. Človek se rodi, živi dolo-
čen čas in umre. Potem ga za
vedno ne bo več. Od njega bo
ostal samo pepel in spomini v
naših srcih. Čeprav je kruto,
ko za vedno izgubimo tistega,
ki smo ga imeli radi. A tu se ne
da nič pomagati, tak je pač
zakon narave.
Koliko je človek vreden, ko
konča svojo zadnjo pot? Rekel
bi, da nič. Če nekaj zgori ali
segnije, nima nobene vredno-
sti več. Pa bo kdo vprašal, kaj
pa duša? Ko človek umre, du-
ša zapusti telo in gre v nebesa
ali v pekel. Odvisno je, kaj si je
kdo s svojim življenjem zaslu-
žil. Tako smo se učili v šoli in
pri verouku.
Napisali ste tudi glede spo-
štovanja - pietete do mrtvih.
Omenili ste tudi, da je to ogle-
dalo človeka. Moje mnenje in
tudi mnenje nekaterih drugih
ljudi je, da je pri nas na žalost
kar ogromno takšnih ljudi, ki
kažejo na zunaj spoštovanje
do mrtvih, dokler so bili živi,
pa tega ni bilo v njihovih srcih.
To je rezultat nepravilne vzgo-
je, za kar so v veliki meri krive
tudi šole.
Moje pravilo v življenju je,
da je treba spoštovati samo
žive ljudi, ker mrtvi ne potre-
bujejo nobene stvari več.
Omenili ste tudi, da so tam
pokopani veliki možje in tu-
di nekaj partizanov. Lepo in
prav je, da se ve, kje so poko-
pani. Niste pa omenili to, kar
je veliko bolj žalostno in kri-
vično, da za tisoče mučenih
in pobitih med in po vojni
svojci in prijatelji še do da-
nes ne vedo, kje so pokopa-
ni.
Napisah ste tudi, da je bil
Hitler največji zločinec. Stri-
njam se, da je bil zločinec. Ne
strinjam pa se, da je bil največ-
ji, ker so bili nekateri komuni-
stični voditelji še večji zločin-
ci, saj so mučili in pobili več
svojega naroda. Ta odgovor je
namenjen vsem, ki podobno
razmišljajo, da bi z zakonom
preprečili tako neestetsko be-
tonsko džunglo pokopališča,
ki kazi okolico. Vzgoja naj bi
Vljudnost?
V prejšnji številki Novega
tednika smo v rubriki Pritož-
na knjiga objavili pismo z
naslovom Vljudnost?. Žal
nam je, da je vsebina pisma
prizadela natakarico Edito K.
v Atomskih toplicah, ki je
prepričana, da očitanega de-
janja ni zakrivila, zato prosi-
mo avtorico pisma, da se javi
uredništvu in pomaga razre-
šiti nesporazum.
bila taka, da bi ljudje imelj
sočutja in spoštovanja cl,j
živečih ljudi, ne pa do mn,
ker mrtev ne rabi nobene^
ri več, kakor sem že prej o,
nil.
ALOJZ JAZBIN'
Še,
PREJELI
O načelnikom
izjavi
Takoj po tragični nesreč
jo je zakrivil Rado Čas, je
s strani načelnika UNZ (
Dušana Mohorka javnosti
sredovana vest, da je bil za
tega suspendiran.
V začetku oktobra je po
stov odvetnik javnost op
ril, da lažejo tisti, ki trdijo
je policist suspendiran. [
pa je načelnik Mohorko p
snil, da je bil najprej odlc
policista suspendirati, vei
je ta odšel v bolniški stalež
se je vrnil na delo, pa na
odpadli vsi razlogi za
penz.
Zato vas pozivamo, da ja
in nedvoumno dogovorite,
kaj je visok predstavnik po
je zavajal javnost, čepra
jasno, da si oseba na tako\
ki in odgovorni funkciji
ne bi smela dovoliti. Če p
sprejmete njegovo obrazi
tev, da naj bi po prihod
bolniškega staleža odpadi
razlogi za suspenz, tega
moremo sprejeti mi. Ni
Metropola samozavesti
Zgodaj zjutraj je. Oblečena v tesno oprijeto obleko svetlovijo-
ličaste barve in obuta v črne lakaste sandale z visoko peto,
gladko počesana, s spetimi dolgimi lasmi vrh glave, tako da se
mi kot konjski rep dotikajo ramen, se spotikajoč spuščam iz
vagona balkanekspresa na peron beograjske železniške postaje.
Vame butne silni val kričanja, prerivanja in preklinjanja. Narav-
nost, ne glede na ovire, se reka ljudi brezobzirno vali naprej.
Negotovo in zmedeno me udarci teles in površno zavezani
zavoji pehajo sem in tja. Nekdo mi z vso močjo hoče iztrgati
majhen kovček. Ruvam se z nevidnim moškim, ki ga končno le
dobim pred oči. Zaraščen moški ima na mastni kapi pripeto
pošvedrano številko, kar bi moralo pomeniti, da je uradni
nosač. Prtljage mu nočem izročiti, zato mi prekolne mater,
očeta in vse bližnje in daljne sorodnike. Preskakujoč potnike, ki
so v hodnikih postaje posedli kar po tleh ter z mastnega
časopisnega papirja z rokami jemali meso, čebulo in papriko in
si vse to pridno basali v usta, sem se končno znašla pred
poslopjem železniške postaje. V hipu me obkrožijo cigančki.
Proti meni stegujejo male umazane dlani, velike oči se jim
svetijo v hinavski ponižnosti, iz njihovih ustec pa se cedi med,
ko hvalijo mojo zunanjost. Ne morem se premagati. S prosto
levico se poigram s črnimi kodri najmanjših. Denarja, ki mi je
zagotavljal le naj skromnejše izdatke za nekaj dni bivanja v
tujem mestu, pa si nisem upala načeti. Mali črni angelčki so se v
hipu prelevili v zlobne peklenščke. Preklicali so pravkar izreče-
ne hvale, me prekleli po dolgem in počez ter se razbežali
Prečkam zelenico in se na koščku nekdanje zelenice, postla-
ne s papirjem, gnilim sadjem in praznimi bučnimi semeni,
ustavim. Le kaj bi bilo ta hip najprimernejše storiti? Izostren čut
za zaznavanje podrobnosti me opozori, naj se ne obotavljam.
Na bližnji klopi me opazuje v krpe odet moški, dva druga v
zlizanih hlačah, gladko počesana in zaverovana v svojo moš-
kost, ki se ji nobena ženska ne more upreti, se mi previdno
približujeta. Na vrat na nos se napotim proti Balkanski ulici in
zavijem v prvi hotel. Votla tišina in mrak me pogoltneta. Le s
težavo zaznam temen obraz za okenci vratarnice. Približam se
kletki in se trudim, da mi glas ne bi podrhtaval, ko rečem, da bi
potrebovala sobo za dve ali tri noči. Obraz, ki strmi vame, je
olivno zelen. Pod zasolzenimi, kot oglje črnimi očmi visita
otekli kožni vrečki, nos ima top, vehka bradavica ob nosnem
korenu pa krasi to prikazen, ki razen temnih las nima na sebi
nič človeškega.
»Lahko bi se za vas kaj našlo, gospodična. Zares, mogoče je,
če... Ta hip še ne vem, a upam, da se bo dalo kaj storiti za vas.
Vse je odvisno od... od... no, od vas.«
»Kaj mislite s tem?« Ne vzdržim solzavega pogleda, zato
sklonim glavo. Zopet slišim posladkano vabljenje:
»Od vas je odvisno, samo od vas. Po drugi uri vas vabim na
sprehod po Beogradu. Razkazal ti ga bom. Boš videla, kako lep
je. Pa tudi s stričkom ti bo lepo. Striček se spozna na >one
zadeve<«. Prikazen mi pomežikne in se ogabno oblizne. Od srda
mi postane vroče. Nestvor me tika in namiguje na nesramnosti.
Iz ust mi prihajajo besede polne žolča in tako sočne, da dobim
občutek, kot bi jih izgovarjal nekdo drug. Še pred nekaj urami
sploh nisem vedela, da jih poznam in da sem jih sposobna
izgovoriti.
»Če imate prosto sobo, mi dajte ključ,« energično zaključim
svoje karanje. Čudno se mi zdi, ker se postarani receptor ne
neha smehljati. Dolgo bulji v moje dokumente, mi da ključ in
priliznjeno doda: »No, morda pa boš s Francozom bolj zadovolj-
na. Zelo fin je. Ta ti bo gotovo odgovarjal.«
Utrujena zaklenem za sabo vrata svoje bedne sobe in se kar
oblečena vržem na razmajano posteljo. Vse svoje misli osredo-
točim na sprejemni izpit na Akademiji za gledališče, radio, film
in televizijo, ki je bil napovedan za prihodnji dan. Prvi dan je bil
na vrsti pisni del, naslednji pa nastop z recitacijami in dramski-
mi monologi. Pri mislih na to, kaj me čaka, me je pograbil tako
močan krč strahu, da bi najraje s prvim vlakom pobegnila
domov. Nenehno sem ponavljala monolog Veronike Deseniške
in pesmi, ki sem jih pripravila za avdicijo. Nekajkrat se nisem
mogla spomniti začetnih besed, potem sem spet sredi teksta
brezupno obtičala. Nemir me je pognal iz sobe. Naglo sem se
vzpenjala po Balkanski ulici proti Terazijam. Nenadoma sem
postala pozorna na pospešeno dihanje tik za mojim hrbtom.
Ozrla sem se. Mlad moški se mi je nasmejal in me brez
obotavljanja vprašal: »Vi ste tujka, kajne?« »Slovenka sem. Prvič
v Beogradu.«
»Pazite nase. Vaša pojava vam utegne povzročiti velike nev-
šečnosti. No, samo to sem vam hotel povedati. Pa srečno,
zapeljivka!«
Kam naj grem, kam naj se obrnem, kje bi lahko v miru o v
premislila? Odločim se in stopim v slaščičarno. Naročil
burek in ko začnem jesti, ugotovim, da sem pošteno lai
Nekaj grižljajev je še bilo na krožniku, ko je stopil v li
zanemarjen mlad moški. Ne da bi kaj izustil ali me pogleda
usmeril korak naravnost proti meni. V roke je vzel mojo torl
in začel šariti po njej. Obupana sem se ozrla proti slaščičarju
bi mi priskočil na pomoč. On pa se je pretvarjal, da ničesai
vidi. Skočila sem proti izhodu in jima zagrozila, da i)
poklicala na pomoč. »Pusti jo na miru. Tujka je. Vrni ji tort
in sicer z vsem, kar je v njej. Razumeš?« je skoraj prijatelj
prepričeval prodajalec predrzneža.
Hitrih nog, ne oziraje se na ciganske otroke, ki so me sku
zaustaviti, sem na Terazijah vprašala, kje je Uskočka ul
Zavila sem do tja, si ogledala stavbo Akademije za gledali
umetnost in se vrnila v hotel.
Lačni, le na pol umiti, so se mi v zamegljeni vročici sli
prizori naslednjega dne. Nenehno sem ponavljala tekste, i
da sem jih navsezadnje vse med sabo pomešala. Bila je že po
nočna ura, ko je nekdo potrkal na vrata. Pritajila sem se.
strahu mi je zastajal dih, srce pa mi je močno bilo. »Kaj, če j«
vratih oni z bradavico?«
Po daljšem premoru spet trkanje.
»Gospodična, odprite. Gre za dogovor, saj veste,« je bilo sli
v angleščini s francoskim naglasom. Oddahnila sem si, kajti
se mi je zdel zaupljiv. Odklenila sem vrata. V slabo razsv(
nem hodniku je stal uglajen mlad moški s kratko bradico. S
je korak bliže in me pogledal v oči.
»Govorite francosko?« me je vprašal.
»Nemško in polomljeno angleščino,« sem odgovorila.
»Toda kaj pravzaprav želite? Ali ne veste, koliko je ura?«
nadaljevala v angleščini.
»Seveda vem,« se je opravičeval. »Toda gospod v recepci;
je tako vneto dopovedoval, da si mlada ženska take in
zunanjosti vroče želi družbo kakšnega mladega tujca, da se
nazadnje res odločil za obisk. Šarmantna dama me gotovo n
odbila.«
Mlad Francoz je bil tako zmeden, da sem se morala nasi
niti. O, kako bi mi prijalo s tem človekom sedeti na sončni t<
in mu pripovedovati, kaj sem ta dan že vse doživela. Tako
»Gre za velik nesporazum, gospod. To, kar vam je natv
ona svinja tam spodaj, je velika laž.«
Pri besedi »svinja« se je gospod komaj opazno zdrznil.
»Gotovo ste mu obljubljeno uslugo že vnaprej plačali. ^
da ste tudi vi prvič v Beogradu?«
»Da, priznam...« je obotavljaje začel nočni obiskovalec-
prijel za roko in na moje prstne členke položil dolg, opravi^
poljub. »Nasvidenje!«
»Nasvidenje!«
mirmmmm^

PISMA BRALCEV
25
jjo, kaj bistvenega se je po
jiekaj dneh bolniškega sta-
j spremenilo, da je načel-
(jNZ Celje opustil misel o
penzu. Bilo bi na mestu, da
p to javno pojasnite.
, oddaji na POP TV je bilo
^0, da policista, ki je ne-
zakrivil, podpira večina
govih stanovskih tovarišev
policijski sindikat. To bi
1(0 pomenilo, da večina
jcistov skupaj s svojim sin-
atom javno podpira in
jbrava način dela polici-
ki je povzročil smrt dveh
jdih ljudi. Če takšno po-
je policisti javno podpira-
potem se moramo mi, kot
javnost, zamisliti nad
hodnostjo Slovenije kot
ivne države.
lo vsem tem sploh ne gre
)niiti, da bi večina polici-
iv in njihov sindikat podpi-
(svojega stanovskega tova-
ja tudi, če bi kar tako, iz
jestnosti ali malomarnosti,
[toga brez razloga ustrelil,
(tšna negativna solidarnost,
ipolicisti, njihov sindikat in
mo vodstvo policije javno
pvičuje ravnanje policista,
glede ria to, ali je ravnal
IV ali ne, pa v ljudeh po-
Ein upravičeno vzbuja
ah.
Upravičen strah pred naraš-
iočim policijskim nasiljem
d ljudmi, ki ga odgovorni
policiji vse pogosteje opra-
lujejo s takšnimi ali drugač-
ni izgovori, ki vse preveč-
it presegajo meje zdravega
;uma in so brez trohice sa-
ikritičnosti. Dokler nismo
stali žrtev takšnega nasilja,
to nismo bili pozorni, da-
ipa smo nad načinom dela
/enske policije zgroženi,
i takšnim načinom je
ožen tudi večji del sloven-
i javnosti, vsaj tisti del, ki
iZaveda, kaj se v resnici
gaja. Vsi ostali pa temu ne
do verjeli prej, dokler ne
do vse to občutili na svoji
ži.
Družini ANIČ in ČEŠEK
Izjava za
sredstva
javnega
obveščanja
Mločitev, ali se delavca za-
li uvedbe disciplinskega
stopka začasno odstrani z
lovnega mesta ali z dela v
^vnem organu (suspendi-
Mii v nikakršni zvezi in ne
'iva na ugotavljanje njego-
ve disciplinske odgovornosti.
Kdaj se delavcu izreče ta
ukrep in kdaj ukine, je pred-
vsem stvar odločitve predstoj-
nika, kot je bila tudi v prime-
ru delavca UNZ Celje, ki je bil
udeležen v prometni nezgodi
v Velenju. Tako začasna od-
stranitev lahko traja do konca
disciplinskega postopka, ni
pa to nujno niti obvezno.
Dejansko je bila s strani
UNZ Celje dana informacija,
da je delavec suspendiran, če-
prav ta ukrep ni pričel veljati.
Potek dogodkov, ki je povzro-
čil takšno informacijo, je bil
naslednji: Dan po prometni
nezgodi sem podpisal sklep o
začasni odstavitvi delavca
(suspenz) ter ga posredoval,
da se delavcu sklep vroči, kajti
suspenz prične veljati z vroči-
tvijo sklepa, ne pa s tem, ko je
bil podpisan. Predstavnik
UNZ Celje, ki je podajal obve-
stilo o nezgodi, je bil sezna-
njen s tem, da je sklep podpi-
san in je javnosti posredoval
obvestilo o izreku ukrepa za-
časne odstranitve z dela v dr-
žavnem organu, pri tem pa še
ni mogel vedeti, da sklepa ne
bo mogoče vročiti delavcu. Po-
licistu zaradi odhoda v bolniš-
ki stalež, kjer je bil vse do 20.
9. 1998 (ne le nekaj dni), skle-
pa ni bilo mogoče vročiti, ozi-
roma se ga z dela lahko od-
strani le, v kolikor je na delov-
nem mestu (v tem primeru
takoj, ko konča bolniški stalež
in se vrne v službo). Ko je
delavec končal s staležem,
sem ponovno odločal, ali bom
izrekel suspenz ali ne, in se
odločil, da bom delavca zača-
sno odstranil z delovnega me-
sta in ga prerazporedil na dru-
go delovno mesto.
Tako sem se odločil, ker
sem dan po nezgodi, ko sem
podpisal sklep o suspenzu,
razpolagal z različnimi infor-
macijami. Najhujša je bila ta,
da je delavec ustavljal voznika
motornega kolesa in s tem na-
merno povzročil nezgodo.
Prav zato sem podpisal sklep,
saj sem kot utemeljeno ocenil,
da v kolikor bi se informacije
izkazale za resnične, je dela-
vec suspendiran. Po nekaj te-
denskem zbiranju obvestil se
te informacije niso potrdile in
zato sem se odločil, kot sem
že opisal.
Kot je znano, je odvetnik na
disciplinski obravnavi dne
2.10.1998 predlagal mojo izlo-
čitev, ker dvomi v mojo nepri-
stranost. Predlog je utemeljil
predvsem z napačnimi infor-
macijami, ki naj bi jih vodstvo
UNZ Celje o dejanju posredo-
valo javnosti. O moji izločitvi
bo odločal minister za notra-
nje zadeve, in ko bo odločitev
sprejeta, bo znano, ali bo po-
stopek potekal na UNZ Celje
ali kje drugje.
DUŠAN MOHORKO,
načelnik UNZ Celje
ZAHVALE,
POHVALE
izlet za
krvodajalce
Krajevna organizacija Rde-
čega križa Dramlje je v skrom-
no zahvalo in priznanje požr-
tvovalnim krvodajalcem pri-
pravila krajši izlet v Rogatec,
kjer so si ogledali muzej na
prostem in se okrepčali. Ogle-
dali so si še staro lekarno v
Olimju, v Pivovarni Haler so
imeli pokušino piva, v gostiš-
ču Tvvins pa so jim pripravili
kosilo. Povsod sta jih sprem-
ljala domača muzikanta, izlet
pa so zaključili v virštanjski
kleti ob domačih dobrotah.
Ker jim omenjenega izleta ozi-
roma srečanja krvodajalcev s
skromnimi lastnimi sredstvi
ne bi uspelo organizirati, se
želijo zahvaliti pokroviteljem.
Na pomoč so jim priskočiU
Območna organizacija RK
Šentjur, KS Dramlje, pizzerija
Rok Dramlje, bar Smuk Dram-
lje, Miran Urbanček, Branko
Gobec, Jaka Podsedenšek, Ža-
lujka Dramlje, Bogdan Zgo-
nec, Urška Jager, Ivan Pintar,
Trgovina Golež, Jurmes Šent-
jur, Iztok Janežič, Peter Lavbič
in Zdravko Jereb.
Ob tej priložnosti se zahva-
ljujejo tudi večkratnima krvo-
dajalcema Lenartu Konradu in
Konradu Acotu za pomoč pri
organizaciji izleta.
Člani KO RK
Dramlje
Na podlagi 6. člena Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev
Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje objavlja
Sklad za razvoj obrti in
podjetništva Celje
Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje
RAZPIS
za subvencioniranje obrestne mere za
kredit, pridobljen pri poslovni banki
Vsebina in pogoji razpisa:
Sredstva so namenjena za:
-nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih
prostorov;
-nakup, gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov;
-nakup nove ali generalno obnovljene opreme
z namenom odpiranja novih delovnih mest, povečevanja izvo-
za, uvajanja ekološko čistih tehnologij, predvsem pa oživljanja
proizvodnih dejavnosti.
Za subvencijo posojila lahko prosijo samostojni podjetniki in male
družbe, registrirani za opravljanje naslednjih dejavnosti (po Stan-
dardni klasifikaciji dejavnosti): predelovalne dejavnosti (D), grad-
beništvo (F), druge storitvene dejavnosti (0/93) - obrt in osebne
storitve, pridelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik (A/
01.12), ribištvo, ribogojstvo (B), vzdrževanje in popravila motornih
vozil (G/50.20), popravila izdelkov široke porabe (G/52.7),
čiščenje stavb (K/74.7).
Stopnja obrestne mere bo za kreditojemalca znašala TOM+2,07o.
Višina dodeljenih sredstev ne more presegati 30% predračunske
vrednosti naložbe.
Vlogo za subvencioniranje obrestne mere dobite na sedežu
Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje za 2.000,00 SIT.
Vlogi mora biti priložena dokumentacija, navedena v 6. členu
Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev Sklada za razvoj obrti In
podjetništva Celje (investicijski program, potrdilo o vpisu v register,
odločba po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah, potrdilo o
plačanih davkih in prispevkih, predračun za naložbo).
Sklad bo najkasneje v roku 30 dni po prejemu popolne vloge
poslal prosilcu ustrezen sklep.
Rok za oddajo vloge s priloženo dokumentacijo je do 31. 10.
1998 na naslov:
Mestna občina Celje, Sklad za razvoj obrti in podjetništva
Celje, Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje (tel.: 485-000).
KRAJEVNA SKUPNOST
NOVA VAS - CELJE
Ul. bratov Vošnjakov 1
Svet krajevne skupnosti Nova vas daje
RAZPIS
za ugotavljanje interesa za uporabo prostorov v Ulici bratov
Vošnjakov 1, Nova vas, Celje:
1.	dvorana v izmeri 50 m^
2.	dvorana v izmeri 70 m^
3.	pisarna v izmeri 12 m^
4.	garaža v Pohorski ulici.
-prostora pod zap. št. 1 in 2 sta namenjena izključno za kulturno
izobraževalno ali seminarsko dejavnost,
-prostor pod zap. št. 3 je namenjen za poslovni prostor.
Zainteresirane vabimo, da predložijo pisne vloge do
23. 10. 1998 na naslov: Krajevna skupnost Nova vas,
Ul, bratov Vošnjakov 1, Celje.
40.. 8. oktober 1998
26
MALI OOUSI - INFORMACIJE



MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
BIOENERGETTK
JASNOVIDEC
IRIDIOLOG
ERIK
LJUBEZEN
ZDRAVJE
KARIERA
DENAR

28
MALI 06LASI - INFORMACIJE
mwm\i

tmum
INFORMACIJE
29
Jt.40..e.oktoiMr1998
30
KRONIKA
r-mis.!^
Policisti, ljudem
prijaznejši
Na UNZ Celje dosegajo odlične rezultate, manj pozornosti pa so posvečali neposrednim
odnosom z državljani - Načelnikov poziv vsem policistom in kriminalistom
Policisti in kriminalisti
UNZ Celje so v letošnjem de-
vetmesečju zabeležili odlič-
ne operativne rezultate in se
s tem izkazali v strokovnosti,
ki jih, glede na učinkovitost,
uvršča v sam slovenski vrh.
Manj pa so zadovoljni z
»nadgradnjo«, ki od delavcev
v policiji terja uglajen odnos
z občani. Pripombe na račun
njihovega tovrstnega dela se
namreč številčno večajo.
Kot kažejo analize mnenj
državljanov, tujcev in medij-
skih poročil, so policisti v po-
stopkih nehumani, oblastniš-
ki, netaktni, neprijazni. »Naj^
več je pritožb zaradi neustrez-
nega komuniciranja policistov
z ljudmi v posameznih po-
stopkih in nad tem smo se v
naši upravi zamislili,« je na
ponedeljkovi novinarski kon-
ferenci uvodoma dejal Dušan
Mohorko, načelnik UNZ Ce-
lje. Operativno uspešnost celj-
ske policije je podkrepil z le-
tošnjimi devetmesečnimi po-
datki, da je število kaznivih
dejanj na območju uprave v
mnogo manjšem porastu kot
drugod po državi, da je razi-
skanost kaznivih dejanj izred-
no dobra, da se je bistveno
izboljšala prometna varnost
itd. Ob tako dobrih rezultatih
se zdaj kaže usmeriti k nove-
mu cilju, ki ni v neposredni
zvezi z operativnimi rezultati,
je pa v današnjem času lahko
še pomembnejši. Zato so na
širšem strokovnem svetu na-
čelnika UNZ Celje sprejeli ja-
sen sklep, da mora stopiti v
ospredje tudi način komunici-
ranja z ljudmi. »Če delavci
celjske uprave že izstopamo
po naši uspešnosti pri delu, se
bomo v prihodnje trudih, da
bomo prepoznavni tudi po od-
nosu do soljudi: prijaznem,
humanem, kulturnem,« je de-
jal načelnik Mohorko in do-
dal, da je pot k novemu cilju
proces, ki zahteva svoj čas.
Seveda pa to ne pomeni, da
policisti in kriminalisti ne bo-
do ukrepali strogo, kadar bo
to v postopkih s kršitelji po-
trebno, vendar pa to z nači-
nom splošnega komuniciranja
nima nobene zveze, je to raz-
mišljanje sklenil načelnik Du-
šan Mohorko.
MARJELA AGREŽ
GORELO JE
Požar v kuhinji
v sredo, 30. septembra po-
poldne, je izbruhnil požar v
kuhinji stanovanjske hiše An-
tona S. v Socki pri Novi Cerkvi.
Antonov 20-letni sin je na
plinski štedilnik pristavil olje,
ki se je pregrelo in nato vnelo.
Ogenj je zajel plutovinasto ob-
logo ob steni, napo, kuhinjski
element in zaveso. Požar je
pogasil sin sam in se pri tem
opekel. Gmotna škoda znaša
okoli 100 tisoč tolarjev.
Gorela eielctro
omarica
Prejšnji četrtek popoldne
je zagorelo na dotrajani elek-
tro omarici pri igrišču za ma-
li nogomet na Kidričevi cesti
v Velenju.
V požaru je v notranjosti
omarice, ki je last velenjskega
premogovnika, zgorela elek-
trična napeljava, pri tem pa je
nastala manjša gmotna škoda.
Avtomobil v
plamenih
Na Kajuhovi ulici v Žalcu
je 2. oktobra zagorel osebni
avtomobil znamke Fiat uno,
last Barbare G. iz Celja.
Pri ogledu požara je bilo
ugotovljeno, da je požar iz-
bruhnil zaradi bencinskih hla-
pov, ki so se nabrali v notranjo-
sti vozila, saj so bili vodi za
dotok goriva poškodovani. V
požaru, ki so ga pogasili gasilci
iz Žalca, je nastalo za okoli 250
tisoč tolarjev gmotne škode.
Neprevidno
rokovanje z
jeklenko
v ponedeljek, 6. oktobra do-
poldne, je izbruhnil požar v
kuhinji dvoetažne stanovanj-
ske hiše Jakoba F. v Tepanju.
Policisti so pri ogledu kraja
ugotovili, da je lastnik (pri tem
mu je pomagal sin) poskušal
zamenjati plinsko jeklenko, pri
odvijanju ventila pa je plin
uhajal ter se zaradi bližine peči
na trdo gorivo vnel ter povzro-
čil požar. Ogenj se je razširil na
celotno kuhinjo, požar pa so
pogasili gasilci iz Tepanja in
Slovenskih Konjic. Pri odstra-
njevanju goreče jeklenke je Ja-
kob F. utrpel lažje opekline po
rokah. Gmotna škoda znaša
približno 2 milijona tolarjev.
Pregrelse je
sladkor
Minuli ponedeljek popold-
ne je zagorelo v zidanici v
Gorjah pri Kozjem.
Do požara je prišlo po tem, ko
je Milena J. na plinskem štedilni-
ku segrevala sladkor za sladka-
nje mošta. Ko je šla v klet in
opravljala še druga dela, se je
sladkor pregreval in vnel. Ogenj
se je razširil na ves zgornji del
zidanice in povzročil za okoli 1
milijon tolarjev škode. Požar so
pogasili gasilci iz Podsrede, Bi-
strice ob Sotli in Kozjega. M.A.
Nevarna igra
Na železniški progi Celje -
Velenje si je nekdo privoščil
nevarno igro.
Minuli ponedeljek dopold-
ne je storilec (verjetno jih je
bilo več) preko železniških ti-
rov v bližini Kovinotehne v
Celju postavil tračnico, ki se je
nahajala ob progi. Ob 10.38
uri je iz smeri Velenja pripeljal
potniški vlak in s sprednjim
delom trčil v nastavljeno trač-
nico. K sreči je plug tračnico
zrinil s proge in tako se je vse
skupaj končalo zgolj z gmotno
škodo, okoli 300 tisoč tolarjev.
M.A.
PROMETNE NEZGODE
Podlegel
poškodbam
Na regionalni cesti zunaj
naselja Zreče se je v sredo,
30. septembra ponoči, pripe-
tila nezgoda, v kateri je ena
oseba izgubila življenje.
Milan D. (20) iz Zreč je vozil
osebni avtomobil iz Zreč proti
Loški Gori. Ko je pripeljal v
levi nepregledni ovinek, ga je
pričelo zanašati. Med mane-
vriranjem, ko je poskušal
smer vozila naravnati, je boč-
no trčil v večje drevo ob cesti.
V silovitem trčenju je voznik
ostal ukleščen v vozilu, potem
pa so ga z reševalnim vozilom
odpeljali v celjsko bolnišnico,
kjer je poškodbam podlegel.
Njegov sopotnik, 20-letni Igor
L. iz Zreč, je utrpel lahke tele-
sne poškodbe.
Zadel v robnik
Na Mariborski cesti v Celju
se je, v petek, 2. oktobra po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri se je hudo telesno poš-
kodoval voznik kolesa z mo-
torjem.
Gregor 1. (21) iz Prekorja je
vozil kolo z motorjem po kole-
sarski stezi mimo počasi se
premikajoče kolone vozil iz
smeri centra mesta proti Hudi-
nji. Pri odcepu za Interšpar je
dohitel voznico osebnega av-
tomobila, 22-letno Živo V. iz
Velenja, ki je zavijala desno.
Da bi preprečil trčenje, je zavil
skrajno desno, pri tem pa je s
stopalko zadel v robnik ploč-
nika, padel po vozišču in se
hudo telesno poškodoval.
izgubila oblast
nad vozilom
Na lokalni cesti v Svetem
Florjanu se je, v soboto 3. okto-
bra popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utrpe-
la hude telesne poškodbe.
Štefica B. (41) iz Zgornje
Kostrivnice je vozila osebni
avtomobil po lokalni cesti j
smeri Svetega Florjana prg
Cerovcu pod Bočem. V ostrei
desnem nepreglednem ovji
ku je izgubila oblast nad vo^
lom. Pri tem je vozilo zanesl
na levo stran ceste in prelj
bankine po strmem klane
navzdol v vinograd. Takrat]
v vinogradu trgal grozdje 6j
letni Franc P. iz Zgornjega S(
čovega, ki se ni mogel prav(
časno umakniti. Vozilo je vai
trčilo s sprednjim delom, p
tem pa je Franc P. utrpel hu(i
telesne poškodbe.
Umrl v bolnišnici
Poročali smo že o pronie
ni nezgodi, ki se je pripeti]
27. septembra dopoldne u
magistralni cesti v Mali Pr
stavi.
Takrat se je v trčenju me
osebnim in tovornim voziloi
hudo telesno poškodoval 7!
letni Janez T. iz Celja. Za nji
govo življenje so se borili
celjski bolnišnici vse do poni
deljka ponoči, ko je poškoi
bam podlegel.	M.^
Zakonski par
na prepihu j
Velenjski policisti so se'
minulih dneh ukvarjali^
zakoncema Radmilo i
Obrenom B. iz Velenja, i
sta osumljena številnih g(
ljufij.	j
Omenjeni zakonski par|
je ukvarjal s posredovanje!
pri nakupih in prodaji di
nic, ki so jima jih zaupi
občani. Prodajalce delnic st
prepričevala, da sta pravi m
slov za te posle, ob tem p
sta jim obljubljala visolj
obresti. Seveda pa so se naii;
ni občani grdo všteli, saj nis(
nikoli več videli ne delnic i
ne denarja. Policisti predw
devajo da je bilo oškodovan]
cev precej, zato pozivajo vse
ki so imeU podobne opravil
in izkušnje, da se čimprej
oglasijo na PP Velenje. Oti
osumljenca' sta trenutno 1
priporu.	M.AI
Vlomilce so najbolj mikali avtoradijski sprejemniki.
Je kaj vašega?
Na Policijski postaji Celje so pred kratkim obravnavali in razrešili nekaj letošnjih kaznivih
dejanj vlomov v vozila na območju Celja in njegovi okolici. Storilcem so ukradene predmete
zasegli in jih zdaj hranijo v tamkajšnjih prostorih. Če kdo prepozna svoj akustični predmet na
fotografiji, naj se oglasi na PP Celje. Ogled je možen v dopoldanskem času.
Stopimo iz teme!
v tednu prometne varno-
sti, v času od 5. do 11. okto-
bra, se ponovno pričenja tudi
preventivna akcija Stopimo
iz teme, ki sta jo pripravila
slovenska policija in svet za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu.
Akcija je namenjena pred-
vsem pešcem, ki so, ob spre-
minjajočih se jesenskih in
zimskih razmerah, najbolj
ogrožena kategorija udeležen-
cev v prometu.
Na akcijo so se dobro pri-
pravili tudi v posameznih po-
licijskih postajah na območju
UNZ Celje. Nudili bodo nasve-
te, opozarjali, delil kresničke,
odsevne trakove in zloženke.
Prejeli jih bodo (v času akcije)
predvsem tisti pešci, na katere
bodo policisti naleteli pri nad-
zorih prometa in bo njihova
vidljivost nezadostna. Ne na-
zadnje je uporaba odsevnikov
tudi po zakonu obvezna, zato
bodo policisti tistim pešcem,
ki ne bodo uporabljali odsev-
nikov, v prihodnje izrekali tu-
di kazni.
Kresničke in odsevni tra-
kovi so za pešce, ki v slabi
vidljivosti hodijo po vozišču,
izrednega pomena zaradi od-
sevne svetlobe, ki voznika v
soju luči opozarja na njihovo
prisotnost. Naročila na na-
kup kresničk zbirajo v občin-
skih svetih za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu,
cena kresničke pa je 120 to-
larjev.	M.A.
Napadel policista
Prejšnji petek popoldne se
je 33-letni Marko O. peljal z
avtobusom iz Celja v Velenje
in se, pod vplivom alkohola,
spri s sprevodnikom.
Sprevodniku je grozil in ni
hotel plačati vozovnice, po ob-
vestilu sprevodnika na PP Vele-
nje pa so pri gostišču Zaje v
Velenju policisti vstopili v avto-
bus in intervenirali. Pri tem
Marko ni upošteval zakonitih
ukrepov in jim ni hotel dati
svojih osebnih podatkov. Zaradi
upiranja so ga privedli na poli-
cijsko postajo, kjer je Marko
napadel policista in ga telesno
poškodoval. Policisti so uporni-
ka obvladali, med upiranjem?
se je Marko lažje telesno poškc
doval. Zoper njega bodo poda
kazensko ovadbo na okrožn
državno tožilstvo.	M.A
Lažna
prijava
Celjski policisti obravnavaj
24-letnega D.R. iz Slovel
Gradca in 19-letnega Velenje^
na Z.T., ker sumijo, da sta stof
la kaznivo dejanje goljufije.
Ugotovili so, da sta osiii''
Ijenca pri podjetju N&B Fina"
ce v Dornbergu 10. avgus';
letos najela kombinirano vo^
lo znamke Fiat in se še iste^'
dne z njim odpeljala v tujimi
Tri dni kasneje sta prispela
eno izmed držav nekdan'
Sovjetske zveze, vozilo tafl
prodala in se vrnila v Slovel'
jo, kjer sta prijavila, da jim^j
bil kombi ukraden na obrnoj
ju Celja. Omenjeno podjej^
sta oškodovala za okoli 3 mf
j one 600 tisoč tolarjev. M-^
Podjetje BOSlO, d.o.o.
Mariborska 38, 3000 Celje
OBJAVLJA
prosta delovna mesta:
1.	PROJEKTANT - KONSTRUKTOR - Projektiranje strojnih naprav
dipl. ing. strojništva, znanje ACAD-konstruiranja,
3 leta delovnih izkušenj, izpit B kategorije
2.	ELEKTRO DELAVEC II - instalacije in regulacije el. strojev
elektro tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, izpit B kategorije
3.	DELAVEC II - izdelovanje izdelkov iz pločevine
ključavničar, 5 let delovnih izkušenj, izpit B kategorije
Prijave z življenjepisom pošljite na zgornji naslov.
Razpis je odprt do izbire kandidata.


KRONIKA
31
NOČNE CVETKE
Oglasile so se ženske, ki na
jfonku gozda blizu zdravi-
lna na Dobrni redno videvajo
^ca. V sredo, 30. septembra
ppoldne, se jim je spet razka-
jval in jo urno ucvrl v gozd,
J so mu zagrozile s policijo,
^znanega Apolona si očitno
||edovale le od pasu navz-
saj ga policistom nobena
jznala opisati.
Minuli petek so policiste
jvestili, da se v trgovini Tuš
1 Grevenbrojski nahaja mo-
ilcar, ki se tam dere. Ugotovi-
jo, da gre za Izeta L., ki je
jierjal dva tamkajšnja delav-
lin grozil, da bo šel po pišto-
lin se spravil nad direktorja.
V soboto od pol treh zjutraj
a se v bifeju Diesel v Rim-
jiki stepla Nurija M. in Alen
Pri tem sta bila oba tako
jnkovita, da sta šla kasneje
svoje rane razkazovat zdravni-
ku.
•	V diskaču Jungle so se v
soboto zarana zravsali Krist-
jan P., Konstantin K. in Marjan
J. Tam je bila tudi Nataša, ki jo
je pretepel njen Davorin. Upa-
mo, da je Davorin zdaj že bivši
Natašin fant.
•	Dragica je v soboto zvečer
pribežala na policijsko postajo
in prijavila, da jo je doma pre-
tepel Drago H. Nenadoma se
je na policijski postaji znašel
tudi pijani Drago in Dragico v
tamkajšnji čakalnici dvakrat
focnil in jo nato zbrisal. Prijeli
so ga in ga poslali v prostor za
pridržanje.
•	V soboto zvečer je v lokalih
Mars in Diesel pijansko raz-
grajal Milovan D., ki je noč
prebil v prostorih za alkohol-
no treznjenje.
»Ne vem, kaj bi jaz imel s tem...«
Po ugotovitvah iz obtožnice naj bi pri umoru s Kamenikom sodelovala le ena oseba, streljal pa naj bi Kamenik -
Pestra kriminalna preteklost obdolženca
Zaradi predolgega časov-
nega presledka se je, sklad-
no z določilom Zakona o ka-
zenskem postopku, na
okrožnem sodišču v Celju
pričelo ponovno sojenje Kri-
stijanu Kameniku (26) iz
Slovenskih Konjic, ki je ob-
dolžen štirikratnega umora
v Tekačevem. Zločin se je
zgodil 4. marca lani, ko so
bili na grozovit način umor-
jeni Štefan in Frančiška Po-
harc ter Helena in Viktorija
Krušlin,
Okrožni državni tožilec Mi-
lan Birsa je na glavni obravna-
vi, ki se je pričela 30. septem-
bra, prebral (in obrazložil) ob-
širno obtožnico, ki je tokrat v
nekaterih delih dopolnjena.
Ponovno je poudaril, da se
sledi, ki so jih našli na kraju
zločina, popolnoma ujemajo s
sledmi športnih copat, ki so
jih našli in zasegU pri hišni
preiskavi pri obdolžencu. Gre,
kot so ugotovili izvedenci, za
sledi, ki jih je pustil tisti, ki je
pokojnega Poharca ustrelil, na
tleh ležečega, v glavo. Tožilec
je znova poudaril, da gre za
sostorilstvo, saj so našli tudi
sledi copat, ki pa ne pripadajo
ne Kameniku ne katero izmed
žrtev, našli pa so tudi dve ma-
skirni kapi. Da je Kamenik
nedvomno sodeloval pri zloči-
nu, je tožilec podkrepil tudi z
navedbo, da je Jože Kobale iz
Zgornje Polskave preiskoval-
cem izjavil, da mu je Kamnik v
času pred zločinom povedal,
da bo odšel v Tekačevo in se
tam dokopal do velike vsote
denarja in kasneje (v zaporu),
da je to dejanje že storil. Toži-
lec je postregel še z novim
podatkom, da si je storilec zlo-
činsko orožje priskrbel pri ne-
kem zasebnem podjetniku na
območju Hrastnika. Nov je v
obtožnici tudi podatek, da
GSM signal v času zločina ni
pokrival naselja Tekačevo. To
dejstvo se sklada z »molkom«
na GSM aparatu, ki ga je imel
Kamenik pri sebi v času umo-
ra.
Obtoženi Kamenik je tokrat
odklonil psihiatrični pregled,
je pa iz nevropsihiatričnih
analiz iz prejšnjih kazenskih
obravnav razvidno, da gre pri
Kristijanu Kameniku za agre-
sivno, brezčutno in neprilago-
dljivo osebnost, ki je nagnjena
k nasilniškemu načinu uve-
ljavljanja, je še povedal toži-
lec.
Kristijan Kamenik je v nada-
ljevanju dejal, da je obtožnico
sicer razumel, in dodal: »Ne
vem, kaj bi jaz imel s tem. V
Tekačevem nisem bil nikoli,
tega kraja sploh nisem poznal,
kot tudi ne nikogar od umorje-
nih.« Znova je poudaril, da je
bil v času zločina skupaj s
svojim dekletom pri sorodni-
kih. Nato je izjavil, da na na-
daljnja vprašanja ne bo odgo-
varjal.
Glavna obravnava pred petč-
lanskim senatom, ki mu pred-
seduje okrožna sodnica Ingrid
Lešnik, se je nadaljevala v to-
rek z zaslišanjem prič, v glav-
nem Kamenikovih sorodnikov
in sosedov. V popoldanskem
delu sojenja pa je prišlo do
preobrata, ko sta pričala Franc
Škrabl, ki ima mehanično de-
lavnico v okolici Rogaške Slati-
ne, in Bogomir Poharc, nečak
umorjenih zakoncev Poharc.
Prvi je izjavil, da Kamenika ni
nikoli videl, drugi pa je zatrdil,
da je na lastne oči videl Kame-
nika, ko se je nekega dne pred
približno poldrugim letom
mudil v Škrablovi delavnici.
Poharc je še povedal, da se v
Rogaški Slatini med ljudmi širi-
jo govorice, da se je Kamenik
večkrat zadrževal v Škrablovi
delavnici. Kdo govori resnico
in kdo laže, se bo videlo v
nadaljevanju sojenja.
MARJELA AGREŽ
Radarii bodo
iv	petek, 9. oktobra dopoldne, na območju Velenja, popoldne
I na območju Žalca,
v	soboto, 10. oktobra popoldne, na območju Žalca,
v nedeljo, 11. oktobra popoldne, na območju Velenja,
v ponedeljek, 12. oktobra dopoldne, na območju Žalca in
Dvenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju
Ikega, Šentjurja pri Celju in Mozirja,
v torek, 13. oktobra dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah
Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Velenja,
v sredo, 14. oktobra dopoldne, na območju Mozirja in
Btjurja pri Celju, popoldne pa na območju Žalca in Sloven-
ih Konjic ter
v četrtek, 15. oktobra dopoldne, na območju Šmarja pri
Išah, v popoldanskem času pa na območju Slovenskih
bjic. Rogaške Slatine in Šentjurja pri Celju.
Laserski merilnik hitrosti bo v času od 8. do 19. oktobra
imeščen na območju Celja in Slovenskih Konjic.
Ni ga opazil
v Srebrniku se je 3. oktobra popoldne hudo telesno poško-
doval 70-letni Franc D.
V času, ko je Franc D. opravljal hlevska dela, je 19-letni
Manuel Š. nameraval prestaviti traktor s prikolico iz enega v
drugo gospodarsko poslopje. Ko je traktor prestavil, pa ni opazil
Franca D., ki je prišel iz hleva ter ga z bočno stranjo prikolice
stisnil ob betonski steber. Franc D. je pri tem utrpel hude
telesne poškodbe.	M.A.
Zmečkalo mu
je dlan
v podjetju Konitex v Slo-
venskih Konjicah se je v pe-
tek, 2. oktobra zvečer, pripe-
tila delovna nezgoda.
Anton S. (41) iz Tepanja je
tega večera delal na stroju ka-
lander. Pri napeljevanju mate-
riala med valje mu je zgrabilo
desno roko in mu zmečkalo
dlan, stroj pa je izključil njegov
sodelavec. Antona S. so odpe-
ljali v celjsko bolnišnico, kjer
so ugotovili, da je utrpel hudo
telesno poškodbo. M.A.
MINI KRIMIČI
Ukradel pločevino
Konjiške poUciste so 30.
septembra obvestili, da je s
prostora za sušenje lesa na
Liptovski ulici v Slovenskih
Konjicah izginilo 500 kosov
aluminijaste pločevine za po-
krivanje posušenega lesa.
Podjetje Opifex je oškodovano
za okoli 600 tisoč tolarjev.
Ukradeni peugeot
V	noči na 1. oktober je s
parkirnega prostora pred sta-
novanjskim blokom na Ljub-
ljanski cesti izginil osebni av-
tomobil znamke Peugeot 106
XN. Vozilo, ki je last Marije K.,
je rdeče barve, z reg. oznako
CE 85-32A.
Parfumi s police
Minuli četrtek okrog pold-
neva se je v trgovini Drogerie
Markt na Celjski cesti v Rogaš-
ki Slatini nahajal nekdo, ki je
segel na prodajno polico in z
nje ukradel različne steklenič-
ke s parfumi v skupni vredno-
sti 159 tisoč tolarjev.
odpeljal prikolico
MinuU četrtek je neznani
storilec vstopil v ograjen skla-
diščni prostor Uniorja na Ko-
vaški cesti v Zrečah. Od tam je
neznano kam odpeljal avto-
mobilsko prikolico, vredno
okoli 300 tisoč tolarjev.
NN kradel v RR
V	noči na petek, 2. oktobra, je
neznani storilec vlomil v skla-
dišče bistroja RR na Ulici heroja
Staneta v Žalcu. Iz notranjosti je
odnesel večjo količino cigaret in
steklenico žgane pijače. RR-Li-
ne d.o.o. je oškodoval za okoli
70 tisoč tolarjev.
Okradeni Ribič
V noči na 3. oktober je nekdo
vlomil v gostinski lokal Ribič
na Trgu Celjskih knezov v Ce-
lju. Pobral je večjo količino raz-
ličnih vrst cigaret in manjšo
vsoto denarja, s tem pa gostin-
sko podjetje Ojstrica oškodoval
za približno 55 tisoč tolarjev.
obračun v
Svibnem
v soboto, 3. oktobra po-
poldne, sta se v Svibnem spo-
rekla 21-letni Valentin J. in 37-
letni Jože D., vzrok spora pa
so bili stari neporavnani raču-
ni. Med prepirom se je Jože
postavil za traktor, na katerem
je sedel Valentin, s tem pa mu
preprečil nadaljnjo vožnjo. Va-
lentin je Jožeta opozoril, naj
se mu umakne s poti, ker pa je
Jože trmasto vztrajal na me-
stu, je Valentin enostavno za-
peljal vzvratno. Traktor je Jo-
žeta podrl, hudo telesno poš-
kodovanega pa so odpeljali v
bolnišnico.
Ukradel jeklenki
V noči na 3. oktober je nezna-
ni storilec ukradel dve večji in
polni plinski jeklenki z napi-
som Linde plin, ki sta bili shra-
njeni na dvorišču Steklarske šo-
le v Rogaški Slatini. Z dejanjem
je lastnica Sonja P. oškodovana
za približno 150 tisoč tolarjev.
Izkoristil
priložnost
Neznani storilec je v ponede-
ljek, 5. oktobra zvečer, izkori-
stil odsotnost oškodovanke in
ji iz garderobe v telovadnici IV.
osnovne šole na Dečkovi cesti
v Celju ukradel bundo in na-
hrbtnik, v katerem so bili zgor-
nji del trenirke in avtomobilski
ključi. Eva K. je oškodovana za
približno 40 tisoč tolarjev. Celj-
ski policisti so storilca že izsle-
dili.Gre za 22-letnega Marjana
T., kateremu so ukradene
predmete zasegli.	M.A.
Podjetnica z napako
Zaradi suma, da je storila več poslovnih goljufij, se celjski
policisti ukvarjajo s 34-letno S.K., podjetnico iz okolice
Celja.
Osumljena je v letih 1995, 1996 in lani naročala blago in
storitve pri večjih podjetjih, svojih obveznosti pa ni nikoli
poravnala. Blago in storitve je naročala v času, ko je bil žiro
račun njenega podjetja blokiran. Na tak način je za (skupno)
več kot 2 milijona tolarjev ogoljufala podjetja: Iskra avtoelektri-
ka - Trgovina d.o.o. iz Šempetra pri Novi Gorici, Avto Celje iz
Celja, Trgovsko in servisno remontno podjetje iz Celja, M.P.P. -
Vozila d.o.o. iz Maribora, Telekom Slovenije PE Celje ter
Zavarovalnico Triglav Celje.	M.A.

32
KRONIKA S CEUSKEGA
t
S polko do državljanstva
Dodaten »izpit« za nove Slovence - Zakaj mnoge mika služba v Bruslju? - Medved za jubilanta žametnega glasu
Predvolilno kupčkanje je vedno bolj inten-
zivno tudi na najvišji ravni. Nekaj pomem-
bnežev z našega konca je že dalo jasno
vedeti, da jim namigovanja o kandidatih za
župane niso všečna in bi veliko raje počakali
na slovensko zbližanje z Evropo.
Nič čudnega. Naslednje leto se bo v Bruslju
zaposlilo okrog 200 Slovencev in v službah
evropske skupnosti bo tudi za nameščence
naše države najnižja mesečna plača 20.000
dolarjev prej pravilo kot izjema, zato celo
mesta veleposlanikov niso več mikavna. Vsee-
no naj bi diplomatskega sorodnika v kratkem
dobila Aco in Tone Turnšek, saj je bratranec
Tit (nekdanji minister) prvi kandidat za odhod
v Kitajsko, enak položaj pa je v Pekingu še v
času bivše države zasedal Celjan Zvone Dra-
gan, ki je zdaj v zunanjem ministrstvu.
Vroče je tudi okrog imenovanja drugega
namestnika generalnega direktorja Pošte Slo-
venije. V največ kombinacijah se pojavlja di-
rektor uprave za telekomunikacije Marko Cuk
(nedolgo tega je bil vodja pravne službe Tele-
komove poslovne enote v Celju), vendar ni
pokazal pretirane želje po novi spremembi.
Skrbi drugačne narave ima novi operater mo-
bilne telefonije Simobil, ki pospešeno išče
lokacije za antenske sisteme in pozanimal se je
celo o možnosti, da bi bili oddajniki na cerkve-
nih zvonikih.
Nenavadne dodatne preizkušnje za pridobitev
slovenskega državljanstva pa se je domislil po-
slovni sekretar laške pivovarne Gorazd Šetina.
Srbski košarkar Miljan Goljovič je moral s štajer-
sko izvoljenko Jasmino na sredini igrišča zaplesa-
ti polko, s katero ni imel težav. Šetina je nečak
nekdanjega politika Andrej Marinca in je med
pivovarje pred približno četrt stoletja kot dolgo|
sec prišel iz Ljubljane. Tudi njega je omrežil §
in s turnirjev se že vrača s pokali, na koncg
visoke klasične glasbe redno zahaja v Ljubljai
poleti pa ga je povsem prevzela Škotska.
Slovenija ni bogatejša samo za nove državi
ne, marveč od prejšnjega tedna tudi za društ
Mali ljudje Slovenije. Navdih za ustanovitev
Bernarda Korent iz Celja (z družino zdaj živ
Piranu) dobila na podobni konvenciji v ZI)
kjer je društvo pred mnogimi leti ustanoi
filmski igralec Billy Barty. Korentova občas
sodeluje z vlado in nekaterimi ministrstvi, i
je na zadnjih olimpijskih igrah v Atlanti
Naganu pripravila razstavo o tradicionalu
slovenskih izdelkih.
Kot se za zadrečkega zeta spodobi, je dolg
letni urednik Radia Celje Mitja Umnik okro
jubilej praznoval v Bočni in med savinjski
gozdovi srečal (plišastega) medveda. Z žanu
nim glasom in ometuljčkan še dandanes bog
številne prireditve (napovedalec je bil že src
šestdesetih), eden njegovih večjih dosežkov
je radijska frekvenca na Boču.
ŽEUKO ZUl
Gorazd Šetina
Mitja Umnik
Bernarda Korent
Miljan Goljovič
GRAFIT
Celje, Ulica Ivanke Uranjekove 3.
mc
št 40.-8. oktober
1
Urednica Petice Tatjana Cvirn
Pariz, jesenska
viomobilskaMeka
Deset načinov, da
okrepite voljo
Y ritmu
prepletenih zank
Privoščimo
si jabolka
Princeska
na prestolu
Vzroki
odvisnosti
Andaluzijska
lepotica
I V najjužnejši španski pokrajini so vidni sledovi Mavrov - Granada kot zadnje
I	zatočišče muslimanov
bi se moral človek odloči-
[v bogati španski zgodovi-
irati eno samo letnico, ki
bu zdi najpomembnejša,
bilo to gotovo leto 1492.
a leta je Krištof Kolumb
ril Ameriko, kar je v na-
Injih letih v državo prina-
) ogromna bogastva, z os-
hijo poslednje mavrske
Ibe Alhambre v Granadi
je bila dokončana tudi
nska rekonquista. Musli-
li, ki so v deželo prodrli
1 skoraj osemsto leti, so
dokončno izgnani,
fej'
ledovi Mavrov so v Andalu-
najjužnejši španski pokra-
kjer so se muslimanski
ijalci zadržali najdlje, vid-
' danes. Njihov vpliv se čuti
(lenih, krajevnih navadah,
ebnem naglasu. In seveda v
lih ljudeh. Gledanje, doživ-
ie, čustvovanje Andaluzij-
e drugačno, kakor pri Iju-
iz severnih krajev. V njem
se spajata poganski in krščan-
ski, orientalski in evropski
svet, ki tako ustvarjata novo
celoto. V andaluzijskem člove-
ku je čutiti nekakšno melanho-
lijo in žalost. Tak je bil tudi
največji andaluzijski pesnik
Federico Garcia Lorca. V nje-
govih pesmih sta pogosta moti-
va skrivnost in smrt.
Bele vasi
čisto drugačna od tega pa je
andaluzijska pokrajina. Nje-
na prst v široki, rodovitni kot-
lini ob reki Guadalquivir je
zelo rodovitna. Ko se voziš z
vlakom, hitijo mimo tebe ne-
skončni nasadi oljk. Poleg te-
ga uspevajo tudi vinska trta,
sladkorni trs, riž, pšenica. V
goratem in stepskem svetu, ki
obkroža to kotlino, prevladu-
je živinoreja in tudi vzreja
bikov za bikoborbe. Tu so tudi
rudniki bakrove, svinčeve in
železove rude.
Značilnost andaluzijskih
vasi so ozke uličice in bele
hiše (zaradi česar se jim reče
tudi bele vasi) z zamreženimi
okni, ki gledajo na hladno
dvorišče, patio. Tudi večja
mesta imajo stari del, kjer
življenje še vedno poteka mir-
no in po starih navadah z ob-
vezno popoldansko siesto. V
poletni vročini, ko se tempe-
ratura dvigne nad štirideset
stopinj, je res težko delati kar-
koli drugega razen počivati.
Vzpon in padec
Granade
v Španiji pravijo, da »quien
no has visto Sevilla no has
visto maravilla, quien no has
visto Granada no has visto na-
da«. To pomeni, da kdor ni
videl Sevilje, ni videl čudeža
in kdor ni videl Granade, ni
videl ničesar. Pomembnost
Granade je začela naraščati v
11. stoletju, ko je propadel
kordobski kalifat, njeno zlato
obdobje pa se je pričelo dve
stoletji kasneje. Granada je
postala še zadnje zatočišče
muslimanov, ki so do takrat
izgubili že večino svojega
ozemlja v Španiji. Izgnanci so
s seboj prinesli svojo umet-
nost in obrt, trgovina je doži-
vela velik razmah, vpeljan je
bil razvit sistem namakanja
zemlje, cvetela je literatura in
znanost. Za dobrih 250 let je
granadsko kraljestvo postalo
sinonim za ekonomski, kul-
turni in umetniški razcvet.
Mesto je v tem času imelo
štirikrat toliko prebivalcev
kot London.
Konec tega obdobja je po-
menila krščanska osvojitev
Granade, še zadnje arabske
utrdbe na španskih tleh. Veli-
ko so k zmagi kristjanov pri-
pomogle tudi spletke in spori
na granadskem dvoru. Resnič-
na zgodba pripoveduje, kako
se je kalif zaljubil v katoliško
dekle in se zato ločil od svoje
dotedanje žene, s katero je že
imel sina - bodočega prestolo-
naslednika. Toda užaljena že-
na se je kmalu zmagoslavno
vrnila in s pomočjo tistih, ki
so ostali na njeni strani, na
prestolu okronala svojega
mladega sina.
Najpomembnejše arabske
družine so se razdelile na dva
tabora, mladi kralj pa se tudi
ni mogel dolgo upirati špan-
skim osvajalcem. 2. januarja
1492 je na Alhambri zmago-
slavno zavihrala zastava s kri-
žem. Zmago je slavila vsa krš-
čanska Evropa. Na žalost pa so
se s tem za Granado začeli črni
dnevi. Zavladala je verska ne-
strpnost, mesto je izgubilo
svoje finančne vire. Nekdanja
slava se ni vrnila nikoli več.
Rdeči grad-
Alhambra
Tisto, kar danes najbolj pri-
vlači turiste v Granado, so ču-
dovite arabske zgradbe, ki so
do danes ohranile svoj sijaj.
Brez dvoma si prvo mesto
med njimi zasluži nekdanji
kraljevski grad Alhambra (kar
pomeni Rdeči grad), ki se dvi-
ga na enem od treh mestnih
gričev. Z njega je tudi lep raz-
gled na Sierro Nevado, najjuž-
nejše evropsko gorovje, ki ga
še pokrije sneg, in je tudi na-
ravna pregrada med andalu-
zijsko pokrajino in sredozem-
sko obalo. Le nekaj deset kilo-
metrov naprej pa se že začenja
Afrika. Z Alhambro je dosegla
vrh nasridska arhitektura.
Bolj kot same inovacije v obli-
ki je bila pomembna dekora-
cija in ornamentacija. Stene
in stropi so tako polne čudovi-
tih okraskov in vzorcev iz
mavca in lesa. S stropov po
nekaterih dvoranah visijo ne-
kakšni stalaktiti, ki so pogosto
pozlačeni. Na keramičnih
ploščicah, ki marsikje prekri-
vajo zidove, lahko zasledimo
misli iz korana. Zanimivo je,
da je Alhambra pravzaprav
delo več vladarjev. Ponavadi
je vsak podrl precej umetnin
svojega predhodnika, da si je
naredil prostor za lastno us-
tvarjanje.
ALEN BRAJNIK
Delček čudovitega Rdečega gradu.

34
REPORTAŽA
mEm.
Dnevi mladosti in glasbe
Laška godba na pihala in mažoretke osvojili Liechtenstein in Švico
Začelo se je v okolici Kra-
nja, ko sta dva avtobusa celj-
skega Izletnika odpeljala 80
popotnikov, namenjenih v
Liechtenstein in Švico. Janko
Kramberger, predsednik Slo-
venskega društva »Dr. Franc
Prešeren« v Liechtensteinu, se
je povezal z Jožetom Ojsterš-
kom iz Pivovarne Laško Anico
Praprotnik, lastnico Hotele
Bellevue na Šmarjetni gori pri
Kranju dirigentom Tonetom
Turnškom Marijo Marguč,
vodjo šestnajstih mažoretk...
Pridružili so se jim še nekate-
ri drugi - vse skupaj pa sta
čakali sanjska Švica in Liech-
tenstein, najmanjša evropska
kneževina. V glavnem meste-
cu Vaduz nas je čakal bleščeč
nastop in proslavljanje treh
imenitnih slovesnosti.
Sprejela nas je prijazna, sta-
rodavna stavba v osrčju trga
Schaan in nestrpna »teta Slo-
vencev v Liechtensteinu« An-
gela Wachter, ki je praznovala
83. rojstni dan, je vsa žarela
od skrbi in presenečenje. Mla-
do vojsko glasbenikov in ma-
žoretk so sprejela tri gostišča.
Mladostna svežina je kukala
izza trudnih vek in zmagova-
la, očarana nad lepotami po-
krajine. Peljemo se proti doli-
ni Viamala, ki je znana iz pisa-
teljskega in filmskega sveta.
Obisk protestantske cerkve iz
šestnajstega stoletja v Zillisu
nas prevzame s svojimi freska-
mi. Ujeti Ren buči v soteski s
slapovi Rofflaschlucht, 159 ki-
lometrov je do Ziiricha. Stara
rimska pot, vsekana v skalov-
je, kjer so tovorih blago z juga
na sever, diha tisočletno mo-
gočnost.
Tri obletnice
Večer pred Hotelom Post v
Schaanu osvežijo mažoretke,
pihalna godba pa pritegne do-
mačine in rojake. Tri obletnice
podkrepijo ubrano igranje:
Gorenjka Angela Wachter
praznuje 83. rojstni dan in
hkrati štiri desetletja lastniš-
tva Hotela Post, ki je postal
zbiraUšče rojakov in simpati-
zerjev Slovenije. Darila ob
dvojnem slavju dobesedno
dežujejo.
Slovensko društvo »Dr.
France Prešeren« praznuje 5.
obletnico dela, v tem času pa
je pridno pomagalo pri uve-
ljavljanju Slovenije v Švici in
Liechtensteinu, ohranjalo je-
zik in običaje ter gostilo ne-
štete popotnike. Trdnjava
slovenstva. Hotel Post, je te-
sno povezan s knežjo palačo
in je hkrati gostišče mnogih
poslovnežev, popotnikov, pa
tudi zgublječkov iz vojne v
BiH.
»Pivovarna Laško je že od
nekdaj navezovala stike s Švi-
carji,« je pripovedoval vodja
potovanja Jože Ojsteršek. »To
potovanje je nagrada za uspe-
he mažoretk in pihalne godbe.
Pivovarna tudi denarno pod-
pira njihovo delo; na njihove
umetniške ambicije pa z razu-
mevanjem gledata tudi direk-
tor Tone Turnšek ter seveda
predsednik godbe Gorazd Še-
tina.«
Laški godbeniki in mažoret-
ke so nedvomno upravičili
zaupanje vseh, ki verjamejo
vanje in v njihovo delo. Škoda
je, da so se predstavili le s
tremi nastopi, toda deveturna
vožnja in »čukov spanec« sta
storila svoje.
Velicastje pod
knežjo palačo
Sonce se nam je smejalo
sredi Vaduza, prestolnice
Liechtensteina, mažoretke so
bile vihravo gibke in dražest-
ne, paviljon za godbo okra-
šen... Morda nas je z orlovske-
ga gradu nad mestom gledal
sam knez liechtensteinski
Adam von und zu Liechten-
stein s kneginjo Mario? Tega
bi se razveseUli tudi naši gost-
je: novopečeni veleposlanik v
Švici Stanko Buser z ženo Ve-
ro in svojim »prvim možem
ambasade« Rudijem Merlja-
kom, ki je sredi septembra
nastopil službo v Bernu. Od
radosti so kar v parku odprli
steklenico šampanjca in naz-
dravili slovenski lepoti, ki jo je
ubrano podpirala laška godba.
Ljudje so ploskali, previdna,
oprezna srca Švicarjev so se
odpirala; Japonci, ki jih je mr-
golelo, so osupnili; mi pa smo
lepoto in mladost lovili v ob-
jektive z vihravo hlastnostjo.
Trenutki, vredni spomina!
Osrčje Bodenskega jezera je
svetovno shajališče mondenih
gostov. Tu je našlo svoj kos
kruha skoraj 5 tisoč naših de-
klet in mož, ki so sedaj napol
Švicarke in Švicarji. Otok cvetja
Mainau nas očara, slapovi na
Renu osupnejo z močjo, edins-
tveno v Evropi. Hitimo v Hotel
Post, kjer pridne mravljice, med
njimi podpredsednica Prešer-
novega društva Cvetka Wohl-
wend, hite pripravljati večerjo.
Teta Angela je kot vseprisotni
duh, Anica Praprotnik in Nada
Bogataj s kranjske občine pove-
zujejo natakarice... Nato pa v
avtobus in do Montlingena, kjer
so se glasbeniki in mažoretke
predstavili tamkajšnjim godbe-
nikom, združenim v Musikge-
sellschaft Montlingen-Eich-
weis. Ves kraj praznuje praznik
buč (Korbsa-Fascht), obeta se
fešta, ki se je veseli staro in
mlado. Povsod šotori, rajanje,
pivo, petje... Na velikanskem
traktorju so razstavljene zma-
govite buče, najtežja tehta 74
kilogramov in en gram, največja
premore 204 centimetre obse-
ga-
Velik del trga še napol spi.
Naša godba udari tuš, zaspane
švicarske glave se čudijo: kdo
je okupiral naše tiho mestece?
Kmalu se nam pridružijo, ko
prikorakamo po glavni ulici in
nas bučno naznani čarovnik
Edi, veteran švicarskih veselic.
Nato sledi »tisto«. Srž, pred-
stavitev. Dirigent Ivan Med-
ved se gibko povzpne na stol
in z bučko v obliki dirigentske
paličice dirigira dvema godba-
ma. Viharen aplavz, še, še-
ee...!
Mažoretke in drugi zapleše-
mo polko, pozdravi nas tudi
Pavla Čulk, poročena Schei-
pers, predsednica Slovenske-
ga društva v kneževini Liech-
tenstein, katere mož, Švicar
Hinz, je zaljubljen v Slovenijo,
ki jo obiščejo vsaj dvakrat let-
no, sin Tomi pa itak tekoče
govori slovensko.
Godbeniki gostijo kolege
ven šotora. Noč je mila, n?
polno zvezd. Rojevajo se zv
de slovensko-švicarskega pr
teljstva. Vodja montlingern
godbe Kurt Maute s preva
cem Jožetom Hrastnikom
vezuje stike za naslednji pr
nik cvetja in piva v Laškem.
Gotovo se bodo srečali, j
carji so preprosto šokirani)]
ravnijo igranja Slovencev!
čudnega, saj so vsi godbej
profesionalno izobraženi, i
hovo znanje pa dopolnji
mladostni žar.
Polnoč je, čas duhov. Zai
voljni se vračamo, čakajo i
domovina in svojci. Zgod
puberteta se druži z zrelos
šestdesetih. Pesem, impr
zacije, smeh... Bil je en ;
lep dan mladosti.
IVANCIMERN
Angela Wachter sprejema darila od predstavnikov Laške pihalne godbe in mažoretk.
Slovenska atrakcija v Vadiizu.
Št.40.-8.ekf«ber
PETICA
V MODNEM VRTINCU
V ritmu prepletenih zanlc
po moštu in pečenih kosta-
iti dišeč mesec oktober se-
da še ni razlog za slabo
jt, ker vas pletilke in tista
spomladi kupljena volna
vedno čakajo. No, počasi
vendarle razmislite, s
llcšno pletenino bi pope-
^i vašo letošnjo zimsko
irderobo, nemara z njo raz-
jselili drago osebo... Tople
I mehke pletenine vam le-
Unjo sezono namreč pripo-
^ tudi moda.
i[n ker vemo, da je njeno
[nutno najljubše opravilo
lačanje v zgodovino oziroma
jujanje starih modnih vzdu-
j,se tudi vi z veseljem odeni-
1 v nostalgična pletena
[dušja.
Ce se boste torej lotili pre-
pletanja volnenih zank, ki so
ga mojstrsko obvladali že celo
stari Egipčani, ne bo odveč
kakšen modni namig z letoš-
njo letnico.
Vrača se rustikalen videz
ročnih in strojnih pletenin,
mehko nagubani rastri, izme-
njujočih se levih in desnih
pentelj, se zlivajo v pleteno
igro vrvi, verig in geometrij-
skih likov od črt, kvadratov do
motivov egipčanskih piramid.
Nekaj staroegipčanske figura-
like je opaziti tudi na moških
pleteninah, pri katerih sicer
prednjači gladko ali rebrasto
pletenje z dvobarvnim tvida-
stim efektom oziroma vselej
priljubljenim irskim vzorcem.
V ženski pleteni modi vlada
ležernost, podaljšane so linije
puloverjev, kardiganskih jopic
in twin-setov, tudi krila segajo
vse tja do gležnjev in še dlje -
do tal. Skozi meglena zimska
jutra bo prijazen sopotnik ple-
tenina s puli ovratnikom, tak-
šnim rebrasto pletenim, ki se
vratu tesno oprijema in ne do-
pušča, da bi nas mraz »prijel
za vrat«. Lahko pa je tudi ve-
lik, dvonamenski. Dopoldne
ga dvignemo in če je treba,
vanj skrijemo tudi brado, zve-
čer pa ga odvijemo vse do
zapeljivega dekolteja.
Krinolina&pletenina
Pa se za trenutek še vrnimo
h krilom. Do tal, smo rekli, da
se spuščajo. Vendar ne le v
dolžino, tudi v širino jih je
letos krepko zaneslo. Tiste
najbolj drastične izpeljanke
obujajo baročne linije krino-
lin. In še neobičajna modna
druženja - satenasta krinolina
in ročno pleten pulover, ki se
proti dnu zvonasto širi. Ali pa
na debele pletilke pleteno kri-
lo v hruškasti liniji. Atraktiv-
no. Vendar, saj veste, kakšno
linijo ženskega telesa so imeli
modni oblikovalci v mislih, ko
so kreirali tovrstne modele...
Kapljica rdeče
izzivalnosti v sivi
jeseni
»če želite biti letos kar se da
modni, oblecite se od glave do
čevljev v katerokoli barvo - le
siva naj bo!« je misel, ki pove
vse o letošnji trendovski barv-
ni lestvici. Povsem isti »sivo-
modni« napev se sUši tudi po
vsej pleteni modi za letošnje
hladne dni. Čeprav slišim, da
jo modne navdušenke ta hip
na vsa usta hvalijo (kako tudi,
ne saj je vendar modna, pa
tudi pristoja skoraj vsem...?).
jih že vidim, kako bodo tja na
pomlad vse naveličane posko-
čile ob pogledu na kakšno
»pravo« barvo.
No, in za »pravo« stvar je še
pred zimo sem ter tja poskrbel
kakšen modni kreator, ki se ne
dovoli potegniti v modno
enoumje. John Galliano, ki
kreira za vrhunsko francosko
modno hišo Dior, je že eden
izmed njih. Signalno rdeča
kašmirska pletena tkanina
ovija telo kot druga, mehka
koža. Kostim v stilu štiridese-
tih oziroma šestdesetih let z
šal-ovratnikom in borduro iz
pliseja na spodnjem robu krila
deluje med sivo jesensko
modno ponudbo kot vesela
kapljica izzivalnosti... In, ne-
nazadnje, drage moje, rdeča
se imenitno dopolnjuje s vse-
mi oseminosemdesetimi od-
tenki sive barve!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Hit sezone: pletene obleke do tal.
^etamorfoza iz ovratnika v dekolte.
Pletilke št. 8 in 2 kilograma volne, pa vas do
supermodnega krila hruškaste linije loči le še
nekaj »prepletenih« večerov.
Svilena krinolina in ročna pletenina za dan ali večer?
»Oboje,« pravi letošnja moda.
Iz skicirke Johna Galliana:
volnena kašmirska tkanina
in signalno rdeča barva za
jesen/zimo 1998/99.
Iščemo mlade kreatorske talente
Na naše povabilo, da nam
med poletnimi počitnicami
pošiljajte svoje videnje mode
za mlade vsi tisti, ki vas mo-
da oziroma estetsko oblače-
nje zanimata in svoje vizije
radi prenesete tudi na papir,
je bil odziv slabši, kot smo
pričakovali.
Ste imeli med poletjem pre-
malo časa, ste ga porabili za
drugačno zabavo ali pa vas
(kot je v vaših letih neroden, a
pogost pojav) nekoliko daje sa-
mozavest? Idej in nadarjenosti
vam brez dvoma ne primanj-
kuje, to ste dokazali v našem
prejšnjem, zimskem natečaju
mladih kreatorskih talentov, ko
ste nas s svojimi modnimi ski-
cami dobesedno zasuh. Ste
bolj kreativni (in pridni), ko
zunaj ne vabita vroče sonce in
hladni valovi? No, kakorkoli, še
vedno so vaši skicirani predlo-
gi v uredništvu NT&RC nadvse
dobrodošli, seveda če ste stari
od 14-24 let.
Izvirne in oblikovalsko dode-
lane ideje s kratko obrazložitvi-
jo bomo na naši modni strani z
veseljem objavili. Morda pa bi si
za začetno vzpodbudo želeli vi-
deti ideje svojih vrstnikov, ki so
že na poti, da nekoč postanejo
modni kreatorji? Ne prezrite
prihodnjih številk Petice, saj bo-
ste v njih lahko naleteli na mod-
ne skice dijakov ljubljanske
Srednje šole za oblikovanje.
Tokrat le pohvala nekaterim
izmed mladih modnih navdu-
šenk iz naše poletne akcije:
Klavdiji Vrečer iz Štor, Jožici
Vučina iz Pristave pri Mestinju,
Dori Kolšek iz Šentjurja in
najmlajši, 11-letni Jasmini Pla-
nine z Vranskega. Pošljite nam
še kaj, tokrat na temo »Modna
zima za frklje in frkoline«.
Modni skici sta kreirali Jožica Vučina in Klavdija Vrečer.
^ 40.. 8. oktober 1998
36
GUSBA
msm}
Princeska na prestolu
Monica že drugič letos na vrhu ameriške lestvice
Glasbene založbe so v
drugi polovici šestdesetih,
ko se je diskografski trg že
skoraj zasičil s post-hipi-
jevsko rockovsko glasbeno
produkcijo in popevkar-
skim popom (Tom Jones,
Engelbert Humperdinck,
Elvis Presley...), mrzlično
začele iskati tržno nišo.
Do takrat so rockovske
plošče kupovali le starejši
najstniki, študentje in delav-
ci v zgodnjih dvajsetih, tisti v
»najboljših« letih pa so na
veliko posegali po ploščah
prej omenjenih »možatih«
popevkarjev. Edini, ki so os-
tali praznih rok in ušes, so
bili mlajši najstniki, ki so ne-
strpno pričakovali idole iz
svojih vrst.
Diskografski velikani so po
opravljenih tržnih analizah
ugotovili, da gre za izjemno
obetaven trg, zato so kmalu
lansirali na glasbeno sceno
cel kup najstniških zasedb in
posameznikov, med katerimi
sta največ uspeha poželi dru-
žinski pevsko-plesni skupini
Osmonds in Jackson Five, ki
sta še danes prototip večine
tovrstnih pop produktov.
Starostna meja teen pop ido-
lov se je do današnjih dni, ko
je najstniški pop na vrhuncu,
vseskozi nižala, eden izmed
zgovornih primerov te trdi-
tve pa je zagotovo temnopol-
ta pevka Monica, ki je, kljub
temu, da bo 24. oktobra
praznovala šele osemnajsti
rojstni dan, že prava zvezda
stalnica na ameriški glasbeni
sceni.
Že leta 1995 je Monica nav-
dušila tako glasbene kritike
kot tudi svoje vrstnike z de-
bitantskim LP izdelkom, ki
je z lahkoto presegel milijon-
sko naklado, z njega pa je
moč še danes večkrat slišati
No.l uspešnici »Don't Take It
Personal« in »Before You
Walk Out Of My Life«. Glas-
beni tisk jo je zaradi njenih
izjemnih glasovnih sposob-
nosti razglasil za novo Ma-
riah Carey, ob dve leti starej-
ši tekmici Brandy, s katero
sta pred nedavnim posnela
planetarno uspešnico »The
Boy Is Mine«, pa je tudi ena
izmed najresnejših kandi-
datk za prvo damo soula.
Ta je, podložen z lahkotni-
mi hip-hop ritmi, v Ameriki,
zadnje čase pa tudi v Evropi,
še vedno nadvse popularen,
v kar prepriča že bežen po-
gled na zgornjo polovico les-
tvic, kjer kar mrgoli tovrst-
nih izvajalcev. Za večino iz-
med njih skladajo utečeni
avtorski in producentski tea-
mi, med katerimi je še pose-
bej uspešna naveza Dallas
Austin-David Foster-Daryl
Simmons-Jeramie Dupri-
Rodney Jerkins, ki je poskr-
bela tudi za avtorsko in zvoč-
no podobo njenega pred
kratkim objavljenega druge-
ga albuma »The Boy Is Mi-
ne«.
Poleg že omenjenega istoi-
menskega mega hita je na
plošči še dvanajst skladb, vse
pa so potencialne uspešnice.
»For' You I Will« se je na
lestvice uvrstila že lani ob
izidu soundtracka za film
»Space Jam«, balada »Angel
Of Mine« je trenutno na vrhu
Billboardove lestvice najbo-
lje prodajanih single plošč,
nekoliko posodobljeni verzi-
ji še preizkušenih hitov »Sha-
pe Of My Heart« (1993) Stin-
ga in »Right Here Waiting«
(1989) Richarda Marxa pa
sta tudi že stalni gostji radij-
ski postaj širom sveta.
Gre torej za album, ki se
bo prodajal dolgo in v nez-
nanskih količinah, rosno
mlada princeska pa se bo, če
ji bodo zvezde še vedno tako
naklonjene, povzpela tudi na
majavi prestol, na katerem
se že kar predolgo izmenju-
jejo Mariah Carey, Whitney
Houston in Toni Braxton.
STANE ŠPEGEL
Monica
Od Rinke do Save
Za zaključek praznovanj ob 130-letnici II. slovenskega tabora v Žalcu je Zavod za kulturo
Žalec organiziral koncert ansamblov domače glasbe.
Na koncertu, kjer so se predstavili glasbeniki od Rinke do Save, kakor so poimenovali prireditev,
so lahko poslušalci prisluhnili Mladim frajlam ter ansamblom Mira Klinca, Gaj (na sliki), Cvet in
Izvir. Da pa niso poslušali le glasbe, sta za humor poskrbela Fonza in Honza.	B. K.
Državno prvenstvo
harmonikark
Milan Bred, ki je pred sedemnajstimi leti začel z Zlati
harmoniko na Ljubečni in je organizacijski odbor pre^
leti zapustil, brez harmonike ne more.	^
Tako skupaj s Turistično agencijo BooM Krško, Zvezi
kulturnih društev Krško in Radiom Sevnica pripravlja i
državno prvenstvo harmonikar, ki bo 17. oktobra ob 13. urf
gradu Brestanica. Prijavljenih je dvajset harmonikark iz vse
Slovenije, najmlajša šteje 10, najstarejša pa 59 let. Državno
prvakinjo bo izbrala tričlanska strokovna žirija, ki jo bo vodi
Albert Završnik iz Celja, obiskovalci pa bodo z glasovanjem
izbrali najprikupnejšo harmonikarko.
Vse prijavljene tekmovalke bodo dobile spominsko darila
maskoto tekmovanja, ki jo je izdelala Blandina Markovič iz
Krškega. Vsaka tekmovalka se bo predstavila z dvema sklad«
bama. »V Sloveniji je veliko harmonikark in zakaj ne b
nastopile na svojem tekmovanju? Imamo vse možnosti, da
srečanje harmonikark z leti postane največje na svetu in v te
smeri bomo tudi delali,« je pred 1. državnim tekmovanjeti
harmonikark povedal Milan Bred.	T.VRABL
Bo moj vnuk še pel
slovenske pesmi?
Boris Kopitar, odlični voditelj različnih
zabavno glasbenih prireditev na televiziji pa
tudi izven nje, je izdal novo kaseto z zelo
pomenljivim naslovom Bo moj vnuk še pel
slovenske pesmi?
Kaseto in CD je izdal pri založbi Mandarina,
na njej pa je deset različnih pesmi. Večino jih je
napisal Branko J. Vunjak in nekaj Dušan Zore,
zanimivo pa je, da se kot avtor pojavlja tudi
Boris Kopitar. Skladbe so bile posnete v studiu
Napoleon v Kamniku. Na novem projektu naj-
demo nekaj pesmi za pravi žur in nekaj za
romantične duše.
Boris Kopitar je svojo radijsko kariero začel
kot voditelj sobotnih in nedeljskih dopoldne-
vov na Valu 202. To je počel kar nekaj let,
potem pa se je poskusil tudi v vodenju oddaj
Koncert iz naših krajev. Prizma optimizma.
Zavrtite, uganite in se pogovorite..., do njego-
vega sodelovanja s slovensko televizijo, kjer je
začel voditi zelo uspešno oddajo Videomeh, ki
se še zdaj nadaljuje z oddajo Po domače.
Med drugim je Boris Kopitar dolgo pel pri
ansamblu Nika Zajca, sedaj pa ga na nastopih
spremlja ansambel Obzorje iz Železnikov. Bo-
ris veliko da na ljudi, ki jih ima rad. Njegova
popotnica do src je topla in iskrena beseda ter
lepa pesem. Zaradi vsega tega ni čudno, da ga
imajo ljudje radi. Na zadnjem projektu so
skladbe Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi.
Nocoj te ujel bom v svoje sanje. Veselje v srcu
nosim, Izpijmo. ga, prijatelji, Tvoj objem pove
mi vse. Zaradi lepe črnolaske (priredba uspi
šnice Kiča Slabinca), Slovenci smo posebu
sorte. Ogenj v srcu še gori. Dan želja in Ne bo<
otožno, ti moje srce.
T.VRA0
Nova kaseta ansambla Cvet
Ansambel Cvet iz Radeč je
v šestem letu obstoja izdal
drugo samostojno kaseto z
naslovom »Mlada mamica«.
Kaseto je ansambel poimeno-
val po melodiji, ki jo je zaigral na
festivalu Števerjan 98. Avtorja
sta Igor Podpečan in Ivica Cvikl,
ki je za tekst prejela prvo nagra-
do. Ansambel Cvet je ob tem v
Števerjanu osvojil še nagrado za
najboljši kvintet, izdajo kasete
pa je olepšal s promocijskim
koncertom v domačih Radečah,
kamor je povabil ansamble Slo-
venski odmev, Igor in Zlati zvo-
ki, Klaužar in Vasovalci, Strašna
Jožeta in domačega Brajdimirja.
Pripravili so dva koncerta, ki sta
bila dobro obiskana, občinstvo
je lepo sprejelo vse nastopajoče,
še posebej pa ansambel Cvet, ki
se prav gotovo razvija v eno
najboljših mladih slovenskih na-
rodno zabavnih skupin.
Cvet je v šestih letih obstoja
dosegel veliko lepih uspehov,
je pa tudi pravi specialist za
nastope na festivalih, saj od
vsega začetka redno sodeluje
na Ptuju, v Vurberku, Štever-
janu in Cerkvenjaku. Med
mnogimi uspešnimi nastopi
gre omeniti tudi nastop v i
cu na koncertu Od Rinke'
Save.V skupini igrajo Urb«
Hudoklin, Robert Zoreč, ^
lan Strnad (vodja ansambl'
Mateja Strnad, Franci Strna
Miran Šeško in Jernej Bevk
T.vrai
ESZBZSJ
PETICA
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Celjska založba Coda bo v bližnji prihodnosti objavila prvi
^Lim ALEŠA DVORŽAKA-ELABJERA. Gre za zgoščenko »Art
jiillenium« na katero je mladi celjski DJ in producent stisnil
pem izvrstnih drum&bass kreacij, ki bodo najbrž izšle tudi pri
hgleški založbi Law&Order, za katero snemajo tudi celjski
opevkarji Strelnikoff. Prav slednji so na račun Aleševih
!inixov udarne in provokativne flosarske hvalnice »Bitchcraft«
iri glasbenih »kritikih« poželi še več hvale, kot bi jo sicer. »Art
ilillenium« bo prva resna domača plošča, ki se lahko, tako po
vočni kot po idejni plati, primerja s tovrstno svetovno glasbe-
5 produkcijo.
BiUie Joe Armstrong, kitarist in pevec najuspešnejše punk
asedbe vseh časov GREEN DAY, je pri 26-letih že drugič postal
ika. Žena Adrienne ga je tudi tokrat razveselila s sinom, ki bo
lišal na ime Jacob Danger.
S prvega mesta britanske
stvice najbolje prodajanih
|ošč je prejšnji teden dekliš-
l skupina B*WICHED izri-
a nosečo spajsico Mel B in
en prvi solo izdelek »1 Want
You Back«. »Rollercoaster« je
po mega uspešnici »Cest La
Vie« že drugi letošnji UK No.l
hit zasedbe B*witched.
Mel C iz skupine Spice Girls
je posodila svoj glas skladbi
»When You Are Gone«, ki bo v
kratkem izšla na najnovejšem
albumu najpopularnejšega
kanadskega	rockerja
BRVANA ADAMSA.
Na vrh ameriške lestvice
najbolj prodajanih albumov
so se že teden dni po izidu na
presenečenje mnogih zavihte-
li floridski šok-rockerji
MARILVN MANSON. Njihov
četrti studijski album »Mecha-
nical Animals« se je uvrstil
tudi tik pod vrh lestvic večine
evropskih lestvic.
Pionirji ambientalne house
godbe ORB bodo svojo sko-
rajšnjo deseto obletnico pri-
sotnosti na svetovni glasbeni
sceni obeležili z zbirko uspe-
šnic. Izbor glasbenih kreacij,
ki bodo novembra izšle na
kompaktni plošči »U.F.Off«,
je opravil Alex Peterson, edini
stalni član te kultne elektro
združbe.
Konec tega meseca (27. 10.)
se bo na trgovinskih policah z
nosilci zvoka, tudi domačih,
znašel nov album čislanih
ameriških art rockerjev
R.E.M. Na LP »Up« so Mic-
hael Stipe, Peter Buck in Mike
Mills uvrstili 14 skladb, kot
prva izmed njih pa se bo na
single formatu znašla »Day-
sleeper«. R.E.M. bodo svoje
najnovejše umotvore v živo
promovirali le na kratki
evropski turneji v manjših
klubih v Londonu, Hambur-
gu, Dunaju, Madridu in Stock-
holmu.
Verjeli ali ne, na ameriške
lestvice se spet vrača v tridesetih
nadvse popularen swing. Seve-
da v nekoliko modernejši podo-
bi in mešan s sodobnejšimi
glasbenimi stili. Po neverjet-
nem uspehu, ki ga je poleti
zabeležil BRIAN SETZER (na
sliki), sicer pevec in kitarist
znamenite rockabilly zasedbe
Stray Cats, s svojim orkestrom
in z v več milijonski nakladi
prodanim albumom »The Dirty
Boogie«, se je na lestvice prebi-
lo še cel kup podobnih zasedb,
med katerimi pa velja še pose-
bej izpostaviti začetnike novega
swin^ ROVAL CROVVN
REVUE, ki trenutno zažigajo s
poskočno »Zip Gun Bop«.
V najnovejšem video spotu za
skladbo »The Sweetest Thing«,
ki bo prihodnji mesec izšla na
zbirki skladb, ki so jih U2 v
preteklih letih uvrstili na B-
strani single plošč, bodo nasto-
pili tudi člani popularne irske
fantovske zasedbe BOVZONE.
Stara 68 let je za posledicama
raka na svojem domu v
Brooklynu umrla »botra jazza«,
legaidama pevka BETTV
CARTER. V svoji izjemno bo-
gati pevski karieri je Lillie Mae
Jones (takšno je bilo namreč
njeno pravo ime) sodelovala z
nekaterimi največjimi imeni
jazza (Lionel Hampton, Charlie
Parker, Dizzy Gillespie, Miles
Daviš...), posnela več kot 15
samostojnih albumov, leta
1988 prejela grammya za naj-
boljšo jazz pevko, lani pa jo je
ameriški predsednik Clinton
počastil z prestižno National
Medal Of Arts.
Po trinajstih letih skupnega
dela se je razšla razvpita metal
banda WHITE ZOMBIE. Šef,
frontman in idejni vodja skupi-
ne Rob Starker alias Rob Zom-
bie je še pred uradnim razpa-
dom benda za založbo Gerffen
posnel svoj prvi solo album
»Hillbilly Deluxe«, ki se že tretji
teden zadržuje med prvih dvaj-
set Billboardove lestvice 200
Top Albums.
Dave Navarro, nekdanji kita-
rist kultnih Jane's Addiction in
Red Hot Chili Peppers, je s
svojo novo skupino SPREAD
posnel večino materiala za al-
bum »Unicorns and Rainbovvs:
The Pelican«, ki pa bo izšel šele
v začetku prihodnjega leta.
Takrat naj bi luč sveta ugledal
tudi prvi samostojni album
CHRISA CORNELLA, pevca
lani razpadlih Soundgarden,
praočetov seattleškega grungea.
42-letni kalifornijski pevec,
igralec, bivši boksar in lomilec
src CHRIS ISAAK je konec
prejšnjega meseca za založbo
Reprise posnel že šesti studijski
album. LP »Speak Of The Devil«
je za razliko od nekaterih nje-
govih prejšnjih stvaritev nekoli-
ko bolj rockerski, kar potrjuje
tudi uvrstitev prvega singla
»Please« na nekatere ročk lestvi-
ce.
MIA ŽNIDARIČ je ob asi
stenci številnih eminentnih do-
mačih jazz glasbenikov posnela
devet novih skladb, ki bodo na
albumu »Pobarvanka« izšle še
pred koncem leta. Pod vse
skladbe sta se kot avtorja podpi-
sala prekmurski pesnik in pisa-
telj Feri Lainšček (besedila) ter
ameriški pianist in Miin živ-
ljenjski sopotnik Steve Klink
(glasba).
Decembra bo izšel tudi novi
album VLADA KRESLINA.
Vladek se je tokrat (že spet!)
lotil slovenskih ljudskih pesmi,
ki bodo, prirejene z majhno
pomočjo njegovih prijateljev,
objavljene pri njegovi založbi
Čarna pod imenom »Muzika«.
STANE ŠPEGEL
Letos mineva tudi let, odkar sta producenta Dantil Poster in
Thomas McElroy ustanovila prototip ženske zasedbe devetde-
setih. Gre seveda za vokalno skupino EN VOGUE, ki je do danes
nanizala več kot ducat uspešnic. Zadnja izmed njih, počasna
funky balada »No Fool No More«, se bo še pred koncem tega
meseca skupaj s številnimi starejšimi uspešnicami znašla na
kompilacijskem albumu »Best Of En Vogue«, slišati pa jo je
mogoče tudi na soundtracku filma »Why Do Fools Fall In Love«.
Člani vse popularnejšega boy-benda FIVE so podpisali po-
godbo z izdelovalcem brezalkoholnih napitkov Pepsi. Sean,
Rich, Scott, Abs in J so za podpis enoletne pogodbe prejeli vsak
po pol milijona dolarjev.

38
FILM - TELEVIZIJA
NOVI TEDNIK
Mečevalec
s črno masko
10. oktobra bo v Metropolu
premiera filma The mask of
Zorro ali Zorro, zakrinkani
maščevalec, kot so film pre-
vedli pri nas. Slavna igralska
imena, kot so Anthony Hop-
kins, Antonio Banderas, Cat-
herine Zeta-Jones in drugi,
bodo prav gotovo pritegnila
številne filmofile.
The mask of Zorro je ro-
maiitično-pustolovska zgodba
o ljubezni in Časti, o tragediji
in zmagoslavju. Odvija se v
obdobju boja za neodvisnost
Mehike, v času železnega pri-
jema Španije. Razburljiva, po-
gosto smešno bahaška pripo-
ved prikazuje navihanega
izobčenca, ki o bojevanju ne
ve veliko, nazadnje pa se spre-
meni v elegantnega junaka.
Dvajset let je minilo, odkar
se je Don Diego de la Vega
(Anthony Hopkins) kot legen-
darni romantični junak, Zorro
uspešno zoperstavljal španski
tiraniji v Alti Kaliforniji. Zadnji
dve desetletji je preživel v ječi,
sedaj pa mora najti svojega na-
slednika, da bi prekrižal načrte
Dona Rafaela Montera (Stuart
VVilson), ki namerava od me-
hiškega predsednika generala
Santa Anne kupiti Kalifornijo.
Prav Montero je bil tisti, zaradi
katerega je bil de la Vega ob
svobodo, ženo in hči, ki ju
igrata Julietta Rosen in Cathe-
rine Zeta-Jones. Alejandra
Murieta (Antonio Banderas),
razbojnika s temačno prete-
klostjo, Don Diego spremeni v
novega Zorra in upa, da mu bo
enkrat za vselej uspelo opraviti
z Monterovimi spletkami. Po-
tem ko si Alejandro nadene de
la Vegino ogrinjalo, se splete še
romantična vez med njim in
žensko, ki je zelo pri srcu tudi
njegovemu predhodniku.
Čeprav moderna različica fil-
ma o galantnem mečevalcu te-
melji na liku iz McCulleyevega
romana Prekletstvo Capistrana,
se The mask of Zorro zelo razli-
kuje od prejšnjih zgodb. Novi
Zorro ni plemičev sin, venomer
pa je v ospredju odnos starega
Zorra, ki uri mlajšega, da bi
postal njegov naslednik. Pripo-
ved spominja na pustolovske
filme iz preteklosti z mešanico
bliskovitih pustolovščin, dih je-
majočimi podvigi, akrobatskim
mečevanjem, dramo, napetost-
jo, klasično romanco in toplino
ponovnega snidenja. Glavno
vlogo mladega Zorra so zaupali
čednemu Antoniu Banderasu,
ki naj bi bil po mnenju ustvar-
jalcev filma najprimernejši kan-
didat s svojim izžarevanjem so-
čutja in smislom za humor. »Če
je kdaj kje obstajal popoln Zor-
ro, potem je to Antonio,« je
dejal režiser Martin Campbell,
znan tudi po filmu Zlato oko, ki
je po svetu zaslužil več kot 350
milijonov dolarjev in tako po-
magal oživiti podobo Jamesa
Bonda.
B.J.
Za filmske sladokusce
Od sobote do srede bodo v
kinu Mali Union na ogled
izbrani filmi iz distribucije
Cankarjevega doma. Prvi
film - Kolja je dobitnik Oskar-
ja in zlatega globusa za naj-
boljši lanski tuji film, ogle-
dali pa si ga bomo lahko v
soboto in nedeljo. Črno ko-
medijo Odpadna pošta bo na
sporedu v ponedeljek, film
Kitajska skrinjica pa v torek
in sredo. Vsi filmi bodo na
sporedu ob 20.30.
Kolja režiserja Jana Sveraka
se dogaja v Češkoslovaški v
osemdesetih letih, pred pad-
cem komunizma. Jan Louka
je glasbenik, ki pridno dela,
večino zaslužka pa nameni za
popravila materine hišice. Če
bi imel še manjši avto, bi lah-
ko prevzel igranje na porokah
in pogrebih... Njegov prijatelj
se domisli rešitve. Ženske iz
Sovjetske zveze so tedaj Če-
hom plačevale lepe denarce za
navidezno poroko, ki jim je
pomagala do državljanstva.
Žal Janu soproga pobegne v
Nemčijo in ga pusti samega s
petletnim sinkom, Koljo. Jan
se znajde v naravnost nerešlji-
vem položaju...
Norveški film Odpadna po-
šta je režiral Pal Sletaune, go-
vori pa o ljubezni, denarju, ki
ga nihče noče, mrzlih konzer-
vah špagetov, karaokah, ne-
prostovoljnih dobrih delih, ru-
tini in veselju nad komo. Film
prikazuje Roya, razvalino, lju-
bezni lačnega pismonošo, ra-
dovednega in neprivoščljivega
človeka z izrednim darom, da
se znajde na nepravem kraju
ob nepravem času.
Hongkong je prizorišče do-
gajanja tretjega filma z naslo-
vom Kitajska skrinjica reži-
serja Wayna Wanga. Zgodba
iz časa nekaj mesecev pred
britansko predajo mesta Kitaj-
ski se vrti okoU Johna, angleš-
kega dopisnika in Vivian, nek-
danje hostese.	B. J.
KINO
Union 8. in 9. 10. kinopred-
stav ne bo. 10. in 11. 10. ob
15.30, 18.30 in 21.30 ter od 12.
do 14. 10. ob 17. in 20. uri
bodo vrteli akcijski spektakel
Armageddon.
Mali Union 8. in 9. 10. kino-
predstav ne bo. Od 10. do 14.
10.	ob 18. uri ljubezenska dra-
ma Let bele golobice. 10. in
11.	10. ob 20.30 film Kolja, 12.
10. ob 20.30 Odpadna pošta
in 13. ter 14. 10. ob 20.30
Kitajska skrinjica.
Metropol 8. 10. ob 17. in 20.
uri ter 9. 10. ob 15.30, 18.30 in
21.30 akcijski spektakd Ar-
mageddon, od 10. do 14. 10.
ob 16., 18.30 in 21. uri pusto-
lovska romanca Zoro - za-
krinkani maščevalec in 10.
10. ob 10. uri Armageddon ter
ob 23.30 Zoro-zakrinkani
maščevalec.
Žalec 8. 10. ob 17. in 20. uri
akcijski spektakd Armaged-
don, 9. 10. ob 18. in 20.30
pustolovska romanca Zorro,
10. 10. ob 20. uri ameriška
drama Nepomembneži in 11.
10. ob 18. in 20. uri akcijski
triler Dež za ubijanje.
Dobrna 10. ob 19. in 11. 10.
ob 17. uri ameriški film Izgub-
ljeni v vesolju.
Antonio Banderas kot mečevalec s črno masko.
Gremo v kino!
v prejšnji številki smo spraševali po skupini Aerosmith, tako pa je
tudi odgovorila večina naših bralcev. Med drugimi so pravilne
odgovore poslali tudi Matej Frece, Prešernova 20, 3230 Šentjur;
Sabina Bobnič, Laška vas 14,3220 Štore in Andreja Pušnik, Košnica
221b, 3000 Celje. Ti bodo prejeli vstopnico za kino predstavo.
Tokratno nagradno vprašanje se glasi: S kom je poročen
Antonio Banderas?
Pravilne odgovore pošljite do ponedeljka, 12. oktobra, na
naslov Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Med pravilnimi
odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli vstopni-
co za predstavo Celjskih kinematografov.
V DRUŽBI S KANALOM A
Oktobrske novosti
nu Stephena Kinga. Filmi, ki
zaslužijo posebno pozornost
v oktobru, so Nevarna srca,
pretresljiva drama z Michele
Pfeiffer v glavni vlogi, roman-
tična komedija Srce in duša,
romantična drama Sabrina,
akcijski film strasti in skrivno-
sti Jade, priljubljeni film
Adamsovi ter nadaljevanje
Adamsovi 2,
Odklop: Formula
v torek, 3. oktobra, ob 20.
uri bo na sporedu že 71. del
dokumentarne serije Odklop.
Ena izmed Borutovih velikih
želja je brez dvoma vožnja s
formulo, vendar se zaveda, da
so to sanje, ki jih bo težko
uresničil. Svojim očem ne mo-
re verjeti, ko v delavnici poleg
avtopralnice zagleda to čudo
tehnike. Medtem ko si rado-
vedno ogleduje formulo, ga
preseneti Brane, ki ga povabi,
da se pobliže seznani z vozi-
lom in če želi, se mu lahko
pridruži tudi na dirki sami.
Ker so Borutove želje velike in
si želi na dirki samostojno so-
delovati, mu Brane začne raz-
lagati osnovne informacije o
šoli in tekmovanjih, da se bo
Borut po uspešno opravlje-
nem tečaju lahko udeležil dir-
ke A 1000. Šolati se začne na
osebnem avtomobilu, iz kate-
rega kmalu preide na formulo.
Prepričanje, da med upravlja-
njem vozil ni velike razlike, se
mu kmalu sesuje, saj ne gre
brez težav, ki jih Borutova
neizkušenost ne obvlada. To-
da Borut zagrizeno trenira, za-
to se kmalu znajde na tekmo-
valni stezi...
SKRITA
KAMERA
Uroš Slak je tisti mladi ri
ziskovalni novinar na Tele\r
ziji Slovenija, ki je kriv, ^^
prenekateri slovenski politj)
nima mirnega spanca. Njego
vo zadnje odkritje je bilo ni
zakonito pridobljeno stani
vanje obrambnega ministr
Prav Slak je bil namreč prv
ki je novico izvrtal, potem p
so jo prevzeli vsi ostali mo^
ji. Ker je novinar po osnovi
izobrazbi pravnik, mu je bil
takoj jasno, da je ministrov
sklicevanje, da si je stanov;
nje podeUl zakonito, privleč
no za lase. Vprašanje je 1(
zakaj Slak tako vztrajno pr«
ganja ministra. Ali zato, kf
ga skrbi za denar davkoplač
valcev, ali pa zato, ker hoi
narediti kariero po vzoru Wi
tergata? Ne eno ne drugo ni
drži, vedo povedati poučen
Razlog je v tem, da Slak p
30. še vedno nima svojeg
stanovanja in živi pri starši!
Sicer pa, dokler bo v službi n
TVS, ga tudi ne bo imel.
Sicer pa si nekateri no\i
narji na nacionalki skušaj
ob ugledu, ki ga nesporn
imajo v družbi, na razne nad
ne izboljšati tudi materiali
položaj. Tako je avtomobil
stični specialist in honoran
kamniški župan Tone Smo
nikar sklenil, da bo na bli;
njih lokalnih volitvah ponoi
no kandidiral. Menda zatt
ker v svoji občini še ni uresn
čil vsega, kar je obljubil. Njf
gov odgovorni urednik Ladi
Ambrožič je ob tem dejal, d
Smolnikar tudi v službi n
uresničuje tistega, kar od njf
ga pričakuje. Zato je hotel
hišo pripeljati mlajšo moč, i
bi vodila Smolnikarjevo o(
dajo 10.000 obratov, a je vs
skupaj zaustavil Janez Ča
dež, generalni direktor, ki g
na TVS povezujejo z znaniii
izrekom znanega politika
»Ni važno, da je pismen, važ
no je, da je naš.«
Mario Galunič h Stoja
Auer, ki si v nedeljskem večei
nem terminu neposredn
konkurirata za naklonjeno;
gledalcev, se sicer medsebo
no ne prepričujeta, kdo je bo
priljubljen, čeprav, oba Mali
borčana, zasebno nista ravn
prijatelja. In medtem ko j
minulo nedeljo skušal Aue
gledalce šokirati z množični
hipnozo s pomočjo dvomljivi
ga Italijana nadnaravnih mod
pred katerim v studiu ni bil
varna niti kokoš, je Galuri
uspešno fasciniral predvseH
direktorja TV programov ^
svojo oddajo je namreč pova
bil njegovo soprogo Barbar
Volčič-Lombergar. Gledal'
zdaj upravičeno pričakujej"
da bo oddaja Zoom še dalj^
in bogatejša, saj ji višji pror5
čun zagotovo ne more uiti.
Urednik TV Dnevnika Vl^
do Krejač je opravil izpit 2
golf, modni šport, okoli katj
rega se pospešeno oblikui
nova slovenska elita oziroHJ
tisti, ki bi to radi bili.
vprašanje, kdaj se bo na g'''
steze podal Janez Čuček,)
odstavljeni voditelj TV Dne''
nika dejal, da o tem zaenkf^
še ne razmišlja, saj še lahl®
počne kaj bolj vznemirljiv^
ga, celo brez viagre.
V oktobru so se na Kanalu
A odločili za nekatere novo-
sti, ki so jih uvedli zaradi
programskih sprememb, se-
veda pa bo tudi v tem mesecu
na programu Kanala A obilo
dobrih filmov.
Tako bo nadaljevanko Daw-
son's Creek ob ponedeljkih
nadomestila Miza za pet
(Party of five), že znana najst-
niška nadaljevanka o družini
brez staršev.
Sobotne oktobrske večere
bodo ob 21. uri dopolnili z
mini serijo Tisto (It), po roma-

PETICA
TV VODIC
39
t
40
TV VODIC
1
št. 40.-8. oktober
PETICA
TV VODIČ
41

42
TV VODIC

- -
Hpetica
uudje in cas
43
Dr. Ivan Oražen, 1869 -1921
gližajoča se 130-letnica
jtva dr. Ivana Oražna, me-
la medicinske fakultete in
ilirotnika številnih sloven-
jli študentov medicine,
jn ponuja priložnost, da ra-
jčenio njegovo življenjsko
t, pot zdravnika in politika.
r
I^odil se je 8. februarja 1869
Kostanjevici na Krki kot ne-
Iconski otrok. Tu je iskati
uč do njegovega značaja in
ilitične naravnanosti,
po končani osnovni šoli se
vpisal na eno od Ijubljan-
ih gimnazij. Ker ni hotel po-
lati ime svojega očeta od-
nika, ki ga je preziral, se je
(oral prešolati. Tako je matu-
ra! leta 1889 na novomeški
jmnaziji. Mati je želela, da bi
pstal duhovnik, toda odločil
f je za medicino. Ob gladežu
I spoznaval težo avstroogr-
lega škornja nad manjvred-
iirii narodi. Druženje z na-
rednimi kolegi Slovenci, Hr-
iti in Srbi ga je prepričalo, da
Južni Slovani le združeni
iko iztrgajo izpod AO jar-
a. Promoviral je leta 1900 na
aški univerzi. Kot sekunda-
I se je zaposlil v ljubljanski
!Želni bolnišnici in kot po-
ožni zdravnik že takrat pri-
3bil ugled ter spoštovanje
)lnikov, saj je bil poštenjak
I nog do glave.
Knjiga o življenju in delu
[.Ivana Oražna, katere av-
irja sta prim. Franc Štolfa
I as. mag. Zvonka Zupanič-
In^ec, v založbi Medicinske
kultete, bo iztrgala minlji-
Bti človeškega spomina
ijne vrednote zdravnika,
blitika in dobrotnika dr.
ana Oražna. V soboto, 10.
tobra, se bodo v Kostanje-
i srečale vse generacije
ražnovcev in takrat bo izš-
Itudi omenjena knjiga.
Poročil se je v letu 1902 s
dem let mlajšo Evgenijo
lier, vdovo Delak in hčerko
eorga Auerja, lastnika nekaj
ibljanskih pivovarn. Zakon
'ostal brez otrok. Kmalu za-
Jn je v Wolfovi 12 v Ljubljani
Ipri privatno prakso.
Med leti 1906-1910 mu je
lo zaupano mesto občinske-
ga svetnika narodno-napred-
ne stranke, od leta 1908-1910
pa je deloval kot poslanec v
deželnem zboru Kranjskem.
Svoje politične zamisli je
uresničeval pri Sokolu. Leta
1907 je postal starosta Sloven-
ske sokolske zveze, leta 1919
pa celo jugoslovanske. Kot po-
litično nezanesljiv je bil v za-
četku 1. svetovne vojne z de-
kretom prestavljen v Gradec.
Tej nesreči se je pridružila še
smrt ljubljene žene. Izguba
Koroške na plebiscitu oktobra
1920 ga je še dodatno prizade-
la. Pod težo življenja se je
zlomil 11. marca 1921, star 52
let.
Politik
v začetku 20. stoletja je bilo
na Slovenskem malo vplivnih
politikov, zato so morali vsto-
piti v »politiko« ugledni in
sposobni meščani, tudi zdrav-
niki. Oražen se je že pred leto
1910 zavzemal za zedinjeno
Slovenijo v državi Južnih Slo-
vanov. Le združeni z brati Hr-
vati in Srbi lahko upamo na
uspeh proti osovraženi žolti
monarhiji. Oražen je bil med
Nemci ©sovražen kot slovano-
fil in panslovan. S pokončno
držo v deželnem zboru si je
pridobil srca ljudi. Še zlasti po
napadu na Kranjsko hranilni-
co »šparkaso«, najmočnejšo
trdnjavo nemštva na'Kranj-
skem. Močno je odjeknil tudi
govor na protestnem shodu v
mestnem domu 18. septembra
1908. Protinemškega napada
mu klerikalci, Nemci in nemš-
kutarji niso odpustili. Po ljub-
ljanskih ulicah do odmevali
streli, Oražna pa so etiketirali
s »krvavo manšeto«. Boril se je
za podporo umrlih zdravni-
kov, vdovam in otrokom, za
vseučiUšče in še.
Zakulisno metanje polen
pod noge in nagajanje so bih
nezdružljivi z njegovo premo-
črtnostjo. Z ustanovitvijo gi-
banja Preporod, katerega pro-
gram je bil razbitje Avstroogr-
ske, je postal njihov zaupnik,
tako kot številni njegovi kole-
gi, med njimi doktorji Šlajmer,
Rus, Lojze Brenčič, Krajec,
Tavčar in drugi, ki so se vsi
udeležili balkanske vojne leta
1912. Odzvali so se humani-
tarnemu in narodnemu pozi-
vu za pomoč ranjenim srb-
skim vojakom.
Delo v niški bolnišnici ga je
pretreslo in še stopnjevalo nje-
gov panslovanski čut. Svoja
doživetja je opisal v knjižici
Med ranjenimi srbskimi brati,
v XXVIII odlomkih. Bil je tri-
krat odlikovan. Po prvi svetov-
ni vojni-je vodil Zdravstveni
odsek za Slovenijo in Istro.
Prizadevanje za Koroško in
njena izguba je bilo njegovo
poslednje veliko razočaranje.
Dobrotnik
medicinske
fakultete
z oporoko je zapustil svoje
veliko premoženje tedaj še
nepopolni medicinski fakul-
teti. Takole je zapisano 22.
decembra 1919: »Stanovanje
v Oražnovem dijaškem domu
- ODD in njegovih naselbinah
pristoji slušateljem Ljubljan-
skega vseučilišča, ki so slo-
venske narodnosti. Prednost
imajo nezakonsko rojeni. Za-
konsko rojeni dobe le preo-
stala mesta. Kolikor bi potem
še preostalo, podeliti jih je
medicincem srbske in hrvaš-
ke narodnosti, obojim enako
število, a tudi pri tem imajo
izključno prednost nezakon-
ski. Ako tudi potem vsa mesta
ne bi bila podeljena, podeUti
je ta mesta slušateljem dru-
gih ljubljanskih fakultet, toda
samo nezakonskim in ne bo-
goslovcem«.
V četrtem paragrafu oporo-
ke je določeno, kdaj je kdo
upravičen do brezplačnega
stanovanja v ODD. Oporoka je
predstavila Oražnovo človeš-
ko veličino. Stavbi na Wolfovi
12 ter Dolenjski c. 23 sta se
preuredili v ODD. Čeprav je
sprva nameraval zagotoviti
mesta le študentom, ga je dr.
M. Černič prepričal, da je po-
membna tudi pomoč dijakom.
Tako je Oražen dodeUl 15
mest nezakonskim srednje-
šolcem. Za pridobitev mesta v
domu skrbi kuratorij M. F. .
Prve študente medicine je
dom sprejel že leta 1925. Da-
nes je v njem 60 ležišč.
Oražnova domačija v Kosta-
njevici je bila preurejena v nje-
mu posvečen svojevrstni mu-
zej s spominsko sobo s pred-
meti iz njegove zapuščine.
Oražnov zaklad
Oražnov zaklad sestavlja 300
gramov zlata, nakit, zlatniki,
srebrnina, zapestnice, prstni,
diamanti, granati, rubini. Zani-
miva je njegova usoda. Sprva je
bil shranjen v eni od ljubljan-
skih bank, leta 1938, ko je že
dišalo po vojni, pa so ga vzidali
na dvorišču Univerze'v Ljublja-
ni. Za mesto so vedeli le trije.
Kljub mrzličnemu iskanju ga
ni odkrila ne stara jugoslovan-
ska policija, ne ovra, gestapo,
ozna ali udba.
Okoli leta 1960 so se v medi-
cinski fakulteti odločiU, da za-
klad izkopljejo. Takratni de-
kan prof. dr. Janez Milčinski
je dal zaklad predelati v de-
kanske insignije: v dekansko
verigo in dekanski prstan.
ZVONKA ZUPANIČ-SLAVEC
FRANC ŠTOLFA
Portret dr. Ivana Oražna, ki ga je naslikal Janez Plestenjak.
Oražnov dom na Wolfovi 12 v Ljubljani.
Stenski koledar -
Slovenska planinska pot
Slovenija, ki je v veliki
meri gorata dežela, ima več
markiranih planinskih poti.
Druga najdaljša in prva med
njimi, ne le v Sloveniji, am-
pak v Evropi nasploh, je Slo-
.venska planinska pot, ob ka-
teri so planinske markacije
občasno opremljene tudi s
številko L
Ta pot se pričenja v maribor-
skem primestnem naselju Rad-
vanje, od koder se takoj vzpne
na pobočja Pohorja in teče prek
drugih gora proti zahodu. Vse
do Raduhe nad Savinjsko doli-
no poti niso zahtevne in so
primerne za nedeljske izletni-
ke. Tudi pot prek karavanških
grebenov, ki so po osamosvoji-
tvi Slovenije odprte za prost
prehod planincev in turistov, ni
preveč težavna. S Savinjskimi,
Kamniškimi in Julijskimi Alpa-
mi pa je potrebno bolj resno
računati. Od Spodnjih Bohinj-
skih gora dalje pa je pot vse do
Jadranskega morja prevozna
tudi z gorskim kolesom. Pobu-
do za to pot je dal že leta 1950
prof. Ivan Šumljak (1899-1984),
uresničena pa je bila tri leta
kasneje ob 60-letnici Slovenske-
ga planinskega društva. Tej poti
so sledile tudi številne druge,
med katerimi naj omenimo le
Razširjeno slovensko planinsko
pot, ki pa je bila že večkrat
spremenjena, skrčena. Pravili,
da naj bi vsak Slovenec stal vsaj
enkrat na vrhu Triglava (2864
m), in da naj bi vsak slovenski
planinec vsaj enkrat prehodil
Slovensko planinsko pot (800
km), sta gotovo pretirani. Kdor
pa se je vsaj en^at podal v te
višave, se je gotovo še veliko-
krat vračal. Ciril Velkovrh, ki je
leta 1994 uredil novo izdajo pla-
ninskega vodnika po Slovenski
planinski poti, kasneje pa foto-
grafiral mnoge prelepe poglede
v naravi ter večino znamenj ver-
ske kulturne dediščine ob njej,
je zbrano dokumentacijo poka-
zal in svoje spomine s te poti
povedal že številnim planin-
skim skupinam, imel je 27 raz-
ličnih razstav izbranih fotogra-
fij ter pripravil 112 razglednic s
te poti. Njegove fotografije pa so
tudi na stenskem koledarju za
leto 1999, ki ga je natisnila Ti-
skarna in knjigoveznica v Ra-
dovljici. Poleg dobrega starega
fotoaparata in dobre »fotograf-
ske luči« lahko še posebej poh-
valimo grafične delavce pri tej
publikaciji, in to Reprostudio
Delo za izdelavo fotolitov ter ne
nazadnje tiskarno. Na naslovni
strani koledarja je fotografija
enega najlepših pogledov pri
nas: otok in grad nad Blejskim
jezerom z zasneženim Stolom
(2236 m) v ozadju. Tudi nekate-
ri drugi motivi so bili že večkrat
uporabljeni, a vseeno so vsako-
krat drugačni. Pogled skozi gola
vejevja na zasneženo Škrlatico
nad temačnim smrekovim goz-
dom Vrat in zrcalna podoba
Krna v Krnskem jezeru sta prvi
taki med njimi. Kamniti špičak
na senčni strani Karavank,
umetno planšarsko jezero na
Zgornjem Jezerskem, kapelica
v senci dveh visokih lip, jesen-
ske barve pod Raduho in slap
pod Komarjem v Zadnjici pa
lahko najdemo pogosto tudi
drugod. Gol viharnik na Veliki
planini z Grintovci v ozadju,
cestni predor pod Predmejo, ki
ga je gradil izumitelj ladijskega
vijaka J. Ressell, Vrtača in vrh
Palca »pred devetimi gorami«
ter pogled, združen z nepozab-
nimi spomini na Ojstrico v sne-
gu, našo drugo najlepšo goro,
pa so posebnosti te publikacije.
Koledar (po ceni za komad je
570 sit, pri naročilu nad 200
izvodov pa lahko koristite 10%
popust) lahko naročite pri av-
torju fotografij na naslov: Ciril
Velkovrh, 1000 Ljubljana, Zi-
heriova 10, tel. št. 061 335 839,
0609 64 00 20.
Ojstrica (2350 m) je druga najlepša slovenska gora. Pogled z
Deske. Foto: Ciril Velkovrh.
^.40.-8. oktober 1998
44
ZA AVTOMOBILISTE
mEM
Pariz, iesensica avtomobiislca Meica
Voll<swagen v ospredju zanimanja, kriza korejske industrije
Letošnji pariški avtomobil-
ski salon (Mondial de TAuto-
mobil) otvarja in po svoje
tudi zaključuje evropsko se-
zono najpomembnejših av-
tomobilskih salonov. In za
letos bi bilo treba reči, da je
na ogled veliko (salon je od-
prt do nedelje, 11. oktobra),
kar pomeni le to, da se bodo
novosti tudi na slovenskem
trgu pojavljale tako rekoč
ena za drugo.
Kdor bi v letošnjem Parizu
ob tem iskal skupne točke av-
tomobilske industrije, bi uteg-
nil ugotoviti, da se niso spre-
menile: ekologija, zmanjšanje
porabe goriva, majhni avto-
mobili, težave in zastoji zaradi
azijske in vsaj deloma tudi
ruske gospodarsko-finančne
krize. Zdi se nekako tako, kot
da bi zlasti Evropa in Severna
Amerika edini ohranili nekak-
šno stabilnost; vsepovsod
drugje se premika in trese.
Kakorkoli že, avtomobilski sa-
lon v francoski prestolnici je
vreden ogleda oziroma 50
frankov, kolikor je treba od-
šteti odraslemu za vstopnico.
Je ali ima Pariz 98 svoje
zvezde? Pomembno ali vsaj
omembe vredno je, da ne pri-
hajajo - vsaj večinoma ne - iz
Francije, ki lahko razume pa-
riški salon za domače prizoriš-
če. Vsekakor je bil precej v
ospredju nemški Volkswagen
vsaj z dvema novostma. Serij-
sko bodo začeli prodajati ma-
lega lupa z novim 1,2-litrskim
TDI motorjem ter močjo 61
KM, pa z zagotovilom tovar-
ne, da avto na 100 kilometrov
porabi manj kot tri litre gori-
va. Tako se uresničuje želja in
zapoved Evrope o t.i. trilitr-
skih avtomobilih, torej vozilih
s porabo tri litre goriva. Mali
lupo je ob tem opremljen še s
sekventnim menjalnikom, za
sedaj pa njegova cena še ni
znana.
Druga velika novost, ki pa
se dokazuje v povsem drugem
razredu je, bugatti EB 118. Kot
je morda znano, je VW pred
meseci kupil pravico do upo-
rabe imena Bugatti, rezultat
pa je viden: v zanimivo in
ekstravagantno karoserijo ozi-
roma kupeja z oznako EB 118
so vgradili 18-valjni bencinski
motor z močjo 555 KM. Motor
je delo VW, v bistvu pa je
sestavljen iz treh šestvaljnih V
motorjev (zato tudi oznaka
W18). Kdaj - če sploh kdaj -
naj bi EB 118 zapeljal na cesto,
je seveda še povsem neznano.
Nasploh so si nemške avto-
mobilske tovarne na letoš-
njem pariškem salonu pribori-
le veliko pozornosti. Ford je
bil v ospredju zaradi novega
focusa (za sedaj kombiUmuzi-
na, malo kasneje klasična li-
muzina ter karavan), ki je re-
zultat njihovega oblikovanja z
imenom New Edge Design (ta-
ko so oblikovali tudi ka, pa
pumo in cougarja). Avto je res
drugačen na pogled, s številni-
mi motorji (od 1,4 do 2,0 litra
ter turbodizel), pomembno pa
je, da bo stari escort ostal v
proizvodnji vsaj še dve leti. K
nam bo novi focus predvido-
ma pripeljal šele spomladi.
Opel je ponujal obnovljeno te-
rensko frontero (s tremi in
petimi vrati), ki hoče znova
postati eden najuspešnejših
terencev na stari celini (slo-
venskim kupcem naj bi bil
avto na voljo sredi zime, torej
po vsej verjetnosti šele prihod-
nje leto).
Mercedes Benz oziroma
Daimler Chrysler (kot se ime-
nuje po novem) je salonsko
predstavil svojega nove^ S.
Avto je krajši od prejšnje izve-
denke, pa z vrsto tehničnih
novosti (ki smo jih opisali
pred tedni), za sedaj na voljo s
tremi motorji, prihodnje leto
pa pride na vrsto še dvanajs-
tvaljnik in novi turbodizli. No-
vi S je za tovarno izjemno
pomemben, morda še nekoli-
ko bolj kot mali smart (nastaja
v sodelovanju Mercedesa in
urarskega koncema Swatch),
ki v teh dneh začenja svojo
tržno pot po devetih evrop-
skih državah, na pariškem sa-
lonu pa je bil deležen dovolj
velike pozornosti prav zaradi
tega.
BMW prave novosti pod sa-
lonskimi lučmi ni imel. Je pa
napovedal začetek prodaje že
predstavljenega (v letošnji Že-
nevi) novega M 5 (V8, 5,0 litra
in 400 KM), ki bo pri nas stal
15,6 milijona tolarjev.
Med omembe vredne novo-
sti spada tudi Saabov vvagon
oziroma karavan 9-5, avto, ki
bo na slovenskih trgih verjet-
no dokaj redek. Morda pa bo v
prihodnje drugače, kajti na
sceni se pojavlja novi zastop-
nik in to bi lahko prineslo tej
švedski avtomobilski znamki
reinkarnacijo v Sloveniji.
Pri Renaultu so bili ponosni
predvsem na svojih 100 let
(točno toUko praznuje tudi
pariški salon), so pa dovolj
pompozno predstavili študij-
sko vozilo vel satis, ki smo ga
pred tedni že predstavili. Ci-
troen je večino svojih letoš-
njih adutov unovčil že prej, za
ne tako oddaljeno prihodnost
pa napoveduje enoprostorsko
xsaro z imenom picasso. Peu-
geot je blestel s svojim 206,
avtomobilom, ki v teh dneh
začenja razburjati slovenske
kupce. Zelo pomembna no-
vost na salonu je prišla iz Špa-
nije, točneje iz Seata. Končno
(po dolgem napovedovanju )
so predstavili toleda. Avto ne
more skriti družinskega pore-
kla (Seat je sestavni del kon-
cema Volkswagen), kar pa bo
verjetno pripomoglo k nižji
ceni, saj je veliko sestavnih
delov enakih za avtomobile
tega razreda v vsem koncer-
nu. Novi toledo ima enako
osnovo kot denimo golf IV,
audi A3 in škoda octavia, za
sedaj pa še ni jasno, kdaj se
bomo z novim toledom vozili
po slovenskih cestah. Italijan-
ski Maserati, ki je od letos v
večinski lasti prav tako itali-
janskega Ferarrija (drugi del
lastništva pripada Fiatu) je bil
verjetno zadovoljen z odzi-
vom na novega kupeja z ozna-
ko 3200 GT 8 (osemvaljnik,
3,2 litra in 370 KM), ki ned-
vomno spada med najle
•kupeje nasploh. Audi tud
imel pokazati kaj posebni
kajti njegov kupe TT je sa
pogojno še novost, kajti v
dnevih so ga že začeli prod
ti na številnih evropskih tij
tudi pri nas. Italijanski Fia
pretirano blestel. Nekoliko
spremenili oziroma obnc
bravo/brava, po predstaii
na letošnjem torinskem s
nu pa so tudi v Pariz pripe
zanimivo oblikovani enoi
storski avtomobil z že znai
imenom (pred nekaj deset
ji) multipla. Avto ima v d
vrstah pet ali šest sedežev,
napovedih slovenskega
stopnika bomo multiplo
nas kupovali šele spomlad
morda junija.
Morda je bilo na letošni
pariškem salonu dovolj oči
dejstvo, da je tako južnoko
ska kot tudi (vsaj deloma)
ponska avtomobilska in
strija v krizi. Zdi se, da jel
z Daljnega vzhoda manj no
sti kot običajno, čeprav je t
res, da predvsem Japonci i
ve avtomobile predstavljaj
manj pompa kot denimo Ei«
pejci ali Američani. Pri Hyi
Bugatti EB 118
Mercedes S
Ford focus
Saab 9-5
Seat toledo
ZA MOTORISTE
Benelli v Sloveniji
njem in učinkovitim zavoru
sistemom z dvema koluto'
in možnostjo izbire med z^
no ali vodno hlajenim dvot^
nikom, postavljen na ni^
presečne 12-colske pneviti'
ke. Delajo ga v različicah'
cing, šport, GT in superb';
Drugi model je fun skuter l^i
uporaben tako na asfaltu'
na brezpotjih. Začetek pro^i'
v Sloveniji je predviden z^'
nec tega leta.	'
Mulci in skuterski slado-
kusci bodo dobili za pokuši-
no novo skutersko znamko v
Sloveniji. Prihaja Benelli.
Njihovi šestvaljni štiritaktni-
ki in 250-kubični štirivaljniki
so blesteli v sredini sedemde-
setih. Sedaj delajo predvsem
šport skuterje prostornine 50
ccm. Njihov prestižni model
491 je bil izbran za skuter leta
v Nemčiji. Skuter je moderen
izdelek z nastavljivim vzmete-

PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
45
Suzuki jimny
u so postavili na ogled tu-
za nas zanimiv avtomobil -
[lovljeno sonato. Ta bo pri
I na voljo tez nekaj tednov,
3 pa je karoserijsko toliko
gačen, da se bo opazno
likoval od dosedanje razli-
p. Pri Suzukiju so pripeljali
ijhnega terenca z imenom
iny. Tega bo poganjal 1,3-
ski bencinski motor z moč-
79 KM, zraven pa bo tudi
klopljiv štirikolesni pogon.
iny nedvomno spada med
istne terence tako zaradi
)je skromne dolžine (3,6
ttra) kot tudi zmogljivosti,
i Subaruju je ponudba na
|1 terenskih foresterjev po
|vem nekaj pestrejša (tudi
radi izvedenke S turbo z
očjo 170 KM), drži pa, da se
I ta avto na slovenskih ce-
ih pojavil v kratkem. Toyota
znova (prej je bil na ogled
(študijsko vozilo) pokazala
ojega minija yaris, ki se
itno spogleduje s tvvingom.
!en in prijeten avtomobil v
rianti s tremi ali petimi vra-
tovarni pa pravijo, da je
inekaj za prihodnje tisočlet-
;Bomo videli.
Pri Mazdi ni bilo pretreslji-
i novosti, pri Nissanu so
inujali mali avtomobil z
enom kyxx. To je avto, ki
i bi uresničil evropsko zah-
fo o porabi tri litre goriva na
O kilometrov vožnje. Dovolj
nimivega pa je bilo pri Mit-
bishiju, kjer je bil na voljo
novi in nekaj manjši enopro-
storski avtomobil space star.
Ta vozilo naj bi namenjali
zgolj evropskim trgom, poga-
njala pa ga bosta 1,3-litrski (86
KM) in 1,8-litrski bencinski
motor GDI z močjo 122 KM.
Honda ni prišla praznik rok:
pod lučmi se je bleščal accord
v limuzinski izvedenki (tudi o
tem avtomobilu smo že pisa-
li), ki mu nekaj kasneje sledi
še petvratni hatchback. Avto
vreden ogleda in morda tudi
nakupa.
Vsak salon, pa pariški prav
tako, je seveda prizorišče
manjših, pa zato nič manj
znanih ali celo prestižnih av-
tomobilskih hiš. Maseratija
smo že omenili, pri slovitem
Rolls Royceu, ki je v bistvu v
rokah BMW ne pa Volksvvag-
na, so ob slovitem silver se-
raphu ponujali še bentleyja
(sestrska znamka znotraj RR)
sedanco coupe s, pomislite,
stekleno streho. O ceni ni bilo
podatka. Pri francoskem Ven-
turiju so bili navdušeni zgolj
nad motorjem (V6 z dvema
turbinskima polnilnikoma in
močjo 310 KM), pri Ferarriju
pa so bili ponosni predvsem
na svoje ime - novosti, vredne
posebne pozornosti, pač niso
imeli.
In to bi bilo že skoraj vse. Za
ene malo, za druge veliko. Naj
bo tako ali drugače, Pariz je te
dni vsaj nekoliko tudi avtomo-
bilska Meka.
Toyota yaris
Volksw€Lgnov lupo
Peugeot 206
Peugeot 206 vozi na slovenske ceste
v prihodnjih tednih se bo
na slovenskih cestah pojavil
nov Peugeotov avtomobili, ki
»sliši« na ime 206.
S tem avtomobilom bodo
pri omenjeni francoski avto-
mobilski tovarni zapolnili vr-
zel med manjšim 106 in več-
jim 306, kar dokazujejo tudi
mere (383 centimetrov v dol-
žino). Avto bo za sedaj na-
prodaj v vseh karoserijskih
izvedenkah (s tremi in peti-
mi vrati), kasneje morda pri-
de na vrsto še kaj. Svojo bliž-
njo konkurenco vidi peugeot
206 predvsem v renaultu
clio, pa citroenu xsari, VW
polu in podobnih avtomobi-
lih.
Tovarna bo za začetek ponu-
dila štiri motorne različice: os-
novna bo tista, ki jo bo poga-
njal 1,1-litrski bencinski motor
z močjo 44 kW/60 KM pri 5500
vrtljajih v minuti, sledi avto z
1,4-litrskim motorjem (55 kW/
75 KM pri 5500 vrtljajih v mi-
nuti), nato pa še najmočnejša
bencinska izvedenka z 1,6-litr-
skim motorjem z močjo 65 k-
W/90 KM pri 5600 vrtljajih v
minuti. Ljubiteljem dizelskega
pogona bodo ponudili avto z
1,9-litrskim agregatom z močjo
51 kW/70 KM pri 4600 vrtljajih
v minuti. K nam bo, kot že
omenjeno, peugeot 206 pripe-
ljal v prihodnjih tednih, ko bo-
do znane tudi maloprodajne
cene. Slednje naj bi bile na
ravni renaulta clio.
Samare na
slovenskem
Irgu
Prodaja ruskih lad na slo-
venskem trgu v zadnjih me-
secih sploh ni nekaj poseb-
nega.
Razlogi so bolj ali manj zna-
ni, kajti lade po svojih tehnič-
nih značilnostih in obliki pre-
več očitno zaostajajo za kon-
kurenco. Poleg tega se vsaj
slovenski zastopnik omenjene
tovarne, ljubljanska Lada Av-
to, v zadnjih mesecih srečuje z
velikimi toAivami pri zagotav-
ljanju sprotne dobave. Pred
dnevi so dobili novo pošiljko
samar, ki bo v modelskem letu
99 nekoliko posodobljena. Ta-
ko ima motor po novem 70
KM, dodali so večtočkovni
vbrizg goriva (prispevala ga je
ameriška korporacija General
Motors), nekoliko je spreme-
njena armaturna plošča, pa tu-
di sedeži, volan... Po novem so
samare na voljo tudi v kovin-
skih barvah, kar je vendarle
precejšnja novost, pri opremi
pa je mogoče izbirati med tre-
mi različicami. Lada samara v
osnovni varianti je tako sedaj
na voljo za 1,15, najbolje
opremljena varianta z oznako
ME 1500 pa za 1,44 milijona
tolarjev.
Spomladi nov hrošč
Volkswagnov hrošč nove
generacije, avto, ki ga je to-
varna predstavila letošnjo zi-
mo in ga že nekaj mesecev
izdeluje v svoji mehiški to-
varni v Puebli, postaja skoraj
neverjetna avtomobilska
zvezda.
Pri VW so se odločili, da
letne izdelave tega avtomobila
(nekako 130 tisoč vozil) men-
da ne bodo povečali, vendar
gre avto zlasti v Severni Ame-
riki tako dobro v promet, da si
utegnejo premisliti. Novi
hrošč bo na evropskih trgih
oziroma v Nemčiji na voljo
šele čez kakšen dober mesec.
vendar je tudi tam navdušenje
kljub relativno visokim cenam
menda izjemno veliko.
Kaj pa slovenski trg? Po se-
danjih napovedih naj bi bil
avto na voljo spomladi, aprila
ali še bolj verjetno maja. Na-
prodaj bosta dve izvedenki, in
sicer z 2,0-iitrskim motorjem
z močjo 115 KM in z 1,9-
litrskim turbodizlom z močjo
90 KM. Vsaj na drugih trgih so
na voljo tudi druge motorne
izvedenke. Cene so še ugiba-
nje, vendar utegne biti točna
napoved, da bo najcenejša
različica naprodaj vsaj za tri
milijone tolarjev.
Dobro poslovanje Renaulta
Podatki o dobrem poslovanju nekaterih evropskih avto-
mobilskih tovarna tako rekoč presenečajo avtomobilski
svet in kažejo na to, da so predvsem evropske avtomobil-
ske hiše v dokaj dobrem položaju.
To velja tudi za francoskega Renaulta, ki je v prvi polovici
letošnjega leta ustvaril 4,4 milijarde frankov čistega dobička.
V enakem lanskem obdobju je bilo čistega dobička za 1,6
milijarde frankov. Kot pravijo pri Renaultu, se je to zgodilo
predvsem zaradi dobrega tržnega odziva na megane, clia II
in kangooja, svoje pa naj bi prineslo tudi organizacijsko
prestrukturiranje, ki so ga opravili pred dvema letoma.

46
NASVETI
NOVI TEDNIK
GREMO PO GOBE
Rdeča griva
Darežljiva narava
Letos se je narava prikazala
v vsej svoji darežljivosti. Toli-
ko gob že kar nekaj časa ni
bilo v in ob naših gozdovih.
Predvsem množično so rasU
in še rastejo karžlji, gobani,
dežniki, borovi gUvci, brezovi
gobani, kraljevi gobani in še in
še. Navkljub razlagam in opo-
zorilom o pravilnem nabira-
nju in vsaj majhnem spoštova-
nju do narave, pa gre karavana
uničevalcev svojo pot. Nabira-
jo v vrečke, brcajo čudovite
primerke, kradejo pridelke,
mečejo vrečke in pločevinke
vsepovsod... Žalostno, vendar
resnično in nič kaj nisem opti-
mist, da bi bilo v bližnji pri-
hodnosti kaj bolje.
Danes bomo predstavili gri-
ve, po domače tačke. Marsikdo
je zaradi njih dobil pravo prav-
cato »kvalitetno« drisko. Za-
pomniti si je treba, da pobiramo
popolnoma zlatorumene ali po-
polnoma rdečkaste in pa tiste,
ki imajo vinsko rdeče madeže
po betu. Izogibati se moramo
vseh griv, ki imajo več barv
oziroma odtenkov, predvsem
belo in rumeno rdečkasto.
Zapomniti si moramo tudi
to, da pri starejših, vendar še
užitnih grivah porežemo igli-
ce, ker so odvajalne. Sicer pa
so grive odlične gobe in vse-
stransko uporabne. Najboljše
pripravljene so kot kaneloni.
Golaž iz griv
Potrebujemo: 2 žlici maščo-
be, 1/2 čebule, rdečo papriko,
1/2 kg griv, vegeto, strok če-
sna in žlico paradižnikove
mezge.
Priprava: na maščobi v po-
kriti posodi na šibkem ognju
dušimo drobno narezano če-
bulo, da se počasi zmehča. Če-
bulo nato potresemo z rdečo
papriko, dodamo na večje kose
narezane gobe, potresemo z
vegeto in sesekljanim česnom
in dušimo, dokler se ne zmeh-
čajo. Nato dodamo paradižni-
kovo mezgo ter nekaj minut
pustimo vreti. Serviramo s kru-
hovimi cmoki ali polento.
AMADEO DOLENC
UMETNOST ZDRAVEGA ŽIVUENJ|
Nazaj k naravi in zdravi prehran
Tradicionalna kuhinja upo-
rablja za pripravo jedi veliko
tekočine in velike količine
maščob, kajti s klasično poso-
do za kuhanje je povezan tudi
dolgotrajen način pripravlja-
nja hrane. Novi materiali in
moderna tehnologija v indu-
striji posode, dognanja v
zdravstvu, zahteve moderne-
ga človeka, hotenja po zdravi,
sodobni, pa vendarle okusni
prehrani so ugotovitve, ki so
porodile idejo o posodi, ki je
postala že v mnogih domovih
del gospodinjstva.
Ta posoda je uresničila dol-
goletne želje prave gospodinje
in postala stvarnost prave gos-
podinje. S posodo si pridobite
izkušnje, tradicije in spozna-
nja prihodnosti. Odločili smo
se, da tudi pri nas predstavi-
mo najnovejše dosežke na po-
dročju zdravega načina pre-
hranjevanja, ki jih omogočajo
lonci iz visokokvalitetnega
nerjavečega jekla 18/10.
Odlike posode so: termično
dno (3 plasti, dno z varova-
njem toplotne prevodnosti);
hitro sprejema in dolgo ohra-
nja toploto; posoda je primer-
na za kuhanje na električnem
in plinskem štedilniku, na ste-
klokeramični in na halogenski
plošči; lepa in praktična obli-
ka; umazanija se ne prijema in
s tem je zagotovljena enostav-
na nega; zdravo kuhanje, vret-
je z majhno količino vode in
maščob ohranja vitamine,
rudninske snovi in aromo, pri-
merna je za pripravo dietne
hrane brez dodajanja soli;
praktičen rob za presipavanje
in izlivanje iz posode; ročaji se
ne pregrevajo; posoda se lah-
ko pomiva v pomivalnem stro-
ju (razen termostatov).
Značilnosti
kuhanja
Kot smo že napisali, se v teh
loncih in ponvah lahko peče
brez maščob in kuha brez vo-
de. Zakaj sploh pečemo brez
maščobe, to si zna vsak verjet-
no dobro predstavljati. Pred-
nost je, ker vse skupaj izgleda
dosti bolj čisto, ni mastnih
madežev na plošči, na štedil-
niku... Pomemben je tudi pri-
hranek denarja, ker ni potreb-
no kupovati maščobe. V enem
dnevu, tednu ali mesecu se to
sicer ne pozna veliko, pred-
stavljajte pa si, koliko lahko
prihranite v 5, 10 ah celo več
letih. Najpomembnejše pri
vsem skupaj je zdravje.
Med najbolj razširjene bo-
lezni na svetu danes sodijo
tudi bolezni srca in ožilja. Vsi
poznamo tudi problem ho
sterola oz. maščob v krvi. p,
velika količina maščob posp
ši arteriosklerozo, neugO(j|
vpliva na sladkorno bolez^
srčna obolenja, pospešuje zi
šan krvni pritisk in debelost
Veliko skrite maščobe je
raznih živilih, kot so sir, mlel
salame..., zato ne potrebujej
maščobe še v ponvi. S tem, |
nismo uporabili maščob, sj
že naredili velik korak v prj
smer za ubranitev pred bolea
mi, ki jih povzročajo.
Ravno tako je v mesu doi
vitaminov in mineralov, ki
pri visoki temperaturi razgi
dijo in uničijo. Ravno takoi
tamine razgradimo in uničin
pri kuhanju zelenjave
krompirja v večji količini v
de. Ko vodo odlijemo, z n
odstranimo tudi vitamin
rudninske snovi, mineral
sol. Edino, kar nam v lon(
ostane od krompirja, je škro
Vsi vemo, da se nakup kak
vostnih izdelkov vedno izpl
ča. Pri kuhanju s to posoi
prihranimo tudi do 80% ene
gije, da o prihranku časa, ki
v današnjem tempu vse b(
dragocen, sploh ne govorim(
Posoda je uporabna tudi i
to, ker jo lahko takoj z štedili
ka postavimo na mizo in i
potrebujemo drugih servim
posod ali podstavka. Res je,(
lahko v posodi kuhate tudi tal
kot doslej in še vedno prihrani
čas in energijo. Osnovni nami
je seveda, če že imate to pos
do, da si pripravite hrano,
kateri ostanejo vsi vitamini, n
nerali in rudninske snovi t(
druge življenjsko potrebne a
stavine.
Torej je prav, da tudi vi čin
prej pričnete s pravilno pr
hrano in tako prispevate k bo
zdravemu življenju vaše dri
žine in s tem boljšemu teli
snemu in duševnemu razvoj
posameznika.
Št. 40.-8. oktober 1996^
PETICA
NASVETI
47
^AJMO PO DOMAOT
Privoščimo si jaboiica
prva letošnja jabolka so tu.
lP2orela so v domačih sadov-
jldh, njihov okus je kisel-
ijt, svež in dobrodošel po
gdkostih poletnega sadja.
prva jabolka niso obstojna,
iinprej jih pojemo, tem oku-
lejša bodo. Iz tistih, ki so
lalce obtolčena in smo jih po-
pod drevesom, pa pripra-
jno sladice. Ali skuhamo
3inpot, napravimo čežano,
irežemo jih v cesarski praže-
ec ali pa v rižev narastek. Z
ibolčno čežano nadevamo pa-
liinke, jabolčne krhlje pa lah-
dušimo skupaj z jetrci in
ebulo, da dobimo jed nevsak-
injega in prijetnega okusa,
ajbolj pa se obnesejo jabolka,
jdar pečemo sladice. Celo vr-
D tort, pogač, pit, zavitkov in
Ijrastkov polnimo z jabolki,
iivoščimo si vitamine, svež
jcus po kiselkastih jabolkih,
osladkajmo se z okusnim
adjem zgodnje jeseni.
Surova jabolčna
krema
Za osebo potrebujemo: 200
jabolk, 1/2 lončka jogurta
11 sladke smetane, 10 g slad-
prja, 2 žhci limoninega soka,
•3 orehe ( za okras).
Priprava: jabolka drobno
astrgamo in pokapamo z li-
loninim sokom. Potresemo s
ladkorjem in zmešamo z jo-
[urtom ali smetano. Okrasi-
lio z orehovimi jedrci in po-
ludimo.
Jabolčna pena
Za osebo potrebujemo: 150
i jabolk, 1 žUco sladkorja,
lošček limonine lupine, 1/2
leljaka.
Priprava: neolupljena jabol-
la narežemo na rezine. Z malo
"Ode in z limonino lupino jih
kuhamo do mehkega. Limo-
lino lupino odstranimo, jabol-
a pa pretlačimo. Ko se ohladi-
li in tik preden jih namerava-
no ponuditi, jih zmešamo s
ladkorjem in z beljakom ter
tepamo toliko časa, da nasta-
le rahla pena. Nadevamo jo v
®2arce in ponudimo.
Flambirana
jabolka
Za osebo potrebujemo: 1
^liko jabolko, 1 žličko masla,
žlički sladkorja, 1 žličko ro-
in, 1 žhčko slivovke.
Priprava: jabolka umijemo
^ izdolbemo peščice. V nepre-
dirni posodi segrejemo maslo,
'posodo damo jabolka, potre-
^mo jih s sladkorjem in napol-
'imo z rozinami. V ogreti pečici
^ pečemo 15 minut. Nato jih
'felijemo s slivovko. Ko se sli-
''^vka segreje, prinesemo jabol-
ja na mizo in jih tam prižgemo,
^ slivovka zgori. Ponudimo.
'abolka z mesnim
nadevom
Za osebo potrebujemo: 100
I fTiletega govejega mesa, 1
"''^ko drobno sesekljane če-
'^le, 1 žličko olja, 1 žličko
He, 1/2 dl juhe iz kocke, 2
rci smetane, sol, poper, malo
'JiTvja, gorčice in popra ter 2
fcoiki.
Priprava: drobno sesekljano
čebulo prepražimo na olju, da
zarumeni. Govedino potrese-
mo z moko in popečemo s če-
bulo na olju, nato jo zalijemo z
juho. Solimo, popramo, začini-
mo z gorčico. Z nadevom polni-
mo izdolbena in olupljena ja-
bolka. Jabolka postavimo v na-
maščeno nepregorno posodo.
Smetano zmešamo s curryjem
ter vegeto in jo prilijemo k jabol-
kam. Na vsako jabolko posadi-
mo košček masla. Pečemo v
ogreti pečici 20 do 30 minut.
Ponudimo z dušenim rižem.
Ocvrta jabolka
Potrebujemo: 50 g masla ali
margarine, 50 g sladkorja, 2
jajci, malo soli, nastrgano lu-
pino 1 limone, 225 g moke, 6
žlic smetane, 6 žlic vode, 3
žHce vinjaka (za testo), razen
tega pa še 1 kg jabolk, maščo-
bo za cvrtje in sladkor ter ci-
met za potresanje.
Priprava: maslo in sladkor
penasto umešamo, dodamo jaj-
ca, sol in nastrgano limonino
lupino. Nato primešamo vinjak,
smetano, vodo in moko, da do-
bimo gladko testo. V kožici se-
grejemo maščobo. Ko pomoči-
mo v maščobo leseno špilo in
se ob lesu napravijo mehurčki,
je maščoba primerno vroča. Ja-
bolka olupimo in narežemo na
kolobarje. Peščice izdolbemo.
Kolobarje pomakamo v testo in
cvremo v maščobi. Zlato rume-
no ocvrta jabolka polagamo na
papirnat prtič, ki popije odveč-
no maščobo. Jabolka potrese-
mo s cimetom in sladkorjem ter
ponudimo.
Jabolčni zavitek
Kadar ne utegnemo priprav-
ljati testa za jabolčni zavitek,
kupimo že pripravljeno, glo-
boko zamrznjeno listnato te-
sto. Odtajamo ga in razvalja-
mo na ne prevelik štirikotnik.
Potrebujemo: zavitek glo-
boko zamrznjenega listnatega
testa, 2 žlici drobtin, 500 g
jabolk, 100 g rozin, 100 g mle-
tih mandljev, 2 žlički cimeta,
100 g sladkorja, maslo in slad-
kor v prahu.
Priprava: testo potresemo z
drobtinami in obložimo z
olupljenimi in na tanko nare-
zanimi jabolki, ki smo jih zme-
šali s sladkorjem, rozinami, ci-
metom in mandlji. Nadev po-
razdelimo po vsem testu, le na
robovih pustimo kak centime-
ter nepokritega prostora. Testo
zvijemo v zavitek, ki ga položi-
mo na navlažen pekač. Prema-
žemo ga s stopljenim maslom
in damo v pečico. Pečemo ga
pri 220 stopinjah Celzija 30 do
40 minut. Ko je zavitek pečen,
ga še-enkrat premažemo z ma-
slom, potresemo s sladkorjem
v prahu in ponudimo.
Alzaška jabolčna
sladica
Potrebujemo: zavitek globo-
ko zamrznjega listnatega testa,
700 g jabolk, 50 g moke, 100 g
sladkorja v prahu, nastrgano
lupino pol limone, 1 jajce, 1/81
sladke smetane, malo soli.
Priprava: testo odtajamo in
razvaljamo. Z njim obložimo
dno in stene navlaženega pli-
tvega modela za pite. Z vilicami
testo nekajkrat prebodemo, da
se med peko ne bodo napravili
mehurji. Jabolka olupimo, na-
režemo na krhlje in jim odstra-
nimo peščice. Zložimo jih na
testo in postavimo za 10 minut
v ogreto pečico. Medtem zme-
šamo moko, sladkor v prahu,
nastrgano limonino lupino, jaj-
ce, smetano in ščepec soli. Do-
bimo gosto tekočo kremo, s
katero prelijemo jabolčno sladi-
co. Pečemo še 15 do 20 minut.
Ko zarumeni, je torta pečena.
Ponudimo jo ohlajeno.
Jabolčni narastek
Potrebujemo: 8 velikih ja-
bolk, 1 skodelico v rum vlože-
nega mešanega sadja, 3 jajca,
100 g sladkorja, nastrgano lu-
pino pol limone, 100 g moke,
1/2 žličke pecilnega praška.
Priprava: jabolka olupimo,
peščice previdno izdolbemo
(jabolk ne smemo preluknja-
ti). Dve žlici v rum vloženih
sadežev drobno sesekljamo. Z
njim napolnimo izdolbena ja-
bolka. Jajca, sladkor in nastr-
gano limonino lupino penasto
umešamo. Dodamo še moko,
ki smo jo presejali s pecilnim
praškom. S testom napolnimo
namaščen nepregoren model,
v testo pa posadimo jabolka.
Pečemo v ogreti pečici pri 180
stopinj Celzija 45 minut. Okra-
simo s preostankom rumovega
sadja in potresemo s sladkor-
jem v prahu. Če nimamo v rum
vloženega sadja, lahko upora-
bimo tudi sadno solato, ki jo
izdatno napojimo z rumom.
ODVISNOST
Vzroki odvisnosti
Odvisnost ima svoje temelje
v zgodnjem otroštvu, ko se
otrok v stiku z odraslimi uči
vseh funkcij in čuti potrjeva-
nje, ljubezen. Takrat se razvije
občutek varnosti in potrebno
jedro samozavesti. To je osno-
va za stalno pozitivno osebno
naravnanost in stabilnost, kar
je osnovna starševska vloga.
Lahko naredi nehote napake
ali zapade v krize, a se bo spet
znal postaviti zase, ker bo v
sebi čutil svoj notranji občutek
stabilnosti, zaradi katerega bo
vedel kaj je prav. Odvisnež bo-
lečino preglasi z omamo na
telesnem ah psihičnem nivoju.
In kako dobi otrok pravilno
in zdravo osnovo svojega bitja
drugje kot pri starših ali osebi,
ki zanj prva skrbi? Če se ma-
ma ljubeče in veselo odzove
otrokovemu klicu, se čuti
sprejet in ljubljen, v nasprot-
nem misli, da je nekaj narobe,
ker v svoji majhnosti ne razu-
me njene trenutne odsotnosti
zaradi dela in se počuti zapuš-
čenega. Če otrok na svoje po-
trebe ne dobi ljubečega odziva
ah ga sploh ne dobi, se ustavi
razvoj notranje pozitivne po-
dobe - samozavesti.
Da bi se ubranil občutkom
zapuščanja, se otrok odreče
svojim notranjim potrebam in
ravna kot želijo njegovi starši in
kasneje drugi ljudje. Da bi bil
ljubljen, se trudi ustreči dru-
gim! Tako zatre del sebe in se
ne razvija po svojem lastnem
občutku, temveč tako kot od
njega pričakujejo drugi. Prepri-
čan je namreč, da če bo dober
in priden, ga bodo imeli radi.
Stalno išče potrditve izven sebe,
ker je izgubil stik s svojim no-
tranjim jedrom osebnosti, ne
čuti, kaj je prav in se zato ne
more odločati zase niti postaviti
svojih meja. V življenju se kaže
kot pretirano prilagodljiv, spre-
jema voljo, odločitev in mnenja
drugih, čeprav mu včasih ne
ustrezajo in stalno sprašuje,
kaj, kako aH je prav in podobno.
Tlačenje svojega jedra samo-
zavesti pelje človek, dokler
zmore. Kasneje v življenju, naj-
večkrat ob krizah, tega ne zmo-
re več in poišče snov ali posto-
pek za ublažitev bolečine. To je
temelj za nastanek odvisnosti.
Odvisnost se s svojim ško-
dljivim vedenjem različno dol-
go ponavlja in lahko povzroča
okvare organov ali obolenja
kot posledico stresov na telo:
razna obolenja, povišan krvni
pritisk, debelost, rakasta obo-
lenja, obolenja ženskih rodil,
degenerativna obolenja, poš-
kodbe, razna druga obolenja
brez pojasnjenih vzrokov.
Na nastanek odvisnosti vpli-
vajo naslednji dejavniki: dedna
nagnjenost, način življenja in
družbene vrednote, odraščanje
v neugodnih in čustveno nez-
dravih pogojih ter ponavljajoči
boleči dogodki v otroštvu.
(se nadaljuje)
DARINKA MUHOVEC
KOZMETIČARKA SVETUJE
Nega mastne kože
Hidi mastna koža potrebuje
skrb in nego. Videz negovano-
sti od vas zahteva potrpljenje,
ki vodi k uspehu. Če ste vztraj-
ne, ne jeste preveč sladkarij,
mastne hrane, skrbite za do-
bro prebavo in uživate dosti
sadja ter tekočine, se gibljete
redno po svežem zraku, se pra-
vilno sončite... potem ste na
pravi poti. "Ridi nezdrave raz-
vade kot kajenje, alkohol in
kava škodijo. Predvsem pa ni-
koli ne pozabite, kakšno veli-
ko prednost ima vaša koža.
Proces staranja na njej ni tako
hitro opazen. Končno je to tudi
nekaj vredno!
Pri jutranji negi uporabljajte
medicinsko milo za mastno ko-
žo, ki ga dobite v lekarni. Obča-
sno lahko uporabljate sredstva,
ki vsebujejo drobna zrnca ali
mandeljnove otrobe, najbolje
vsakih 10 dni. Izogibajte se či-
stilnih kozmetičnih gobic, ra-
zen če jih menjajte po vsakem
čiščenju obraza, saj je v njih
mnogo bakterij, vaša kože pa je
izredno dovzetna zanje. Boljši
so okrogli kosi vate. Tudi rahel
peeling z mandelj novimi otrobi
lahko kombinirate z okroglo
obrazno krtačko. Pazite na hi-
gieno! Sledi uporaba tonika (do
20% alkohola, vendar ne v oko-
lici oči). Emulzija za dan naj bo
predvsem hidratantna - vlažna.
Če se Učite, vedite, da obstaja za
to zvrst tudi tekoči puder in
korektorji, ki hkrati izsušujejo
in prekrivajo neljube mozolje.
Njihova uporaba po celem
obrazu ni priporočljiva.
Pri večerni negi bodite zelo
temeljite, še posebej, če ste
bile čez dan nahčene. Nujna je
uporaba čistilnega mleka za
mastno kožo, odstranjevalec
očesnega make-upa, tonika in
vlažne emulzije. Obvezen je
tudi mesečni obisk pri kozme-
tičarki, da vam temeljito očisti
obraz, zapre pore, nežno zma-
sira obraz in uporabi sredstvo
za vlaženje, kot so serumi,
liposomi, ampule... Če ste
spretne, si lahko same takrat
tedensko privoščite parno ko-
pel s kamilicami in si s papir-
natimi robci pod dobro svetlo-
bo očistite ogrce. Pazite, da
mozolj ček dobro iztisnete, saj
se bo drugače vnel. In ne po-
zabite ga razkužiti.
Zatem si na obraz nanesite
masko, ki se strdi. Lahko je
fango (zdravilno blato) ali pa
malce kvasa, pomešanega s
kamilicami. Izogibajte se oko-
Uci oči.
Kozmetičarka VESNA
MOČ VOUE
Deset načinov, da okrepite voljo
1.	Osredotočite se na to, kar dobivate
in ne na to, kar izgubljate: Govorite si
pozitivne besede (»zmorem, hočem, že-
lim«, ne pa »zamočila sem, pa moram
sedaj...«). Težite k ciljem, ki so pozitivni
in spodbudni; točno morate vedeti, kaj
želite. Izkoristite prednosti, da vas moti-
virajo, na pomanjkljivosti pa pozabite. Na
primer, prepričajte se, da ta teden vadite
zaradi hujšanja, naslednji zaradi seksa...
2.	Usmerite se na to, kar delate: Kakršen
koli cilj imate, dosegli ga boste samo, če
boste delovali postopoma. Mnogo večja je
motivacija, če posvetite pozornost temu, kar
delate, ne pa, kako in s kakšno hitrostjo.
Uspeh ni zagotovljen, vendar se mu lahko
približate z akcijo - in se za to nagradite.
3.	Razdelite zahtevna dela na manj-
še, lažje naloge: Kot prvo, gledanje veli-
ke slike je mnogo bolj zastrašujoče kot
poglabljanje v vsak posamezni del. Kot
drugo, majhni koraki zahtevajo manj vo-
lje, kar povečuje možnosti za uspeh. Na-
vsezadnje, vsaka manjša zmaga olajša
naslednji korak. Ko enkrat vidite, da zmo-
rete, boste to naslednjič ponovili.
4.	Ne težite takoj k cilju, ki se vam
pomemben: Naprej »trenirajte«. Na pri-
mer, če želite shujšati, ne jejte po 19. uri
dva večera v tednu (za začetek).
5.	Preverite, če ste realni: Ali težite k
nedosegljivemu in prevzemate nemogo-
če naloge? Namesto izgubljanja energije,
ki jo imate (in bežanja v neuspeh), spu-
stite pričakovanja na zemljo.
6.	Težite samo k temu, kar zares
želite: Morate se vprašati: »Ali je to moja
ali tuja ideja?« Težko je zadržati motivaci-
jo, če sami niste preveč zainteresirani.
Kadar veste in se redno opozarjate, da
žehte od življenja predvsem samospošto-
vanje, zdravje, notranji mir in dobro zve-
zo, potem manjše (in tuje) želje postane-
jo manj pomembne in se jim je lažje
upreti.
7.	Naredite načrt: Razmislite o več
možnostih - dve izbiri sta boljši od ene,
tri pa boljše od dveh (štiri ali več pa bi vas
že lahko preveč obremenile). Ravno tako
si načrtujete protinapad za trenutke, ko
vas prevzame malodušje in se ne morete
upreti skušnjavi. Videli boste, da je sez-
nam aktivnosti, ki vam bo odvrnil pozor-
nost, odločujoč.
8.	Povejte vsem, kaj nameravate O
spremembah smo ponavadi tiho, ker se
bojimo, da jih pravzaprav ne bomo ure-
sničili. Vendar zaščita pred neuspehom
in ponižanjem slabi voljo, javna obveza
pa ima nasproten učinek; ne samo da
nam daje odločnost, omogoča nam tudi
podporo drugih. Ljudje, ki vedo, kaj po-
skušamo, nas lahko opogumljajo, z nami
sočustvujejo - in nas tudi opozorijo na
naše namere, če vidijo, da oklevamo.
9.	Ne bodite trmoglavi: Večina nima
rada, da jim govorijo, kaj naj delajo in
kakšni bi morali biti. Ko nas nekdo gnja-
vi, se upiramo, tudi če smo to mi sami.
Poskušajte se upreti trdoglavosti. Reci-
mo, pristanite na nekaj za dvajset minut -
če potem tega ne želite nadaljevati, odne-
hajte. Največkrat se boste v delo poglobili
in boste želeli nadaljevati.
10.	Spočijte si: Občasno sproščanje ne
pomeni, da ste slabi, leni ali nedisciplini-
rani. Verjetno vam bo pomagalo, da se
lažje držite novih navad dalj časa. Name-
sto da si govorite, da ste preneumni za
kakršno koli poskušanje, vključite neus-
peh v naslednji poskus - odkrijte, kaj ga je
povzročilo in kaj lahko naredite, da se ne
ponovi.
LIDUA SENIČAR
St.40.-8.ekMMr1998
48

-Ji
TRACNICE
Zelena zdravila
žal v Leku še niso pograntali kave s persenom. Podpredsednik
vlade Marjan Podobnik bi si jo verjetno z veseljem privoščil...
Krožišce v vsako
celjsko ulico!
Celjski župan Jože Zimšek se
je zaljubil v krožišča. Najnovejše
naj bi zraslo na Teharju. Verjet-
no mu je všeč sistem, po katerem
se lahko zapelješ naokrog in se
spet znajdeš na istem mestu.
Tako kot na županski funkciji...
Da nas ne bo zeblo
Celjani so se lahko greli ob
toplih radiatorjih že prvi jesenski
dan, kar je bil, glede na izkušnje
preteklih let, pravi mali šok. Re-
šitev uganke se imenuje plačilo
po porabljeni toploti, zato bo
kmalu sledil drugi, še večji šok in
sicer ob prejemu položnice. Na
njej bo gotovo kar lepa številka,
še zlasti, če vračunamo vse sonč-
ne dni, ko so radiatorji kljub
temu še kar greli...
Spet so priklicali
dež
Zrečani so Konjičanom pok-
varili prireditve ob peti obletni-
ci Kluba študentov Dravinjske
doline, v okviru katerih so raz-
glasili tudi rezultat s tekmova-
nja za najlepše cvetlično mesto
v Evropi. Na isti, sobotni dan,
so praznovali obletnico svojega
mesta. Ve pa se, da na zreških
Kšeftjelcšeft
Obrambni minister Alojz Krapež ministru za malo gospodars-
tvo in turizem Janku Razgoršku: »Čuj, Razgoršek, sedaj ko
imam veliko in prazno stanovanje, potrebujem še kakšno zofo.
Daj mi naslov - ko me bodo nehali gnjaviti v parlamentu, te pa
pokličem.«
prireditvah vedno dežuje in ta-
ko so tokrat priklicali dež tudi
nad nič hudega krive sosede.
Študenti in mediji
Klub študentov Dravinjske
doline je sredi številnih prire-
ditev, ki jih je pripravil v sobo-
to, sklical tudi novinarsko
konferenco, na katero pa skli-
cateljev ob napovedanem času
in na napovedanem kraju ni
bilo. Ali so tako skromni, da
so bili prepričani, da novinar-
jev tako in tako ne bo, ali pa
tako samozavestno prepriča-
ni, da je njihov praznik, toliko
pomemben, da bodo vsi o
njem poročali - pa novinarska
konferenca gor ali dol.
NASMEH,
PROSIM!
Tokrat objavljamo nekaj
vprašanj in seveda ustreznih
odgovorov, ki sodijo v rubri-
ko. Vprašanja in odgovore
nam je poslala Mija Juhart iz
Braslovč, ki je tudi naša na-
grajenka.
Čokolada
Zakaj imajo črnci raje belo
čokolado?
Da se ne ugriznejo v prst.
Slava
Ali bi bil Prešeren tudi da-
nes slaven, če bi še živel?
Še bolj, saj bi bil star dvesto
let.
Hitrost
če pravijo, da govorijo žen-
ske hitreje kot moški, zakaj
potem ne prenašajo nogomet-
nih tekem?
Ker nogometaši ne znajo ta-
ko hitro igrati.
Plača
Učitelj se jezi: »V tem razre-
du sem jaz edini, ki kaj de-
lam.«
Saj ste tudi edini, ki je za
delo plačan!
VITEZI BELEGA MESTA
ZANIMIVOST
Prelestna nevesta, ženin in svatje pred bogato okrašeno šrango.
Gasilska šranga na Železnem
v Prostovoljnem gasilskem društvu Velika Pirešica imajo v ženski desetini tudi zelo prizadevn
članico, to je Mateja Golčar iz Železnega, ki je minulo soboto dahnila »da«. Ženin je Dušan Obrez
s Teharja pri Celju. Seveda so gasilci želeli svoji članici izkazati pozornost, zato so za mladi pa
postavili šrango v svojem stilu. Najprej so seveda po starem običaju za nevesto barantali, potem P
so se svatje k poroki odpeljali pod curki iz gasilskih cevi. Izkupiček pri šranganju je bil kar čeden
zato so mladoporočencema kupili lepo darilo, pa še za zapitek je ostalo.	T. TAVČAl
AMADEUS POROČA
Ogorčeni dvoboji
Nekateri celjski kandidati so polni raznih bleščečih obljub. Drugi bi zaprli cele fabrike. Tretji^,
na nekaterih področjih zavirali, na drugih pa močno pospeševali... Za nas, navadne občane. ''
bilo najbolje, da vse skupaj ostane vsaj tako, kot je. Zmaga naj tisti, ki bo močnejši. Do sredii''
novembra bo torej ring odprt, pričakujemo pa ogorčene, vendar fer in poštene dvoboje.
(Odl)kloni
Če si želite novo stanovanje,
postanite samo minister,
a če vam ljubo ni to stanje,
v glavi zamenjajte register.
Tu so laži in tu se pridno krade,
no, vi izgleda ste kak čuden tip,
iz neba mislite, da kaj še pade,
ah, morda že, le če na dlani piše vip.
POPEVKAR
li !'€ MBT^ff^TT^