Kahovostna letina, prenizke nvozne dajatve V Kmetijskem kombinatu Ptuj bodo letos količinsko pridelali približno toliko jabolk kot lani. Pridelek bo kljub suši dober za- radi tega, ker je začelo roditi nekaj novih sadovnjakov, sicer bi bil precej manjši. So pa v Kombinatu zelo zadovoljni tudi s ka- kovostjo jabolk. Že tretjič zapored so izpolnili pogoje integrira- ne pridelave sadja, kar pomeni bistveno manjšo uporabo strupe- nih zaščitnih sredstev. Zaboji jabolk iz njihovih sadovnjakov bodo tako letos označeni s siničko, kar pomeni zagotovilo, daje sadje v njih res zdravo. Nezadovoljni pa so v Kombinatu z vladno politiko, ki ja na uvoz sadja določila samo 15-odstotne dajatve. Jabolka iz uvoza so tako na voljo po ceni, ki pokriva komaj dve tretjini proizvod- ne cene. Seveda države izvoznice dajejo pridelovalcem izvozne vzpodbude tudi do 60 odstotkov, zato so tako nizke cene razum- ljive. Sindikat Kmetijskega kombinata je poslal slovenski vladi protest in nestrinjanje s takšno uvozno politiko. Protest se na- naša tudi na zavlačevanje pri dokončnem izplačilu denarja za letošnji pridelek pšenice, kar otežuje redno izplačilo osebnih dohodkov. • jB OBIRANJE JABOLK V SADOVNJAKIH KK PTUJ. FOTO: M. OZMEC Med 1.700 razstavljalci tudi ptujski oi)Ptnii(i in podjetnilii Od. 10. do 18. septembra je v Celju odprt 26. mednarodni obrtni sejem, največja sejemska priredi- tev pri nas. Na 55 tisoč kvadratnih metrih razstavlja 1700 razstavljal- cev. Sejem je v petek odprl pred- sednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, naslednje dni pa ga je obiskovalo na desettisoče obisko- valcev. Na sejmu je res kaj videti, pogled na razstavljene izdelke slo- venskih obrtnikov pa nam daje prijeten občutek, da smo z eno no- go že del razvitega sveta. Tudi vi si ga lahko še ogledate do vključno sobote. Na sejmu razstavljajo tudi številni ptujski obrtniki in podjetniki. V ok- viru Obrtne zbornice jih razstavlja 16, precej se jih predstavlja s skupni- mi proizvodi v okviru OZ Panora- ma, na obširnem sejemskem pro- storu pa je tu in tam videti še kako stojnico ptujskega obrtnika. Že prvi dan sejma se je v paviljonu ptujske Obrtne zbornice oglašalo veliko ljudi, kar kaže, da so izdel- ki obrtnikov zanimivi in razsta- vljanje na sejmu bo za marsikoga poslovno uspešno. Prostor ptuj- skih obrtnikov najdete v hali A. Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je v otvoritvenem govo- ru poudaril pomen malega gospo- darstva in posebej zasebnega pod- jetništva za gospodarsko preobraz- bo države — tako preobrazbo, ki bo zagotavljala stabilne gospodar- ske razmere in nizko inflacijo. To si je vlada začrtala kot enega svo- jih največjih ciljev in uspehov. Predsednik Drnovšek je del svoje- ga celjskega nastopa izkoristil tudi v politične namene, ko je poudaril, da je za vlado pomembna sedanjost in prihodnost, ne pa ukvarjanje z duho- vi preteklosti. S političnimi delitva- mi in krizami nikakor ne bomo rešili sedanjih nakopičenih težav. Vlada in vladna koalicija sta bili oblikova- ni predvsem na skupnem gospodar- skem projektu, ki ga namerava vla- da tudi uresničiti, in to z nadaljevan- jem liberalne gospodarske politike. Z urejenim gospodarstvom bomo dosegli tudi politično trdnost in do- kazali svetu, da lahko računa na nas kot resne partnerje. Drnovšek je opozoni tudi na pozive, ki pnnajajo z leve in desne, da naj s trdo roko poseže v politične prepire in jih pre- preči. Vladna ekipa pa se ne name- rava ukvarjati z ideologijo, zazrta je v konkretne ukrepe, ki mnogokrat niso prijetni in popularni, dolgo- ročno pa nas vodijo v trdno državo s trdnim gospodarstvom. Sicer pa je Miha Grah, predsed- nik Obrtne zbornice Slovenije, že pred tem predsedniku sporočil podporo slovenskih obrtnikov se- danji vladi in njeni politiki. Po ogledu sejma se je dr. Drnov- šek skupaj z ministrom za gospodar- ske dejavnosti dr. Maksom Tajni- karjem sestal z obrtniki na daljšem pogovoru. "Pohvaliti moram dobro pripravljen sejem," je poudaril. "La- ni sem vam zagotovil, da vlada pod- pira razvoj obrti. To vam danes po- novno zagotavljam." Dr. Maks Taj- nikar je povedal, da je vlada ure- sničila kar 90 odstotkov zahtev, ki so jih postavili slovenski obrtniki; tisto, kar še ni uresničeno, pač pre- sega njene možnosti. Glede velikega problema zamudnih obresti je vlada prišla do konca in odlog plačila je največ, kar je mogla ponuditi. Obrtniki so v pogovoru opozorili na težave, s katerimi se srečujejo predvsem tisti, ki začenjajo dejav- nost na novo. Gre za gore potrdil, ki so potrebna za dotok svežega kapi- tala. Opozorili so tudi na še vedno visoke obresti, Drnovšek pa je glede tega menil, da je to posledica tega, da bančna konkurenca še ni zažive- la, vlada pa si prizadeva tudi na tem področju. Problem obrti je, po bese- dah obrtnikov samih, tudi siva eko- nomija in črno zaposlovanje delov- ne sile v obrti in podjetništvu. Jn Dr. Janez Drnovšek: "Obrt in podjetništvo sta pomembna za preobraz- bo slovenskega gospodarstva." Razstavni prostor Obrtne zbornice Ptuj... ... in Obrtne zadruge Panorama. Tolar regresa za koruzno silBŽo Do 13. septembra so v krajevnih skupnostih oškodovanci lahko prijavili škodo po letošnji suši, do 15. septembra pa so morale krajevne komisije podatke posredovati sekreta- riatu za kmetijstvo, kjer jih bodo računalniško obdelali in poslali republiškemu ministrstvu za kmetijstvo. V ptujski občini so medtem že tekle razne oblike pomoči kmetijstvu, najprej v obliki 50- odstotnega regresiranja nakupa semena za setev krmnih rastlin in 10-odstotnega regresiranja koruzne silaže. Ta sredstva je kot premostitvena zagotovila občina Ptuj. Glede na obljublje- na sredstva, ki jih je kot pomoč kmetijstvu napovedala sloven- ska vlada, pa so regres za nakup silažne koruze zvišali na tolar za kilogram. Do pomoči so upravičeni tisti, ki so utrpeli nad 30-odstotno škodo, kmetije z več kot 50-odstotno škodo pa bodo deležne še dodatne po- moči. Vsi ukrepi bodo znani, ko bodo podatki o letošnji škodi v kmetijstvu dokončni, torej v na- slednjih dneh. Kot smo izvedeli pa je država v blagovnih rezer- vah že zagotovila krmna žita iz uvoza; kot lani bodo na voljo koruza, ječmen ali druga krmna žita po ugodnih cenah. Tudi le- tošnja pomoč bo torej v največji meri namenjena ohranitvi sta- leža živine na kmetijah, saj je prav izpad krme zaradi suše na- jobčutnejši. JB Rent-a ear MONACO ® 062/796-040 NONSTOP 2 — DOMA IN PO SVETU 16. SEPTEMBER 1993 — TEDNIK Prepoceni sladkor na račun zdravja? ONESNAŽENO OKOLJE ()(;R0ŽA ČLOVEKA. • POGINULE RACE — ZNAMENJE, DA JE V NARAVI NEKAJ NAROBE • EKONOMSKE RAZMERE NE MOREJO BITI IZGOVOR, DA BI PROBLEM POMETLI POD PREPRO(;() Ormoško in širšo javnost je 28. avgusta razburila vest o poginu divjih rac v lagunah tovarne slad- korja. Mnenj o problematiki je ve- liko. Svoje so povedali inšpektor- ji, predstavniki občinske vlade, to- varne sladkorja, lovci in ekološko gibanje Zelenih Ormoža. "Pogin divjih rac oziroma pro- blematika na območju lagun to- varne sladkorja Ormož je zame strokovni problem, nato upravni, in če ne bo rešen kot upravno- strokovni, bo nastal še politični. V vsakem primeru pa je to eko- loški problem, ki ga morata rešiti stroka in uprava. Ugotovimo lah- ko le to, kar je bilo povedano na sestanku, ki ga je sklicala me- dobčinska inšpekcijska služba, da od 1991. leta — od zadnjega večjega pogina rac na tem ob- močju — ni bilo storjeno nič na nobeni strani, ki so bile zavezane za konkretne naloge," je povedal Vili Trofenik, predsednik or- moškega izvršnega sveta KAJ MENIJO INŠPEKCIJSKE SLUŽBE "Ne gre samo za problem or- moških lagun, temveč vseh sto- ječih voda, kjer je ogromna ko- ličina organskega odpada. V po- letnih mesecih, ko pride do inten- zivnega razpadanja teh snovi, se v vodi porabi ves kisik in ustvarijo se, kot strokovno pravimo, anae- robni pogoji. Ena od bakterij, Clo- stridium botulinum, ima v takih razmerah odlične možnosti za svo- jo rast. Ob njenem razmnoževanju se sprošča strup botulinum in z vodo in muljem pride v vodne živali. Posebej so izpostavljene vodne race, ki mulj precejajo in iz njega pobirajo drobnoživke. Zaradi izredno visokih tempera- tur v letošnjem juliju in avgustu je prišlo do takšnega pojava v lagu- nah ormoške tovarne sladkorja. Lovska družina Ormož, je po po- datkih, ki jih je posredovala hi- giensko-veterinarski službi občine Ormož, naštela 138 poginulih rac. Pogin je trajal približno teden dni. Potem ko se je toksin v vodi raz- krojil, ni bilo več opaziti, da bi ra- ce še poginjale," smo izvedeli od veterinarskega inšpektorja ob- čine Ormož, dipl. veterinarja Alojza Soka. V pretežni meri so poginile odrasle, starejše race, ki se pri iskanju hrane potapljajo globlje v mulj. Dr, Ciril Korpar iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor — higiensko-epidemiološkega od- delka v Ptuju je povedal, da se je zastrupitev in pogin rac v lagunah ormoške sladkorke prvič uradno pojavil v letu 1991, v času agresi- je na Slovenijo. Strokovnjaki so kasneje ugotovili, da takrat ni šlo za uporabo bojnega strupa, ampak je vzrok v lagunah tovarne slad- korja, kamor se po pranju pese iz- ceja voda. "Če lagune ne bi bile vodotesne, bi bila možnost prehajanja strupa v podtalnico in s tem tudi v pitno vodo najbližjih studencev v vaseh Frankovci in Loperšice. Tam smo vzeli vzorce vode in trenutno ti ne kažejo nobene oporečnosti, kar se tiče kemije; nimamo pa še mikro- bioloških izvidov, ki pa v tem pri- meru niso toliko pomembni kot kemijske analize. Diagnoza botu- lizma je klinična; to se pravi, da na osnovi znakov in simptomov lahko ugotovimo zastrupitve peri- fernega živčnega sistema, in ker je prenos dražljajev nemogoč, pride do zadušitve. Do tega ne sme priti, malno visokih temperatur, smo se odločili, da z nekaterimi zemel- jskimi deli v letošnjem letu očisti- mo odpadno vodo v tretji in četrti laguni, medtem ko bomo prvo in drugo, v katerih so poginile race, očistili ter prihodnje leto odstra- nili prepereli les. V lagunah smo puščali podrast predvsem zaradi Želje ornitologov in ker je to ugodno vplivalo na bivanje ptic. Sožitje z naravo jih je do sedaj našlo že okoli 250 vrst. Težave so s tremi ali štirimi vrstami, ki se- gajo v mulj in od tam pobirajo neugodno hrano, ki povzroča obolelost, vse druge pa živijo nor- malno. Seveda pa moramo v to- varni poskrbeti, da v naravi ne bo prihajalo do problemov, zato bo- mo lagune očistili in jih vzdrževa- li. Vsekakor smo začeli ukrepati takoj in že sedaj pripravljamo vse, da v letu 1994 ne pride do ponovnih težav." ZA LOVCE JE TO NARAVNA KATASTROFA Lovci LD Ormož so ogorčeni, ker so od Tovarne sladkorja preje- li pisanje, v katerem jim spo- ročajo, da nimajo dostopa do la- gun oziroma lahko gredo tja samo v spremstvu nekoga izmed zapo- slenih v tovarni. "Pogin je za nas naravna kata- strofa. Odškodnine za poginule ra- ce nismo zahtevali, kljub temu da so poginjale še druge živali. Vso svinjarijo smo lovci počistili. Za to delo smo bili dobri, sedaj pa se nam, ker smo odkrili pogin, pre- pove dostop v lagune. Čistilna naprava po moje poleti ni delala, v pogon so jo spravili šele takrat, ko je prišla televizija. Še vedno sem za sodelovanje, ne pa da smo sedaj lovci glavni kriv- ci vsega. Menim, da bi pri nadzo- ru življenja v lagunah morale ime- ti večjo vlogo inšpekcijske službe. Ko so lansko leto ob prav tako visokih temperaturah zraka vodo v lagunah hladili, do pogina ni prišlo oziroma je bil manjši. Letos pa ni bilo na tem področju nareje- nega nič ali pa skoraj nič. Čutim, da del krivde nosimo lovci sami, ker nismo javnosti o problematiki obvestili že veliko prej," je bil ogorčen predsednik LD Ormož Stanko Frangež. Dr. Ciril Korpar: "Clostri- dium botulinum je bacil, ki ga najdemo povsod v zemlji ter tudi v prebavnem traktu nekaterih živali in je strogo anaeroben, to se pravi, da Živi v okolju, kjer ni kisika, možen pa je njegov razvoj v vegetativni obliki. Te pogo- je navadno ustvari človek s svojo dejavnostjo. Do za- strupitve lahko pride pri predelavi mesa v klobase, znane so zastrupitve s kon- zervami, lahko pa je tudi v konsezvirani hrani rastlin- skega izvora." Veterinarski inšpektor Alojz Sok je povedal, da se podobni pojavi dogajajo tudi v Pomurju, na Mariborskem jezeru in še kje. Celo v Kaliforniji je ob ve- liki poplavi pred več kot dvajse- timi leti poginlo več deset tisoč rac, ker je prišlo do sprememb temperature vode. Sicer pa me- ni, da bi bili lahko lovci stanje zaradi izredno visokih tempera- tur zraka in vode v letošnjem poletju predvideli in s kakšnimi plašilnimi sredstvi race iz lagun pregnali. V ORMOŽU ŠE DRUGI EKOLOŠKI PROBLEMI "Ekonomske razmere ne morejo biti izgovor, da bi ta problem po- meti i pod preprogo samo zato, da bi imela Slovenija prepoceni ali podcenjen sladkor. Tega ne bomo delali na račun zdravja državlja- nov z območja ormoške občine, še posebej tistih, ki živijo v bližini in so deležni vseh negativnih učin- kov tovarne. Ne gre za nobeno za- tožno klop za eno tovarno, ker v Ormožu tudi ne bomo delali pre- poceni opeke, dokler država ne uredi, kar je v njeni pristojnosti, ne pa da se samo izgovarja, da za- radi neugodnih gospodarskih raz- mer ne more rešiti ekoloških pro- blemov. Ob omenjenih kritičnih problemih so še drugi in nikakor ne moremo pristati, da se mora v Ormožu delovna sila poceni raz- prodajati za kakršnokoli vrsto teh- nologije, ne glede na pozitivne ali negativne učinke," je dodal pred- sednik ormoške občinske vlade. Besedilo in posnetki: Vida Topolovec V prvi in drugi laguni je veliko suhega lesa, ki povzroča prekomerno gnitje zato je potrebno pravočasno ukre- pati," je dodal dr. Ciril Korpar. Kakšna pa je usoda živalskega sveta, ki prebiva v lagunah tovarne sladkorja? "Rešitev bi bila, da bi v poletnih mesecih dočrpavali vodo v lagune (predstavniki tovarne slad- korja so zatrjevali, da so to delali). S tem bi povečali količino vode in tako preprečili čezmerno segrevan- je. Obenem mora tovarna redno čistiti odpadne vode. To pomeni, da iz vode, preden pride v lagune, od- stranijo organsko maso v čim večji možni meri," je povedal veterinar- ski inšpektor Alojz Sok. O tej problematiki so se pogo- varjali na skupnem sestanku pred- stavniki zdravstvenega zavoda iz Maribora, republiški vodnogospo- darski inšpektor, medobčinske inšpekcijske službe, predstavoiki občinskega izvršnega sveta, tovar- ne sladkorja in lovci. Sklenili so, da je potrebno narediti vse, da se zmanjša vsebnost toksina v lagu- nah, pogoji pa so redno obratovan- je čistilne naprave, po potrebi dočrpavanje sveže vode iz Drave, redni nadzor divjadi v lagunah, predvsem pa večja prisotnost inšpekcijskih služb. Dr. Ciril Korpar meni, daje po- trebno v prvi vrsti delovati pre- ventivno: "Najprej moramo zago- toviti vodotesnost lagun. Za ljudi v njihovi neposredni bližini bi bilo najvarnejše, da se preskrbijo s pit- no vodo iz vodovoda. Vsi ukrepi morajo biti stalni, ne moremo si privoščiti, da bi jih izvajali nekaj časa, potem pa spet ne, in kar je še posebej pomembno, biti morajo takojšnji. Takšen program ukre- pov je bil predložen že pred do- brim letom in ni nobene ovire, da ga ne bi izvajali." LAGUNE UREJAJO Lagune tovarne sladkorja obse- gajo nekaj nad 40 hektarjev površin, ležijo vzhodno od tovarne blizu Drave in skoraj tik za hrvaško mejo. Dve sta zemeljski, štiri vodne. V zemeljski v tovarni deponirajo vodo, s katero izpirajo peso. Voda se sčisti, mehanski delci se usedejo, vodo pa potem prečrpavajo v štiri vodne lagune tako, da je v vsaki naslednji voda čistejša; iz četrte, kjer je voda najčistejša, jo kasneje izpuščajo v Dravo. V tretji in četrti laguni ra- ste na gladini vodna leča, kar po- meni, da je voda povsem čista in sposobna za življenje, medtem ko je v prvi in drugi veliko suhega drevja, ki ga bodo morali odstrani- ti, saj po vsej verjetnosti povzroča v sušnih mesecih veliko dodatne- ga gnitja in porabe kisika. Kaj so ob poginu rac naredili v tovarni sladkorja? Franci Polič, vodja splošnega sektorja, je pove- dal: "Čeprav je ta problem znan in prihaja do njega zaradi nenor- Ob našem obisku je Čistilna naprava delala Po ceveh odhaja iz tovarne odpadna voda, v kateri perejo peso Bo Rado Snežič dobil tožbo tudi na dpugostopenlskem sodišču Zaradi protestov občanov Zla- toličja je moral Rado Snežič za- preti livarno v Slovenji vasi, zgrajeno na osnovi dokumenta- cije, ki mu jo je izdala ptujska občina. Krajani Zlatoličja so ta- krat izposlovali obnovo postop- ka za dodelitev potrebne doku- mentacije, saj si ptujska občina ni pravočasno zagotovila sogla- sja tudi prvih sosedov iz mari- borske občine. Ptujska občina je potem ustavila ponovno pridobivanje dokumentacije, Rado Snežič pa jo je tožil, saj je v izgrad- njo livarne vložil milijon nemških mark. Od ptujske občine zahteva za vsak izgu- bljen delovni dan od dneva tehničnega pregleda 2.000 nemških mark. Na prvosto- penjskem sodišču je tožbo do- bil, s ptujsko občino, ki se je na razsodbo pritožila, pa zdaj čaka, kako bo odločilo drugo- stopenjsko sodišče. NaV TEDNIK ^mm.., . .. ^liiMiiiiiiiiiiriiimMmMiH^^ TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan, telefon 776 335. PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte- vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in- formativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Zanimanje za pi*ogi*ame pi*ippave na zaposlitev Konec julija je bilo v ptujski občini 5.953 brez- poselnih, 411 več kot lani decembra. Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje — ob- močne enote Maribor je največ, kar 2.650 brezpo- selnih do 26 let starosti, tistih, ki iščejo prvo za- poslitev, je 1.230, tisdh, ki so ostali brez zaposlit- ve zaradi stečajev, 485 in presežnih delavcev 972. Zavod za zaposlovanje je za brezposelne orga- niziral kar nekaj oblik izobraževanja z namenom, da bi imeli večje možnosti dobiti zaposlitev. iVčaje za računalništvo, tuje jezike ali za ekono- mijo in administracijo, gostinstvo in kmetijstvo je v ptujski občini v prvi polovici leta obiskovalo 220 brezposelnih, za javna dela in v drugih izo- braževalnih oblikah se jih je usposabljalo 211, motivacijsko-informativne seminarje za podjet- ništvo in strokovna svetovanja pa je do konca ju- lija obiskovalo 91 brezposelnih. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v ptujski občini v javna dela vključenih 154 brez- poselnih, v pripravništvo, ki ga subvencionira Za- vod za zaposlovanje, pa je bilo vključenih v istem obdobju 184 mladih. V juliju je prejelo v ptujski občini denarno na- domestilo 1.000, denarno pomoč 1.182 upra- vičencev, denarna pomoč v enkratnem znesku pa je bila v prvem polletju letošnjega leta izplačana 15 upravičencem. HRVAŠKA: Konec minulega tedna so srbske sile povečale nepetost v hrvaški prestolnici, v Karlovcu, Jastrebarskem in Sa- moboru, ki je od slovenske me- je oddaljen le 5 kilometrov zračne razdalje. Najbolj za- krbljujoč je bil izstrelek rakete Luna vrste zemlja zemlja z oko- li 500 kilogrami eksploziva, ki je v soboto zvečer padel na na- selje Lučko, kjer je vojašnica hrvaške vojske. Sedem oseb je bilo težje in štiri lažje poškodo- vane. Srbi razlagajo napade na zagrebško okolico in Karlovac kot uresničitev grožnje z ute- meljitvijo, da bodo takoj izvedli povračilne ukrepe, če bi Hrvatje skušali z vojaškimi akcijami po- sredovati na varnostnih ob- močjih, ki jih nadzorujejo mi- rovne sile Združenih narodov. Zaradi vse hujših spopadov so te dni razglasili splošno nevar- nost v Samoborju in Jastrebar- skem, v hrvaški prestolnici pa se za to niso odločili. Srbske si- le naj bi prodrle že 50 kilome- trov južno in zahodno od Zagre- ba. Največjo škodo so utrpeli v Karlovcu. Tja so srbske sile iz- trelile 300 težkih izstrelkov in pri tem ranile osem ljudi. Srbski viri navajajo, da je hrvaška stran z letalstvom bom- bardirala civilne cilje na ob- močju Banije in Korduna. Pri tem naj bi uporabile dva miga in kmetijski letali. V Kninski krajini pa je označena zračna nevarnost. — • — BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Borba za njene posamezne dele se je še razmahnila, potem ko Izetbegovič ni pristal na kompromis o delitvi države. Zu- nanji ministri članic Evropske skupnosti so tako zahtevali, naj se ženevska pogajanja nadalju- jejo, zaradi napetih razmer v Mostarju pa so predlagali, da bi ta prešel pod upravo Evropske skupnosti. Nekateri optimisti napovedujejo, da se bodo ženevska pogajanja obnovila v tednu dni, do konca septembra pa naj bi bil mirovni sporazum že podpisan. Po podpisu je Evropska skupnost pripravljena postaviti na noge Mostar, Nemčija pa lahko zagotovi ad- ministratorja Evropske skupno- sti za upravo v Mostarju. Ven- dar je bilo tudi na tej konferenci slišati, da Muslimanov kot najšibkejše strani ne kaže silid v podpis sporazuma, temveč po- skušati kar se da upoštevati zah- teve in pogoje predsednika Alije Izetbegoviča. Ta je minule dni potoval po svetu. Bil je v ZDA, v Savdski Arabiji, kjer se je se- stal z generalnim sekretarjem Organizacije islamske konferen- ce, in nato odpotoval še v Iran. — • — BLIŽNJI VZHOD: Vodja Pa- lestinske osvobodilne organizaci- je Jaser Arafat je z Izraelom pod- pisal sporazum o Gazi in Jerihu. Čeprav so temu nasprotovale šte- vilne organizacije iz arabskega sveta, pa je Arafat izjavil, da se s sporazumom o avtonomiji v Gazi in Jerihu ni odpovedal niti enemu dolgoročnemu cilju boja. Končni cilj pogajanj z Izraelom je pale- stinska država, ki naj bi zajemala ves zahodni breg. Gazo in seveda vzhodni Jeruzalem. Komentatorji se na veliko vprašujejo, zakaj se je Arafat šele sedaj lotil pogajanj z Izraelom, ko pa je pred petnaj- sdmi leti ostro obsojal campda- vidske sporazume, ki se jih je ta- krat na svojo roko lotil Egipt. Arafat odgovatja, da drugi arab- ski predstavniki ne razumejo Pa- lestincev, saj imajo vsi ti svoje države, oni pa živijo na zasede- nem ozemlju in izraleski državi plačujejo 28 različnih davkov. Cilj zdajšnjega sporazuma je vsaj malo sprosdu izraelski pritisk, ki traja vse od leta 1967. Svoje poli- tične nasprotnike pa namerava pomiriti z dolgotrajnimi pogovori in strpnostjo. — • — GRUZIJA: Gruzinski pred- sednik Eduard Ševardnadze je razglasil izredno stanje in raz- pustil gruzinski parlament, ki je bil izvoljen oktobra lani. Uved- bo izrednega stanja je utemeljil z nedavnim državnim udarom, vojno v avtonomni Južni Osetiji in v Abhaziji ter z uporom privržencev nekdanjega pred- sednika Gamsahurdije v zahod- ni Gruziji. Pripravila:DLŽ TEDNIK — SEPTEMBER 1993 POROČAMO, KOMENTIRAMO Bukovci v znamenju gasilskih tekmovanj Minuli teden je v ptujski ubčini minil v znamenju gasil- skih tekmovanj. V odlični organizaciji ^asilske^a društva Hukovci je v soboto, 4., in nedeljo, 5. septembra, potekalo občinsko gasilsko tekmovanje, ki so se ga udeležili pred- stavniki skoraj vseh 63 društev z območja občine Ptuj. Najbolje uvrščeni v posamez- nih kategorijah pa so se lahko udeležili regijskega tekmovanja, ki je potekalo v nedeljo, 12. septembra, prav tako v Bukov- cih. Udeležilo se ga je kar 78 gasilskih desetin, skupaj več kot 800 gasilcev in njihovih sta- rešin iz občinskih gasilskih zvez Slovenska Bistrica, Or- mož, Lenart in Ptuj. Med pionirkami (sodelovalo je 8 ekip) so bile najboljše De- strničanke pred Bukovci in Spu- hljo. Med 11 pionirskimi deseti- nami se je najbolje odrezala Zgornja Polskava pred Makolami lil opiomico. Pri mladinkah so med 9 desetinami bili najboljši Bukovci pred Gorišnico in Majšperkom. Pri mladincih je so- delovalo 11 desetin; prvo mesto je dosegla Oplotnica, drugo Go- rišnica, tretje pa Poljčane. Med članicami A je tekmovalo 9 de- setin, naboljše so bile Hajdoše pred Destmikom in Gabmikom. Med 10 desetinami članov A se je najbolje odrezala Oplotnica pred Bišem in Bukovci I. Pri članicah B je tekmovalo le 5 de- setin, najboljši pa so bili Za- mušani pred Slovensko Bistrico in Žamenci. Med 6 desetinami članov B so bili prvi Sobetinci, druga Oplotnica, tretji pa Za- mušani. Pomerilo se je tudi 9 desetin veteranov, kjer so poka- zali največ spretnosti in izurje- nosti gasilci iz Oplotnice pred Gorišnico in Impolom. Sklepno prireditev s podelit- vijo pokalov in priznanj sta obi- skala tudi ptujski župan Vojteh Rajher ter predsednik izvršnega sveta in državni svetnik Branko Brumen. —OM V PTUJU ŽE 1100 OBRTNIH DOVOLJENJ V prvih šestih mesecih so v ptujski občini izdali 140 novih obrtnih dovoljenj ali za 34,6 odstotka več kot v enakem obdobju le- ta 1992. Ob koncu junija je bilo v ptujski občini že 1065 obrtnikov, 31. avgusta jih je bilo 1090, v teh dneh pa bodo izdali že 1100. obrtno dovoljenje. Ptujski obrtniki v primerjavi z republiko tudi nadpovprečno zaposlujejo. V zasebnem sektorju ptujske občine je po najnovejših podatkih zaposlenih že okrog tri tisoč ljudi. KONFERENCA PANEVROPSKEGA GIBANJA V PTUJU_ Jutri se bo v Ptuju pričelo tridnevno srečanje Panevropskega gibanja za dežele in regije Alpe—Jadran, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Kari von Hasburg-Lothringen. Na njem bodo govorili o prehodu v tržno demokracijo in Sloveniji danes ter o zgodovinskih koreninah sodobne obnove socialnega, kulturnega, gospodarskega in političnega delovanja Srednje Evrope. Med bivanjem Ptuju si bodo udeleženci konference ogledali tudi nekatere ptujske zanimivosti in se v nedeljo ob pol enajstih v cerkvi na Ptujski Gori udeležili slovesne latinske maše, ki jo bo vodil mariborski pomožni škof dr. Jože Smej. Slovensko Panevropsko gibanje vodi dr. France Bučar. V TEM TEDNU 16 TISOČ ODLOČB O DOHODNINI Vodja ptujske izpostave republiške uprave za javne prihodke Stani- slav Zavec je povedal, da bodo v teh dneh občanom ptujske občine po- slali še 16 tisoč odločb o dohodnini za leto 1992. S tem bodo dosegli 92- odstotno realizacijo ali drugače povedano — odločbe bo imelo že 34.746 občanov. Vseh doplačil je 13.229 in zna.šajo 107 milijonov tolar- jev, vračil pa 10.693 ali nekaj več kot .sto milijonov. Odločb do višine 300 tolarjev plačila oziroma vračila je kar 10.824. PREMIJA ZA PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE NESPREMENJENA_ Premija za prostovoljno zdravstveno zavarovanje se do konca leta ne bo spremenila in znaša 14.400 tolarjev ali 1200 tolarjev mesečno. 394 POGODB O ZAPOSLITVI PRI OBRTNIKIH Sekretariat za gospodarstvo občine Ptuj je v prvem polletju letos regi- strial 394 pogodb o zaposlitvi pri obrtnikih in 171 dopolnil k tem pogod- bam. Izdal pa je tudi 186 odločb po zakonu o podjetjih in zakonu o go- spodarskih družbah. V 33 primerih je z nasveti pomagal bodočih obrtni- kom in podjetnikom. Izdal je tudi 17 pisnih mnenj. MAG. TONE ROP V PTUJU__ V organizaciji ptujskega Kluba menežerjev bo 23. septembra Ptuj obi- skal državni sekretar mag. Tone Rop. Z gospodarstveniki in drugimi zainteresiranimi se bo pogovarjal o modelih lastninskega preoblikovanja podjetij. MODA POMLAD POLETJE '94_ 22. septembra bodo v Ljubljani odprli 40. slovenski .sejem z medna- rodno udeležbo, ki bo odprt do 25. septembra. Na njem bo svoje izdelke predstavilo 220 razstavljalcev, med njimi tudi Zaščita Kidričevo. BLAGOSLOVITEV MARIJINEGA DOMA_ V organizaciji Škofijske Karitas Maribor so v torek blagoslovili Mari- jin dom za ostarele v Ptuju v Aškerčevi ulici 14. Blagoslovil gaje škof dr. Franc Kramberger. ODPRTJE NOVEGA OTROŠKEGA ODDELKA Obnova nekdanjega porodnega oddelka za potrebe otroškega je končana. V teh dneh naj bi opravili tudi tehnični prevzem, zatika pa se pri nakupu nemedicinske opreme. Dokler je ne bodo kupili, oddelka ne bodo mogli preseliti. Potrebovali bi trinajst milijonov tolarjev. Pripravila: MG Razstava živine, otvopRev novih hievov Obdravski zavod za veterinar- stvo in živinorejo pripravlja s so- organizatorji območno razstavo živine. Ta bo v petek, 17. septem- bra,na ptujskem sejmišču ob Or- moški cesti. Za obiskovalce bo razstava odpila od 11. ure. Osemenjevalna služba v Ptuju slavi letos 40-letnico. To je za Zavod pomembna obletnica, saj je reprodukcija domačih živali ena njegovih najpomembnejših dejavnosti. Z osemenjevanjem je Zavod v štirih desetletjih opravil zelo pomembno vlogo tako pri zatiranju kužnih bolez- ni pri govedu kot pri močnem rejskem vplivu na uvajanje sve- tlolisastega goveda v .slovensko živinorejo. Prednosti svetlolisa- stega goveda so v kombiniranih dobrih lastnostih tako v prireji mleka kot mesa. Na razstavi v Ptuju bodo živa- li iz občin Ptuj, Lenart, Sloven- ska Bistrica, Ormož, Radlje, Dravograd, Maribor, Rupše in Pesnica, torej z območja nepo- srednega selekcijskega dela ptujskega Zavoda. Razstavljeno bo okoli 100 krav, 13 konj, ne- kaj prašičev, koz in malih živa- li. Vse skupaj bo zanimivo tudi za širok krog obiskovalcev, or- ganizatorji še posebej vabijo šole. Prav je, da se mladi sezna- nijo z dosežki naše živinoreje. Poleg osnovnega dela živinorej- ske razstave bo poskrbljeno za prijetno počutje obiskovalcev, pa tudi za dobro voljo ob nasto- pih ansambla Ptujskih 5. Ob 14. uri bo na dvorišču Ob- dravskega zavoda na Ormoški cesti še otvoritev novih hlevov, pridobitve osemenjevalnega sre- dišča. Gradnja hlevov je bila načrtovana že od leta 1988. Ptujski Zavod namreč proizvaja seme za osemenjevanje krav svetlolisastega pasme v vsej Sloveniji, to pa postavlja pred izvajalce strokovne zahteve, ki jih je bilo potrebno doslej mno- gokrat izpolnjeval z improviza- cijami. Odslej bo v Ptuju dovolj prostora za prihod mladih bi- kov, za prostore karantene, skratka za ptujsko in slovensko živinorejsko stroko so novi hle- vi pomembna pridobitev. JB Najvišji predstavnild minoritov oliislfali ptujslfo provinco Vse kaže, da je rekonstrukcija nekdanje minoritske cerkve v Ptu- ju, kjer danes stoji pošta, vse bolj verjetna. O tem so se namreč med drugim pogovarjali tudi najvišji predstavniki minoritskega reda z vsega sveta z vrhovnim predstoj- nikom minoritov patrom La Fran- com Serrinijem na čelu ob obisku minoritske province v Ptuju minu- li ponedeljek, 13. septembra. Pater Serrini si je s svojimi vrhovnimi svetovalci najprej ogledal minorit- ski samostan v Ptuju, kjer se je pogovarjal s ptujskimi patri o življenju in delu minoritov. Zatem pa so visokim redovniškim go- stom pripravili svečan sprejem tu- di na ptujskem magistratu, kjer so se pogovarjali s ptujskim župa- nom Vojtehom Rajherjem, držav- nim svetnikom in predsednikom občinske vlade Brankom Brum- nom ter občinsko ministrico za kulturo in izobraževanje Kristino Šamperl-Purg. —OM Najvišji predstavnild minoritsl