Leto LXX
štev. 226 a
V Ljubljani, v petek, 2, oktobra I942-XX S^^L^rSSS'Prezzo - Cena L 0.80
tf^jr* W1IE? ik / E?^
Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozemstvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ea naročnino in 10.349 za uuerste.
Podružnlcal Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana
Uhaja vsak dad z|utra| rasen p oacdeljka to dneva po prazniku.
o Urednlltvo tn apravai Kopitarjeva 6, L|obl|ana. t
| Rtdazione, Amministraztonei Kopitarjeva 6, Lobiana. |	Teleton 4001- 4005.
AbbonamenUi Men
18 Lire; Eitero, meta A) Ura, bdiaone domenlca. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10 650 per gli abbo-aamentli 10.349 pel
U tnserrloai.
Flllalel Novo meato.
Concessionaria esclusiva per la pnbbllciti di provenienza italiana ed estera: Unione PobblicitA Italiana S. A_ Milana,
Bollettino No 857
Un attacco nemico stroncato
Oltre duecento prigtonieri in Egitto E continuato il bombardemento di Malta
II Quartiere Generale delle Forze Armate co-Miunira:
Appoggiate da reparti blindati, hanno attaccato ieri mattina posizioni nej settore ineridionale del nostrn scbieramento in Egitto. L'attacco e stato stroncato con sensihili perdite per 1'avversarin. abbiamn presso oltre duecento prigionieri.
Uu velivolo britannirn risulta abhattuto in comhattimento dalla rama germanira. un altro, colpito dalle hatterie contracree di Tobruk era costretto n atterrare nella zona di Marsa Lnch. LVquipaggio rompnsto di sei sottouliciali veniva ratturato.
t, rnntinuato il bombardamento degli aernpnrti di Malta, nel cieln dellTsnla cacciatori tedeschi di-struggevano un »Curtissc.
Vojno poročilo it. 857
Sovražni napad zlodjen
Nad 200 ujetnikov v Egiptu - Malta zopet bombardirana
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Oddelki sovražne pehote so podprti z oklepnimi oddelki včeraj zjutraj napadli našo severno razvrstitev v Egiptu. Napad je bil zlomljen z občutnimi izgubami za nasprotnika. Zajeli smo nad 200 ujetnikov. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno v dvoboju z nemškimi lovci drugo pa je bilo zadeto od protiletalske obrambe v Tobrukii in Je moralo pristati n« področju pri Marsa L u c h. Posadka 5 podčastnikov je bila zajeta.
Nadaljevalo se je bombardiranje letališč na Malti. Nemški lovci so nad otokom zbili en »Curtis«.
Velik Hitlerfev govor v Berlinu
Hitler je obrazložil ofenzivne cilje in pomen dosedanjih zmag v Rusiji — Anglijo bo doletela njena usoda
Mi imamo v rokah vsa sredstva za dosego končne zmage
Berlin, 1. okt. AS. Ves Berlin jo včeraj cel dan pričakoval napovedanega Hitlerjevega govora. Dolge ure pred zborovanjem, ki je bilo za začetek desetega zbiranja za zimsko pomoč ob la v Športni palači, se je blizu kanclerske palače zbrala ogromni množica, ki jo je skrbelo kako bi dala svoj topli, navdušeni pozdrav voditelju velike Nemčije.
Ogromna dvorana v Športni palači je bila okrašena z venci iz lovorja ter z rdečimi hi- | tlerjevskimi zastavami. Vanjo se jc nagnetlo na desettisoče ljudi, narodnih socialistov, dostojanstvenikov, slavnih ranjencev in pohabljencev, zastopnikov tujega tiska in različnega občinstva.
Zborovanja so se udeležili visoki državni dostojanstveniki, zastopniki vojske in stranke. Točno ob 18 je prišel v dvorano propagandni minister dr. Goebbels v spremstvu maršala Rommela, ki je s svoje tribune odzdravljal po rimsko. Nato je povzel besedo dr. Goebbels ter podal obsežno poročilo o delu zimske pomoči v letu 1041—42.
Ožigosal jc različne smešne laži angleške in ameriške propagande proti nemškemu ljudstvu, laži, ki niso drugega kakor atentati nn zdravo pamet. Poudaril je nepretrgane uspehe nemških oboroženih sil in dejal, da nepretrgane zmage, ki jih vsepovsod dosegajo vojske trojne zveze, ne morejo na vse zadnje prinesti drugega kakor veliko končno zmago. Hude težave vojne so zdaj že premagane in v bodočnost se da gledati z večjim upanjem. Nemška vojna moč je ogromno narasla, nasprotnikom se še san ja ne kako. V četrtem letu vojne so nemške in zavezniške oborožene sile docela nedotaknjene in to v vsakem pogledu.
V	tretjem letu vojne zimske raMnoči je nemški narod daroval vsega milijarab in 2S0 milijonov inark, to je skoraj 500 milijonov več kakor lani.
V	letih vojne jc zbiranje za zimsko pomoč dalo dozdaj 2 milijardi 805 milijonov mark, več kakor je pa vreden ves uvoz in izvoz južnoameriške celine. Od 1933 dalje so zbirke za zimsko pomoč dosegle in presegle znesek 5 milijard mark. Ob koncu je govornik naznanil, da bo
Prva obletnica bataljonov »M«
Ducejev nagovor junaškim legionarjem
Rim, t. okt. AS. Dane« zjutraj je Duce obnovil bataljonom >M< navodila za vojno. Slovesnost je bila na prvo obletnico ustanovitve teh oddelkov, rojenih v vojni in čudovito oblikovanih za vojno in tem se je pridružil obred fašistovskega nabora, ki naj bi simboliziral, da v cvetu najprikladnejšega orožja cvete večna mladost Domovine. Bataljoni »M« so zaslužili to novo potrdilo Ducejeve simpa<-ti je. Njihove kolone so v Albaniji nudile čudovit zgled italijanskega junaštva in v ta namen se je treba spomniti epizod, ko so bataljoni milice na železnih prsih s čudovitim in neprekosljivim zidom odbili vsak napad divje množice sovražnikov — legionarji bataljonov »M« so pokazali bodisi na bojiščih na Balkanu, bodisi v Rusiji, da je pogum posledica neza-U6tavljive silovitosti, smelosti brez meja, velikanskega duha požrtvovalnosti, združenega z vzvišeno idejo, s svetlo idejo prave veličine domovine, zavestne in iskrene discipline globoke zavesti tega, kaj pomenijo v borbi, kakor tudi tega. kaj predstavlja fašizem v redu, ki se z orožjem in pravico poraja na svetu. V Ducejevih očeh je bilo danes zjutraj vidno in živo zadovoljstvo, da je zopet v stiku s temi svojimi vojaki, s temi trdimi in molčečimi izbranci v revoluciji. Sonce je blagoslovilo obred s svojim zadnjim poletnim žarom. Svetloba je objela spomenike antičnega Rima, živeče v kroni Mussolinijevega Rima. Visoke italijanske osebnosti in hierarlii, zastopniki Nemčije in Japonske ter velika množica ljudstva so prisostvovali slovesnosti in napolnili skoraj ves Forum. Duce ie najprej obšel revijo oddelkov bataljonov »M« ter drugih oboroženih sil in italijanske liktorske mladine, nato pa je imel govor, v katerem je poudaril, da so bataljoni »M« v letu svojega obstoja dokazali velike lastnosti borcev v odločilni dob: kot je sedanja, ki je videla liktorski triumf. Množice in vsi navzoči so pozdravili Ducejev govor z navdušenim vzklikanjem. Nato je bila slovesnost >Fašistovskega nabora«, nakar je Duce odlikoval legionarje bataljonov »M«, ki so se posebno odlikovali v sedanji vojni. Nazadnje je Duce prisostvoval tudi defileju bataljonov »M« na »Via del Mare« med neprestanim vzklikanjem množice, ki se je nabrala na obeh straneh ceste.
Rim, t. okt. AS. Duce jc danes zjutraj takole govoril: Legionarji bafaljonov »M«! S ponosom praznujete prvo obletnico vaše ustanovitve tukaj med pomembnimi in vzpodbudnimi ostanki republikanskega in cesarskega Rima, Rima ob vznožju Palatina med templjem »For-, tune Virile« ter med templjem »Veste« in med portalom Jana. V veselje in čast mi jc, da lahko mnogim izmed vas podelim odlikovanje za zasluge, pridobljen," na bojitščih. Med temi 12 meseci ste z dejanji dokazali, da imate duhovne in telesne sposobnosfi, s katerimi se odlikujete pred vsemi drugimi: popolno ta doc matic no zvestobo načelom in naukom bodi znana tn zvestoba; zapečatena pa je s krvjo, ne pa z domišljavimi izlivi črnila, vzgledno disciplino, \rt kot bratovsko tovarištvo »eden za vse, vsi za enega«, in v borbi pogum ter
nepomitljivost Cezarjevih legionarjev. V vaših mladostnih srcih, resnično vrednih živeti in boriti se v tej odločilni dobi, v kateri bo zmagal likfor, naj vas navdajata dve misli: prva je ljubezen do Italije in druga neugasljivo sovraštvo proti vsem njenim sovražnikom. Evo legionarji bataljonov »M« navodilo ob dvajsetletnici fašistične revolucije. To pa ni samo navodilo, to je tudi prisega/
Rim, 1. okt. AS. Načelnik glavnega slana faši-stovske milice je v dnevnem povelju legionarjem izrazil Ducejevo pohvalo častnikom, podčastnikom in Črnim srajcam bataljona »M«. Dnevno poveljn bo z visoko Ducejevo pohvalo imelo velik odmev med tisoči Črnih srajc, ki se bore in zmagujejo na vseh bojiščih.
zborovanje dobilo najvišje počaščenjc s tem, da bo na njem govoril Hitler, ki je prišel iz vrhovnega poveljstva v Berlin.
Silovito ploskanje od zunaj je naznanilo, da prihaja Hitler. Kmalu nato je Hitler stopil v dvorano v spremstvu poveljnika SS oddelkov llimlcrja, višjega poveljstvenega voditelja llil-genfeldta ter drugih visokih osebnosti. Dvorana je kar grmela od navdušenja. Hitler je pred odhodom nn častni oder prisrčno stisnil roko maršalu Rommeiu. Dr. Goebbels je še enkrat spregovoril Hitlerju v pozdrav v imenu vsega nemškega ljudstva ter mu zagotovil brezpogojno zvestobo tega ljudstva do dosege končne zmage, ločno oli 19. je Hitler začel govoriti in dejal med drugim:
Skoraj leto dni je že, kar je s tega mesta zadnjič govoril nemškemu ljudstvu. V tem času je delal in se moral zanimati za dejstva. Vse, kar je bilo treba ta čas povedati, so povedali nemški vojaki.
Koliko bodo morali še nasprotniki storiti na socialnem področju, preden bodo mogli Nemčijo česa učiti! Osebnosti iz nasprotnih držav so imele nekaj nespametnih govorov, da so na nemški strani vedno verjeli v nekaj in da so tudi storili tisto, kar so mislili, da morajo. Zdaj mi mislimo, da moramo biti nasprotnika do končne zmage in bomo to tudi storili.
Sovražnikova propaganda ektiSa zmanjševati nemške zmage s tem da pretvarja lastne poraze v uspehe. Ze leta 1930 nismo Nemci bili čisto nič. Dejstvo, da smo pregnali nasprotnike z Balkana, da smo zasedb Grčijo, da smo zavzeli ^reto, da 6ino jih potisnili nazaj v severni Afriki, vse to zanje ne pomeni prav nič. Tisti, ki misli, kakor ga uči misliti propaganda naših nasprotnikov, ne bo nikdar razumel zaupanja, ki ga imamo sami vase. Tem dejstvom bo lahko oporekal le z mc-nicami za bodočnost. Zato nasprotniki pravijo: drugo bojišče bo prišlo. To pa ne pomeni, da se Nemci ne pripravljamo na drugo bojišče
Zima v letu 1942 je bila najhujša preiskuštija v usodi nemškega ljudstva. Hujše bi ne moglo biti, a nemškemu ljudstvu 6e je posrečilo nele premagati jo, temveč je bilo mogoče sestaviti in pripraviti celo divizije za napad v novi ofenzivi. Ta se ne razvija kakor so morda mislili naši nasprotniki. Mi 6mo imeli vedno izredno jasne in tovne cilje, pogosto zelo drzne, kjer je bilo treba biti drzen, in previden tam, kjer smo mislili, da moramo biti skrajno previdni. Bili smo pa neustrašni tam, kjer nas je 6amo neustrašnost mogla rešiti. Za letos 6tno si postavili preprosto nalogo: 1. držati za vsako ceno kar je bilo treba držati, to je pustiti napadati nasprotnika tam, kjer nismo mi mislili napredovati, držati in čakati; 2. napasti povsod, kjer je napad bil potreben. Cilj tega je uničiti desno roko te mednarodne zarote kapitalizma. bogataštva in boljševizma.
Prvi cilj je bila varnost naših vladajočih postojank na Črnem morju ter končno očiščenje Krima. Temu sta služili bitki za Kerč in za Sebasto-polj. Potem jc bi!o treba odstraniti klin na bojišču pri Volkovi!. To se je uredilo, sovražnik je bil uničen in zajet. Nato je bMo treba pripraviti prodor proti Donu. Med tem je sovražnik pokazal, da hove začeti z veliko ofenzivo od Harkova, zlomiti to bojišče, dc«eči Dnjeper ter zlomiti vse naše južno bojišče.

Kavkazu
Novi uspehi v Stalingradu trgovskih ladij potopljenih
z
Hitljerjev glavni stan, 1. oktobra, vrhovno poveljstvo objavlja:
V	Kavkazu trajajo srditi boji za močno utrjene višinske postojanke.
V	Stalingradu napadalne čete ob podpori letalstva v več napadalnih klinih vdirajo naprej v severni del mesta. Proti severnemu krilu vržene napadajoče sovražne pehotne in oklepne sile so bile s težkimi krvavimi izgubami v protinapadu odbite in uničenih je bilo 98 tankov, po večini angleškega in ameriškega izvora. Pri teh bojih se je zopet odlikoval neki tankovski zbor. z nenavadnim junaštvom. Ta zbor je že v zadnjih dneh avgusta s hitrim sunkom od Dona do Volge prekinil promet na reki ter pretrgaj zveze med Stalingradom in severom na zahodni strani Volge ter tako sam ustvaril pogoje za napad na Stalingrad. •
V	več tednov trajajočih težkih obrambnih bojih je ta zbor držal važno zaporno postojanko proti zelo nadmočnim sovražnim silam.
Podnevi in ponoči so bile z letali
so bite z letati napadene sovražne proge v zaledju na področju spodnje in srednje Volge kakor tudi na moskovskem področju.
Severozahodno od Voroneža je sovražnik pri brezuspešnih napadih na odseku ene divizije izgubil 25 tankov.
Pri R ž c v u so lastni napadalni uastopi navzlic srditemu sovražnemu odporu dovedli do izboljšanja krajevnih postojank. Sovražna zbirališča so bila uničena s topniškim ognjem in z letalskimi napadi tako da sploh ni prišlo do nameravanih napadov.
V gozdnatem zaledju srednjega odseka, kjer ni poti, so nemški in madžarski oddelki se-gnali in uničili močne tolpe. Pri majhnih lastnih izgubah jo imel sovražnik 1020 mrtvih in 1218 ujetih, ter je izgubil veliko število težkega in lahkega orožja.
Letalski napadi na sovjetsko zaledje - 12 V septembru je bilo potopljenih 161 ladij 1,011.700 tonami
Nemško	Na severnom odseku so bile obkoljene
močno sovražne sile in odbiti so bili protinapadi za njihovo razbremenitev.
V Egiptu so oddelki nemško-italijanske oklepne armade odbile po močnem topniškem ognju pripravljen angleški napad, uničile večje število tankov ter prijele 200 ujetnikov. V Sueške m prekopu so letala poškodovala veliko trgovsko ladjo.
Pri dnevnih poletih posamičnih angleških bombnikov nad Rokavsko obalo in pri nočnih poletih nad Severno morje so bila sestreljena 4 sovražna letala.
Nemška letala so podnevi bombardirala železniško naprave, oboroževalno industrijo ter vojaške cilje na mnogih krajih v južni in jugovzhodni Angliji.
Pred ustjem reke Orinoco, v morju pred Freetownom in pred Novo Fundlan-dijo in v Srednjem Atlantiku so nemške podmornice potopile 12 trgovskih ladij s 54.000 tonami. S tem so naše podmornice potopile v mesecu septembru 126 ladij s 769.200 tonami in tako prekosile v maju 1942 doseženo dosedanje največje število enega meseca. Nadaljnjih 14 ladij je bilo poškodovanih s torpedi. V boju proti sovražni vojni mornarici je bilo s površinskimi in podmorniškimi bojnimi silami potopljenih 6 ru-šilcev. dve pomožni križarki, trije hitri čolni, trije rušilci, mnogo hitrih čolnov pa je bilo poškodovanih En hitri čoln je bil zajet. V istem času je nemško letalstvo uničilo 35 trgovskih ladij z 242.500 tonami in poškodavalo nadaljnjih osem trgovskih ladij. Letalstvo je potopilo tudi eno križarko ter s pomočjo obrežnih topov pet rušilcev, več stražnih ter eno ogledno ladjo kakor tudi veliko število torpednih motornih čolnov in raznih vrst čolnov za izkrcanje. Tako je angleško-atneriško brodovje v septembru v boju z Nemčijo zgubilo 116 ladij s skupno 1,011.700 tonami.
Veste s kakim navdušenjem so naši nasprotniki opazovali te operacije Končale so se v treh bitkah s popolnim uničenjem več kakor 75 ruskih divizij. Tedaj sc je začela velika nemška ofenziva, njen glavni cilj jc bil vzeti nasprotniku poslednje žitne pokrajine, potem odrezati ga od zadnjih premogovnikov, dalje približati se njegovim petro-lejskim pokrajinam, zavzeti jih in omamiti v kolikor se bo ofenziva nadaljevala ter nasprotnika odrezati od poslednje prometne zveze, od Volge. Pri tem smo si za cilj postavili pokrajino med kolenom Dona in Volgo s Stalingradom kot mestom, ne zato, ker se mesto imenuje po Stalinu, temveč ker jc to mesto važno vojaško središče in ker bi Rusija prišla po izgubi Volge v tako, čc ne še slabše stanje, kakor Nemčija, ko bi ji odrezali Ren, Labo, Odro ali Donavo. V šestih mesecih so po Volgi prepeljali več kakor 30 milijonov ton blaga Volga in zveze z njo so zdai že dolgo pretrgane. Zdaj gre zlasti za Stalingrad A tudi to vprašanje bo razčiščeno S tem se bo zapora ostvarila in ojačila. Lahko ste prepričani, da nas od ondod ne bo nihče mogel vreči.
Glede drugih ciljev boste razumeli, da ne govorim, a prišla bo ura, ko bo nemški narod zvedel zanje. Lahko pa rečem, da |e cilj. ki smo si ga zastavili, organizacija jgromnega prostora, ki ga imamo pod oblastjo Velika dela so bila že storjena za to, na tisoče železnic zgrajenih, da sc reši poglavitno vprašanje: vprašanje prometa, organizacije poljedelstva v zaledju in splošne gospodarske organizacije v zasedenih pokrajinah. Uspehi sodelovanja med dclavci in bojevniki so čudoviti.
Med tem ko stojimo na severu Evrope in na zahodu ter na vseh drugih bojiščih v obrambi, ustvarjamo s tem še bolj velikanske pogoje za organizacijo Evrope v vojni, za sedanjo vojno.
Naše zavezništvo se je razširilo s povečanim sodelovanjem najstarejše zaveznice Italije. Naši vojaki se bore že na veliko teriščih. To dokazuje, da so bili popolna blaznost vsi upi naših nasprotnikov, ki so mislili, da bodo to zvezo razdru-žili. Točno vemo, kaj bo usoda nemškega in italijanskega ljudstva ter Evrope, če bi po naključju zmagal drugi svet.
Pri nas ne izdelujemo samo orožja, marveč skrbimo tudi za novo orožje, tako da smo doslej še zmeraj nastopili z orožjem, ki je bilo boljše oti sovražnikovega, in tako bo tudi v bodoče. Hitler je nato rezko odgovarjal na Churchillove grožnje, češ da bo Anglija poostrila letaisko voj-no. Anglija je bila prva. ko je meseca maja let a 1940. začela metati bombe na nemško civilno prebivalstvo. Po štirih mesecih se je Nemčija začela maščevati, tako da so bili sovražniki presenečeni. Sovražnik je zdaj spet začel z letalsko vojno. A tudi tokrat bo udarila ura, ko bomo odgovorili. Naj zločinska krivca te vojne in njihovi judovski biriči ne jamejo sjiet vekati, ko bo konce za Anglijo strašnejši, kakor pa je bil začetek.
Na seji državnega zbora t. septembra 1939 sem natanko orisal dvoje: 1. da nas v tej vojni, ki nam je bila vsiljena ne moreta premagati
nobena oborožena sila niti čas; 2. da če sc je judovstvu posrečilo zanetiti mednarodno vojno, no kateri bi hotelo iztrebiti arijska ljudstva v Evropi, bo judovstvo samo iztrebljeno, ne pa arijska ljudstva.
Hitler je nato dejal, da se jc norcu iz Bele hiše posrečilo potegniti v vojno en narod za drugim. Toda v slehernem teh narodov se je potem v isti meri dvignil protijudovski val. Narod za narodom, ki stopi v to vojno, bo nekoč iz nje izšel kot protiseinitski narod.
Nato je Hitler počastil poveljnike in vojake, ki so se v poslednjih mesecih bojevali z vsemi silami na vseh bojiščih ter dosegli čudovite uspehe. Dejal je, da se nemške armade, čeprav so jim ob strani zavezniške čete, nikdar ne odtegujejo bojem na najbolj nevarnih točkah, kakor delajo na primer Angleži, ker cenijo za svojo dolžnost in čast, da same prenašajo vso težo bojev, pa naj bo še tolikšna. Ustanovitev velike Nemčije je listina, podpisana s krvjo.
Ena resnica je, ki drži povsod: tisti, ki zna svoje ljudstvo združiti ne samo v državo, marveč tudi v tesno socialno skupnost, ta bo prišel iz te vojne kot zmagovalec.
Nemški delavec daje vse svoje napore za veliko skupno stvar, prav tako kakor vsi poljedelci, a posebno še milijoni nemških žena, ki so sc pridružile delavcem pri velikem delu. Podobna hvala gre vsem tistim, ki se umsko trudijo, tako da se da trditi, da nemški narod ne bo svoji vojski nikdar več dal zgleda iz leta 1918. Zunanje in notranje bojišče sta zdaj ne-porušni. Vez med vsemi razredi nemškega n-> roda, je nadaljeval Hitler, se bo spet izkaz v velikem delu. h kateremu so vsi poklican tej zimi.
Naši nasprotniki naj nadaljujejo z vojno, dokler bodo mogli. Mi bomo storili vse, da jih bomo tolkli, a na vsak način je nemogoče, da bi oni tolkli nas. Nacionalsocialistična Nemčija in njene zavezniške države bodo izšle iz te vojne kot mlade države, pravi narodi in ljudske države v slavni zmagi.
Nadaljnih 22 trgovskih ladij je bilo poškodovanih.
Poročnik Ilans Joachim Marseille, nosilec najvišjega nemškega odlikovanja, jo storil nep^ema-gan od sovražnika na severnoafriškem bojišču junaško smrt. Napolnjen z neukrotljivim napadalnim duhom, je ta mladi častnik v letalskih bojih uničil 158 angleških nasprotnikov. Nemška vojska žalujo nad izgubo tega rosnično junaškega borca.
Zaupniki šolskega združenja pri Visokem Komisarju
Ljubljana, i. oktobra.
Vis. Komisar je včeraj popoldne v vludni palači v navzočnosti strokovnjaka prof. Span-gara sprejel predsednika in zaupnike Šolskega /druženja za Ljubljansko pokrajino. Navzoči so bili prol. Rihard Zupančič, zaupnik vseučiliških profesorjev dr. Henrik Steska, zaupnik asistentov in lektorjev dr Oskar Reya. zaupnik knjižnic dr. Janko šlebinger. zaupnik srednjih šol prof. Frune Grufenaner, zaupnik meščanskih šol profesor hrane Bajd ter zaupnik ljudskih šol raMiulelj Leopold Paljk.
Po nekaj strokovnjakovih besedah je predsednik prof. Zupančič izrekel v imenu vseh učiteljev po raznih šolskih panogah pokrajine \d,in pozdrav Visokemu Komisarju.
Profesor Zupančič se je zahvalil za ukrepe fašistovske vlade na korist slovenske šole in je
zagotovil, da je poučujoči sloj pripravljen sodelovati in bodo voditelji novega združenja vse svoje sile usmerili k temu namenu.
Visoki Komisar so je zahvalil za pozdrav ter omenil, kui vse je fiišistovska vlada storila za slovensko šolo in slovenske kulturne ustanove. Poudaril je, da mora poučujoči sloj čutiti vso odgovornost za nalogo, ki mu je zaupana v sedanjem trenutku, zakaj od n|egovega dela |e v neki meri odvisna bodočnost slovenskega ljudstva samega.
Eksc. Grazioli ie tudi poudaril, da je treba sodelovanje dokazali zlasti z dejanji. Zagotovil je svojo podporo vsem. ki so se vedli in bodo vedli brezpogojno loialno. dodal pa je, da bo kar najtrše udarjen vsakdo, ki misli, da bo lahko še naprej deloval drugače, kakor pa po poti najlojal-nejšega sodelovanja s fašistovsko Italijo. Nato je dal neka i navodil glede delovanja in nalog, ki so zaupane združenju.
Žrtve partizanskega divjanja na Kočevskem
divjanje komunističnih tolp ni na ta ali oni kraj, temveč je izraza tam, kjer so se poja-
Nečloveško omejeno samo prišlo povsod do vili partizani. Tudi na Kočevskem je komunistična kuga povzročil« nešteto zločinov. Mnogi izmed njih bodo morda ostali skriti, mnogi pa se odkrivajo z vsnkiin dnem ter vedno bolj obtožujejo nečloveško divjanjo komunistov. Bogvo, koliko trupel krijejo nedostopni kočevski gozdovi I Navajamo nekaj primerov iz kočevskega okraja.
L)ne 25. junija je neki Drašler Jože iz Deskove vasi bil mučen od partizanov. Partizani eo ga mučili tako dolgo, dokler ni priznal, da je denunciral italijanskim oblastem nekatere komuniste, česar ni storil, a je priznal, da bi se rešil muk. Pred njim je bila mučena tudi neka Majerle Roza iz Fužin pri Dcskovi vasi. CX1 roparjev jo slišala, do so bila ustreljene tri osebe, mod njimi 19 letna Verdebor Marija iz Dola.
Dijak S. S., ki je pribežal iz partizanskega taborišča pri Novem logu, je poročal, da je bil ustreljen iz števila interni ranče v, ki so jih partizani za|eli iz vluka pri Verdu, tudi nek ljubljanski fant, ker je bil lačen in je nekemu partizanu vzel košček sira.
Ob koncu mcseca julija so partizani v Spodnjem logu zagrebli napol živi dve ženski, ker sta se proti vili ropanju živine in hrane.
Dne 27 in 28. junija so v Starem trgu partizanski razbojniki ubili 15 letnega dečka.
Poročilo iz Sodražice: »Od 28. maja naprej se je začelo strahovanje zlasti tistih, ki so se lojalno zadržali nasproti oblastem. Začela so se preganjanja. Partizani so ubili 21 oseb v Pod-klnneu. Vsaka najmanjša opazka je že stala življenje.«
Dne II. maja so blizu Mozlja partizani ustrelili brata Abrana, Eugenia in Graziana, oba iz Triesteja. Neko poročilo pravi, da so ju zakopali napol živa.
Dne 25. maja so v štalccrjih partizani ubili nekega Pleše Pavla ter Floro Jaklič in Floro Volf, muter in hčerko.
Partizanska tolpa iz llanderja je ob koncu juniia ubila 70letno Heleno Putre
V	Kočarjih so partizani ubili O/boldovo mater. Kako daleč sega zaslepljenost ljudi, nam pove primer, da sta pn njeni hčerki kljub temu aktivni komunistični propagandislkil
Dne 27. julija so trije oboroženi komunisti v Rosalnicah ubili Marijo Lončarič in njeno hčerko Ano, drugo hčerko Terezijo pa ranili, medlem ko so žele pšenico.
Znani kolovodja Vasja. ki je bil komandant tako imenovanega dolenjskega odreda, je dal ustreliti štiri partizane, ki sc mu niso zdeli zanesljivo komunistični. Dal jc pobiti tudi 19 drugih oseb, med temi tri otroke, dve ženski ter nekega 70 letnega starčka.
13. julija so komunisti odvedli iz Št. Jerneja občinskega tajnika Lojzeta šetino ter ga po hudem mučenju se nupol živega zakopali.
Pri Višnji gori so partizani prerezali žile Zupančiču Francu in ga nato ubili.
V	času »polževske republike« je imel vlogo krvnika neki Venceslav Vinko iz Oselicc pri Muljavi, star 20 let. Ta človek se jc bahal, da jc ubil 50 oseb. Kot krvniški znak je nosil rdeč ovratnik ter rdeč pas preko ramen. V bližini Polževega in Krške vasi so kinetje našteli okrog 40 grobov, kjer so zakopane partizanske žrtve. Med kmeti s Polževega so bili ubiti: orožnik Jože Markotov, upokojenec Hazelj iz Stične, sestri Bučar iz Gorenje vasi ter neki Potokar iz Žalne, dalje Zupančič iz Kranjske vasi. Jerac Janez iz Gatine ter Zoga.r iz Luč.
Vsa ta grozodejstva prihajajo sedaj polagoma na dun ter vzbujajo med ljudstvom
Janezu Pavčiču -uč.teiiišniku
»Z zločinci se ne gradi nov svetle
ogromna ogorčenja. Ne samo zaradi tolikih po-koljev, temveč še bolj zaradi načina, kako so bile žrtve nečloveško, naravnost zverinsko mučene. Tudi mnogi taki, ki so prej gledali v osvobodilni fronti ter v partizanstvu nekaj ide-nlnega, so se sedaj s studom in ogorčenostjo obrnili proti razlx>jnikom ter hočejo z njimi obrnčunavati. Tudi med partizanskimi vrstami samimi, ki so že itak razbite, vlada vedno večje nezadovoljstvo ter želja po ohrnčunanju s komunističnimi voditelji. Usoda partizanstvu je zdaj že tako rekoč zapečatena.
Ustanovitev Vseudiliške pomoči pri kr. univerzi v Ljubljani
Člen 1. Pri Kr. univerzi v Ljubljani se ustanavlja »Vseučiliška pomoč« kot vzporejevalni organ vsega podpornega delovanja v prid vse-učiliščnikom. Vseučillika pomoč je pravna oseba
Člen 2 Viri dohodkov za Pomoč »o: 1. zdravstveni fond, ki ga univerza 2e ima; 2. prispevki po 250 lir, ki jih morajo plačati vsi diplomirane! ali promoviranci ob prejemu diplome ali doktorske diplome. Enak prispevek morajo plačati tudi diplomiranci ali promoviranci katere koli univerze bivje jugoslovanske države ali inozemske, ki zahtevajo vpis v kak stanovski imenik ali sc udeleže natečajev, katere so razpisala javna oblastva. Takim prošnjam morajo biti priložene pobotnice o opravljenem plačilu prispevka pri blagajni vseučilišča.
Člen 3. Vseučiliiko pomoč upravlja direktorij, sestavljen iz: 1 rektorja univerze kot predsednika; 2. tajnika Zveze bojevniških fašiiev ali njegovega odposlanca; 3. predstavnika ministrstva za narodno prosveto pri Visokem komisariatu ali njegovega odposlanca; 4 zaupnika Vseučlliške organizacije ali njenega odposlanca; 5. vscučili-liškega profesorja — zaupnika Fašističnega šolskega združenja; 6. enega člana univerzitne uprave. Upravni odbor zdravstvenega fonda se raz-pušča.
Člen 4. Navodila za poslovanje •Vseučiliike pomoči« se določijo v pravilih, ki jih sklene direktorij in predloži Visokemu komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 5. Ta naredba, s katero ae uklniajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe o tem, stopi v veljavo r objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Prenosi lastninske pravice v zemljiški knjigi
Ljubljana, 50. septembra.
V smislu dogovora od 29. julija I942-XX o kupoprodaji nepremične imovine nemških izseljencev je prevzela »Emona«, zavod za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani, od nemškega zavoda »DUT« (Deutsche Umsiedlungs-Treu-handel-Gescllschaft Berlin) tudi nekatere nepremičnine nemških izseljencev v Ljubljani.
Zemljiškoknjižni urad je na osnovi kupoprodajnih pogodb, datiranih od 12. sept. 1942, sedaj izvedel pri nekaterih nepremičninah prenos lastninske pravice na zavod »Emona«. Zemljiškoknjižnemu uradu jc bilo predloženih doslej 13 kupnih pogodb, ki so tiskane in zelo obsežne, kajti poleg uvoda, v katerem je naveden in utemeljen pravni položaj pogodbe, je še deset členov, ki določajo pogoje prevzema nepremičnin. Pri 13 kupoprodajnih pogodbah gre za vrednost 1,994.900 lir. Med drugimi so odstopili »Emoni« svoje nepremičnine:
Skubcc Riccardo, Ljubljana, Gledališka ul. št. 3, nepremičnino vlož. štev. 212 kat. občine Ljubijana-mesto (pare. št. 189 in 135/2) v izmeri 2058 m' (Cojzova hiša na Bregu) za 1,050.000 lir.
Uršič Franc, Spodnja Šiška št. 143, nepremičnino vlož. št. 341 kat. obč. Spodnja Šiška (pare. št. 457/12 in 457/30) v izmeri 521 m' za bi.000 lir.
Dr. Saria Baldnin. Ljubljana, Dermotova ulica št. 23, vlož. št. 629 kat. obč. Kapucinsko predmestje (pare. št. }64 in 78/7) v izmeri 053 nr (vila na Mirju) za 82.000 lir.
Reven Ivan in Kati, roj. Drobesch. Zgornja Šiška št. 152, vlož. št. 749 in 1100 kat. obč. Zgornja Šiška, za 70.700 lir.
Dr. Poje Franc in Ana. Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 35, vlož. št. 271 kat. obč. Gradiško predmestje (vila). 180.000 lir.
Poje Johanna, roj. Zenko, Ljubljana, Tot na
Rakovo Jelšo št. 68, vlož. št. 2148, 2512 kat. obč. Trnovsko prdemestje, za 7100 lir.
Pajk Pavel in Kunigl Marija, roj. Pajk, prvi Ljubljana, Salendrova ulica št. 4, in druga Gradec, Werangasse 21, vlož. št. 261 kat. obč. Ljub-Ijana-mesto, za 125.000 lir.
Marolt Margereta, Ljubljana, Ilirska ulica št. 16, vlož. št. 1140 kat. obč. Zgornja Šiška (parcela št. 195/5 v izmeri 580 m*), za 14.000 lir.
Marolt Margereta, Ljubljana, Ilirska ulica št. 16, vlož. št. 637 kat. obč. Ltdmat (pare. št. 321 v izmeri 502 m5), za 11.20 lir.
Lukas Oton in Jožica, roj. Zbona, Jarše št. 66. vlož. št. 284 kut. obč. Brinje, za 35.000 lir (štiri parcele v izmeri 621 m*).
Gaertner Viktor, Ljubljana, vlož. št. 23 in 329 kat. obč. Trnovsko predmestje (več parcel v izmeri 15.066 mJ), za 35.000 lir.
Eltrin Marija, roj. Ccncclj, Ljubijana-Moste, Predovičcva ulica št. 34, vlož. št. 339 kat. obč. Brinje (parcela št. 740/1 v izmeri 1000 m'), za 37.000 lir.
Eltrin Marija, roj. Cencelj, Ljubljana-Moste, Predo^teva ulica št. 34, vlož. št. 523 kat. obč. Moste (parcela št. 573/9 v izmeri 367 m'), za 62.000 lir.
Poznavalci nepremičninskega trga so splošno računali, da bo zemljiška knjiga v septembru zaznamovala zelo majhno število kupnih pogodb. Prav zhOiije dnev^pa so prispele omenjene pogodbe, ki so njih Število zelo dvignile in tudi skupno višino kupne vrednosti. Do dne 29. t. m., je. bilo..zaznamnvanih v zemljiški knjigi že 30 kupnih pogodb za celotno vrednost 3.032.565 lir in 216.985 din. Avgusta je bilo le 15 kupnih pogodb za vrednost 159.724 lir. V devetih mesecih letos pa je bilo v zeml jiški knjigi vpisanih "41 kupnih pogodb za viednost 12 milijonov 79.9S3 lir.
Gospodarstvo
Dolgo nismo vedeli, kaj je s Teboj, dragi Janez. Se, ko je bil med muni pokojni tovariš Vinko, smo zvedeli, da so Te odpeljali, vendar smo zatrdno upali, da se boš vrnil. Nikakor nismo mogli verjeti, da bi mogli biti slovenski sinovi Kajni, ki bi v masah pobijali najboljše sinove lastnega naroda. Od takrat smo doživeli marsikaj. Vedno manj upanja smo imoli. In končno smo tudi za Tebe zvedeli, da si bil —■ umorjen. Prvi žrtvi na učiteljišču, Vinku Mravljetu, se je pridružila še druga žrtev. Tovarištvo Vaju je družilo v življenju — tovarištvo Vaju druži tudi v poveličanju...
Kako si bil Ti vedno vesel in dobre volje, dragi Janez! Kakor da je posijalo sonce, je bilo, ko si prišel Ti med nas. Tvoje žareče oči so delale čudeže. Življenje je bilo v Tebi, Janez, življenje, ki ga ima samo tako idealen mladec, kakor si bil Ti. Bog pa Te je v svoji modrosti in previdnosti poklical k sebi in s tem ponovno po-Irdil. da je naše delo dobro in pravilno.
Z zločinci se ne gradi nov sveti Vedno si govoril, da bomo le s poštenostjo in vztrajnim delom osrečili narod. Red, mir in delo je bilo Tvoje vodilo, zato si bil na poti onltn, ki za podle cilje mednarodnega komunizma tiničljujejo slovensko ljudstvo.
Padel si, toda Tvoj mladi duh živi v dušah Tvojih tovarišev. Dva velika vzornika iz svojih vrst, ki sta dala življenje za svojo veliko idejo, ima mladi učiteljski naraščaj. Hočemo biti nova mladina, ki bo očiščena in ojeklenela v ognju, ponesla Vajino misel v srca vseh sinov našega naroda. Počivaj v miru, dragi Janez, slovenski mladina Te ne bo pozabila I — Tovariši učlteljiščniki. |
«
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■CM"
Naročajte In čltajte »SLOVENCA«
Zaposlenost delavstva v avgustu
Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje je znašalo število zavarovancev meseca avgusta v Ljubljanski pokrajini 25.085. Odstotek bolnikov je znašal 3.13. Povprečna zavarovana mezda je od julija na avgust narasla za 0.32 na 24.20 lire dnevno. Mezde moških delavcev eo bolj narasle kot mezde ženskega delavstva.
V posameznih strokah je znašalo število zavarovancev: kmetijstvo 263. javni promet 422, zasebni promet 273, industrija kamenja :n zemlje 1.109. kovinska 1.181, gradnja prevoznih sredstev 112, kemična industrija 405, centrala za proizvajanje sile 106, tekstilna industrija 966, papirna 743, kože in guma 271 predelovanje kož 475, gozdno-žagarska industrija 798, predelovanje lesa 612, hranila in pijače 837, tobačna industrija 571, gostilne, kavarne in krčme 903, oblačilna industrija in čiščenje 1.171, gradnja cest ita. 1.599 gradnje nad zemljo 779, grafična industrija 657, higiena 843, občinski obrati 1.255, trgovina 2.683, denarni in zavarovalni zavodi 1.409, gledališča, svobodni poklici itd. 1.291, hišna služinčad 3.490.
Italfjanska električna industrija. V italijanski električni industrjji (predvsem so to električne centrale, pa tudi številna podjetja za izdelovanje elektrotehničnih predmetov) je investiranih sedaj nad 15 milijard lir glavnice in 4 milijarde rezerv. Vsa podjetja so delala z dobičkom z malimi izjemami
Kmetijski pomen vzhodnih pokrajin. Agencija Štefani piše: Računati je, da znaša površina zasedenih vzhodnih pokrajin, v kolikor je posejana, okoli 15 milij. ha, od katerih je nad 12 milij. ha posejanih z žitaricami, zlasti s pšenico. Važna je tudi površina, posejana z oljaricami: približno 1 milij. ha ali ena četrtina vse ruske površine. Nadalje pokrivajo sončnice v zasedenih vzhodnih pokrajinah 2>% vse ruske površine tozadevne kulture, soja 15%, konoplja 20%, ricinus 70%, zemeljski orehi 20% in tudi nekaj sezama. Računajo, da je sedaj v nemških rokah 100'/<> vse proizvodnje kol ce, 90% proizvodnje ricina, 85% konopljincga semena, 50% sončnic, 457o soje in zemeljskih orehov, 20% lanenega semena in 15% sezama. V teh ozemljih je Rusija pridelovala 10% vsega svojega bombaža, približno isti odstotek gume, velike količine vina in sadja. Tudi živinoreja je zelo razvita, zlasti je mnogo goved in prašičev.
Kreditno zadružništvo na Spodnjem štajerskem. Kreditno zadružništvo na Spodnjem štajerskem je bilo v zadnjih mesečin reorganizirano. To velja tudi za Gorenjsko. Doslpj je likvidiralo 229 kreditnih zadrug in je njih posle prevzelo 19 rajfajznovk. Dosedanjih 87 okrožnih zadrug je nadomestilo 47 rajfajznovk.
Poprava vojne škode v Srbiji. Srbska industrijska in obrtna podjetja, ki so doživela poškodbe v vojni, lahko uvozijo potrebne predmete iz inozemstva brez plačila carine in prometnega davka.
Popis čevljev v Srbiji. Centrala za kože je pozvala vsa industrijska in obrtna podjetja, da ji prijavijo po stanju dne 5. oktobra vse svoje zaloge izdelanih in v izdelavi se nahajajočih čevljev.
Madžarski Ls za Srbijo. Pri zadnjih trgovinskih pogajanjih je bilo sklenjeno, da bo Madžarska dobavila Srbiji 20.000 kub. metrov drv.
Srbsko-piadžarski blagovni promet. Te dni
so se začela v Budimpešti srbsko-madžarska pogajanja za povečanje blagovnega prometa. M a, džarska bi dobavljala Srbiji les, dočim bi Srbija na Madžarsko izvažala rude.
Rncionirnnje krompirja na Madžarskem je uvedeno. Producenti smejo zadržati del pridelka, prevoz krompirja jk> železnicah je vezan na dovoljenje, v Budimpešti so že določili mesečno kvoto za potrošnjo.
Kavčuk v Bolgariji. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo jc pozvalo 26 kmetijskih šol, da naj začno saditi kavčuk. Vsaka šola naj posadi do 2 ha s kavčukom.
Vloge v bolgarskih bankah so se v prvih mesecih letos zvišale za 5.373 milij. levov, tako da so dne 30. junija letos znašale 24.396 milij. levov. Največje je bilo zvišanje vlog pri Bolgarski kmetijski in zadružni banki.
Belgija in vzhodna ozemlja. Po zgledu Ho-landije je bil v Belgiji ustanovljen Belgijsko-evropski sindikat za kmetijsko in industrijsko ekspanzijo. Družba si je postavila za svrho sodelovanje pri obnovi vzhodnih ozemelj. Glavnica znaša zaenkrat pol milijona bele. frankov.
Proizvodnja olivnega olja v Grčiji je preračunana na 800.000 met. stotov, kar je pa zelo približna cenitev. Povečanje proizvodnje pričakujejo na Kreti, kjer računajo na 250.000 stotov.
Grški državni dohodki, ki so zastavljeni za plačilo kuponov dolgov v inozemstvu, so se od prve polovice lani na prvo polovico letos zvišali od 1.9 na 6.5 milijarde drpnem.
Delavni čas v Franciji. Delavni čas v Franciji je podaljšan od dosedanjih 40 na 48 ur tedensko. V zvezi s tem se bodo zvišale tudi plače delavstva. Ta ukrep ne prihaja v korist samo delavcem, ki so plačani na uro, temveč tudi nameščencem, ki bodo tako dobili zvišanje plač za 20 odstotkov.
Steklen denar v Zedinjenih državah. Severnoameriški minister zn finance Morgcnthau proučuje načrt, po katerem naj bi se dosedanji drobiž iz bakra in srebra zamenjal z novim, ki bo iz neke vrste steklenih zmesi. To naj bi se zgodilo že prihodnji mesec. Na ta način nameravajo pridabiti velike količine srebra 'in bakra, ker ga ne producirajo dovolj.
Ameriški kapitali v Južni Ameriki. Po stanju letn 1040 cenijo, Ha so severnoameriške Ze-dinjene države naložile v državah Južne Amerike 4,134 milij. dolarjev kapitalov. Nasproti pa znašajo investicije latinskih držav v Zeainjenih državah samo 489 milij. dolarjev. Računajo, da je 36% vseh severnoameriških zunaj investiranih kapitalov naloženih v latinskih državah srednje in Južne Amerike. Zadnje čase pa so
Jožef Lobel
Povest o insulinu
Ob tej uri zgodnjega mraka so električne luči migljale, ko da so s kopreno ovite, osvetljene okenske Sipe so se zdele, ko da visijo nad prepadom, dovodni ločni tramvajskih vozov so kresali fosforno sinie iskre. Bilo Je ob url, ko se praznijo vse pisarne, ko se zdi, da se ves trgovski svet seli iz mestnega središča živa in strnjena gmota se ie valila po obcestnih hodnikih in vanjo zagozden neki mož štiridesetih let.
Nekaj se je zdelo profesorju znano na tem možu, ki se je bil zdaj pred hišo ustavil, pazljivo študiral mali črni izvesek z zlatimi črkami in potem vstopil.
'Toda ko ie trenutek kasneje zabrnel zvonec na stanovanjskih vratih in je prčeej nato prinesel služabnik posetnico, ni Minkovvski prav vedel, kam bi del kasnega obiskovalca
Char'es Weller M. D. Cleveland (Ohio), je bilo natisnejno na posetnici.
Sele ko se Je zazrl prlšlecu v umne, živahne oči, se mu je posvetilo v spominu.
»VVelleri je vzkliknil. »Moj famulus iz Stras-bourgal Mislerl Človek božji, odkod ste se pa vzeli?«
»Torej me res Se poznate, po dvajsetih letih skoraj?« Obiskovalec je od veselja zardel. >Od kod sem se vzel? Prav iz Amerike prihajam in naravnost k vam, gospod profesor!«
Minkowski je bil resnično vesel. Oživela so v njem lepa strasbourška leta in zlepa mu ni bilo zadosti obujanja spominov o slednji podrobnosti njunega skupnega dela. Potem je pa hote! vedeti, kaj |e Weller postal, kako živi v Clevelandu in ali je zda) fiziolog ali klinik?
»Oh, Bogu bodi potoženo, ne to nisem ne ono,« je vzdihnil doktor VVeller. »Prčcej nato, ko sem doktoriral, sem se oženil, z revoim dekletom povrh, « hčerko svoje strasbourSke gospodinje; zato sem moral brž misliti na to, da si zaslužim denarja. Naselil sem se torej v svoji domovini kot praktični zdravnik, kot prav preprost poljski, gozdni in senožetni zdravnik.«
»Pa ste zadovoljni? <
»Moj Bog, postal sem pač pravi .doc', kakor pri nas pravijo, ko pa še toliko ne utegnejo, da bi celega .doktorja izgovorili.« Američan je smeje se skomignil z rameni.
»Toda moja prikrita ljubezen,« je nadaljeval, »velja že od takrat, ko sem smel pokukati v raziskovalno delavnico, samo njej, edino in samo znanosti. Vseh dolgih dvajset let sem sanjal o tem. da boin smel spet nekoč vdihavati osrečujoči zrak nemških univerz, in presrečen sem, da sem zdaj vendar žo lo učakal toliko sem si prihranil, da bom lahko z ženo lelo in dan potoval po Nemškem. Drugi moji rojaki se vozijo iz muzeja v muzej, jaz bom pa romal z medicinske fakultete na drugo, obujal stare spomine in si nabiral novih vtisov. Z Vratislavo sem začel; ali bolje, z vami, gospod profesor.
»Ce vam bom mogel biti vodnik na vašem krožnem popotovanju po medicini kakor koli na roko, sem vam seveda z velikim veseljem na razpolago,« je toplo odvrnil Minkowski. »Ali vam je, dragi kolega, kakšna panoga ali kakšen predmet prav posebno pri srcu?«
»To pač,« je odgovoril Weller, »to pači Tudi jaz jašem svojega konjiča. Bržčas je sleherni rimski dninar, ki je smel Michelangelu donašati kamen pri zgradbi Sentpeterske cerkve, čutil svoj živ dan neko prav posebno in osebno razmerje do katedrale, ki se mu Je zdela malce vsaj njegovo lastno delo. Pri meni je ista pesem: od tistih slavnih strasbourskih dni, ko sem užival veliko veliko srečo, da sem vam smel, čeprav samo kot neznaten strežnik, pomagati pri raziskovanju; od takrat je ni stvari, ki bi mi bila bolj pri srcu in bliže mislim kakor raziskovanje sladkorne bolezni. Kakor pregnanec iz raja hodim venomer kukat skoz plot v izgubljeni vrt Eden, da vidim, kaj se notri dogaja. Toda Bog sam si ga vedi: aH Je plot tako gost, ali pa živim tako daleč od ognjišč znanosti — naj bo, kakor že hoče, v teh dvajsetih letih sem o napredku zatiranja sladkorne bolezni presneto malo opazil. Nemara tiči prav v tem glavni vzrok, da me je tako vleklo v Evropo; v zibelko samo sem prišel gledat, zakaj se v njej nič ne gane.«
»Nu, tako hudo malo. kakor bi Človek moral sklepati po vašem govorjenju, se pa spet ni zgodilo,« je dejal prolesor Minkowski z drobnim nasmeškom. »Ker se za le reči tako posebno zanimate, vam gotovo ni ušla novica, da so kmalu nato, ko sva midva našla .pankreasov diabetes', odkrili še ,soobistni diabetes'...«
Weller Je prikimal.
»...Torej tudi veste, da nič več ne naprtuje-mo odgovornosti za sladkorno liolezen pomanjkljivemu delovanju ene same žleze, kakor za naših strassbourskih časov, temveč pred vsem porušenemu ravnotežju med vsemi žlezami, neubranosti njihovega sozvočja, da tako povem. Sok trebušne slinavke se zdi torej v gonilu tega kolesja samo zavora, nekako ,udrževalo' za tisti sladkor, kar ga je preveč.«
»Pač, pač, ta novica se je raznesla celo do mene na divji zapad,« je hitro pritrdil dr. Weller. »Toda prav zato. ker je stvar tako na dlani, mi ne gre v glavo, zakaj ni to spoznanje vendar že rodilo posledic. Če ste pribili, da se pojavi obolenje, kjer tega krotilca ni, zakaj ga ne vstavite, da bo napravil red? Zakaj niste Ili po svoji poti do konca?«
(Dalje.)
se izposojila Zedinjenih držav tem državam še znatno povečala v raznih oblikah.
Japonska je razveljavila sovražne patente. Japonska vlada je sklenila ukiniti lastninske pravice za nadaljnih 195 patentnih pravic, oz. varstvenih znamk, ki so last državljanov sovražnih držav.
Iz hrvatskega gospodarstva
Nova knjigarna in založništvo v Zagrebu. Državni propagandni in informacijski urad pri ministrskem predsedništvu je ustanovil lastno knjigarno in založništvo pod firmo »Velebit« v Zagrebu.
Nova založniška družba v Zagrebu. Z glavnico 1 milijona kun je bila ustanovljena v Zagrebu Ustaška založniška d. d.
Naložbe hrvatskih denarnih zavodov. Izšla je naredba o aktivah denarnih zavodov na Hrvatskem Po tej nnredbi mora biti najmanj 40% vseh vlog v zasebnih bankah v likvidnin naložbah, dočim ostane 60% za bančne operacije. Najvišji kredit # za pravne osebe znaša 20% lastne glavnice posameznih bank. Banke ne morejo kupovati svojih lastnih delnic in lahko investirajo sam o 50% svoje glavnice v delnicah drugih denarnih zavodov. Z vložnim poslom se smejo pečati le banke, ki imajo nad 20 milij. kun glavnice in najmanj 10% rezerv v primeri z glavnico. Poleg tega se smejo z vložnim poslom pečati «amo delnišike družbe in zadruge. Izvzeti so od teh predpisov državni denarui zavodi.
Vhodne novice
Koledar
Pelek, 2. oktobra: Angeli varuhi; Leodegar, škof in mučenec; Teofil, epoznavaJec; Elevterij, mučenec — 1. petek.
Sobota, 3. oktobra: Terezija Deteta Jezusa, devica; Evald, mučenec; Kandid, mučenec; Maksimiran, škof in mučenec.
Lunina sprememba: zadnji krajec: 2. oktobra ob 11.27. Henschel napoveduje deževno vreme.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Osana roj. Švigelj, vdova po učitelju. Pogreb bo v petek, 2. oktobra ob pol štirih popoldne z Žal. kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Poročila sta se 30. septembra v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Stojan Stenovic, zobotehnik in kapelnik, in gdč. Mara Koprivec, uradnica PAB, iz znane ugledne družine Ko-privčeve. V cerkvi jima je ob spremijevanju orgel in violinista g. Rotar ja odpel zadnji samski labodji spev g. Lipušček. Priljubljenima nnvoporočencema želijo vso srečo in obilno božjega blagoslova ua novi življenjski poti prijatelji in znanci.
Iišla je 2. knjiga II. let.„Slorenčeve knjižniee"
»Neznani učenec"
Spisal France.ico Perri. — Radi tehničnih težav bo iišla 1. knjiga JANEZA JALENA
,.Bobrl" I. dal
naslednji teden. - Kupujte zgodovinski roman „Neznani učenec'. - Naročaite se na II. letnik „SLOVENCEVE KNJIŽNICE"!
Šolnina
Kdor plača na leto davka I i r
nad	304	do	380
>	380	»	1140
»	1140	»	1900
»	1900	»	2280
»	2280	»	2660
>	2660	»	3040
»	3040	»	3420
»	3420	»	3800
>	3800	»	4560
»	4560	»	5700
»	5700	>	7600
»	7600	»	9500
>	9500	»	11400
»	11400	»	15200
»	15200	»	19000
Nad	19.000	na	vsakih
4 lire v	eč.		
1.-4.
30
45
hO 105 120 150 195 240 300 450 600 750 900 1050 1200
5.-8. r. i r
40 60 80 140 160 200 260 320 400 600 800 1000 1200 1400 1600 lir še po
v skladu
v večjem formatu, kakor je dosedanji format »Slov. knjižnice«, to pa zaradi tega, da hodo prišle bogate ilustracije, ki jih bo nad 00 in ki jih dela domači slikar Lojze Perko, bolj do veljave. Prepričani smo, da bo vsak hralec rad pristopil med naročnike »Slov. knjižnico« in tako na najboljši in najplemenitejši način dal opore stvarno in moralno zlasti mlajši generaciji slovenskih pl-satoljev, ki hočejo bogatiti slovensko književnost. Ne odlašajte niti dneva, ampak so ža danes naročite na »Slov. knjižnico« ter pritegnite med naročnike še svoje znance |n prijatelje. Kdor bo pridobil 5 novih naročnikov, bo prelemul sam knjigo »Slov. knjižnice« zastonj. Knjige hodo za naročnike le po ti lir. v nadrobni prodaji pa mnogo dražjo. Knjige lahko naroČite pri upravi »Slov. knjižnico«, Kopitarjeva 6. pri podružnici na Miklošičevi cesti 5, pri Ljudski knjgarni, Pred škofijo, kakor tudi po raznih trafikah in pri naših zastopnikih oziroma inkasantih.
—	Učiteljstvo okraja Ljubljana — okolica (vzhodni ir. zahodni del), ki trenutno biva v Ljubljani, naj se čimprej zglasi v prosvetni pisarni, Hrenova ulica št. 11, pritličje levo, soba št. 1.
—	Višji trgovski tečaj pri trgovskem učiliiču »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15. Vpisovanje sc vrši dnevno dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah. Sprejemajo se redni slušatelji(ice), ki so dovršili redni enoletni trgovski tečaj ali višje razrede srednje oz. njej sorodne strokovne šole ali pa popolnoma dovršili srednjo oz. strokovno šolo. Vpisovanje traja do 6. oktobra. Tega dne se prično redna predavanja. Podrobno informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu.
—	Združenje kmetovalcev v LJubljani opozarja vse one kmetovalce, katerim je bilo izstavljeno dovoljenje za prehod čez kontrolno črto do 30. septembra 1042, da je dovoljeno podaljšano do 15. oktobra t. I. Pripominjamo pa. da dovoljenja za potovanje z vlakom ne bodo podaljšana.
—	Stenografski in strojepisni tečaji — dnevni in večerni — začetniškl in nadaljevalni, odobreni od Eolske oblasti, so prično v začetku oktobra. Slovenska, hrvatska, italijanska in nemška stenografija. Učnina zmerna. Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo in tuje jezike. Zahtevajte pred vpisom novo podrobne prospekte v pisarni ravnateljstva: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Kongresni trg 2.
—	Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. se vrši dnevno od 0 do 12 in od 3 do 6 popoldne v pisarni ravnate1 j-stva. Redni pouk se ho pričel dne 7. okt. Sprejemni pogoji: dovršeni 4 razredi meščanske ali srednjo šole. Dijaki(inje) z nižjo predizobrazbo se sprejmejo v posebni oddelek tečaja. — Podrobna pojasnila in-prospekti ' so interesentom na razpolago.
LJUBLJANČANI!
i.auu |il	, ijfciia iuuviu ...
s pojasnilom finančnega ravnateljstva. *
—	Na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani je vpisovanje od 1. do 5. oktobra in to v Baragovem. Začetek pouka bo pozneje objavljen. — Ravnateljstvo.	, .
—	Cela vrsta slovenskih književnikov sodeluje pri »Slov. knjižnici«. V drugem letniku »Slov. knjižnice« bomo skušali predstaviti zlasti slovensko mlajšo generacijo pisateljev — Krivec, Kun-stelj, Beličič, Dular, Tomažič, Šali — izmed starejših pa Janeza Jalena, ki je spisal uvodno povest za drugi letnik pod naslovom »Bobri« I. del, ter Plestenjaka, ki nas bo razveselil z lepo j>o-vestjo »Nerodnež«. Prav tako bomo izdali po eno knjigo pisateljev Kersnika, Trdine in Levstika. Levstikova knjiga »Martin Krpan« je določena za nagrado rednim naročnikom »Slov. knjižnice«. Bo
Prilagamo
vsem cenj. naročnikom položnico in prosimo za nakazilo naročnine za oktober.
Mesečna naročnina znaša 18 lir.
Izšla je prva kniiga druge-|	ga polle'Ja ..Naše knjige':
Goričanec
Vse tiste, ki niste prejeli naših prospektov za program drugega ooiletia Vas najrludneje prosimo, da se oglasile v naši knjigarni ali t podružnici Miklošičeva 5, kjer boste prejeli prvo knjigo, prospekte in vta podrobna navodila. Založba .Naše knjige"
LJUDSKA KNJGARHA - LJUBLJANA
PRED 6KO •' I JU 5
—	Čebelarji! Slovensko čebelargko društvo poziva svoje podružnice, ki jim pripada sladkor iz lanskega preostanka, naj javijo, če naj jim ga pošlje po železnici proti povzetju, ali če ga bodo prevzele same pri društvu v Ljubljani. Člani Ljubljanske podružnice in direktni člani naj pridejo l>onj v društveno čebelarno takoj!
—	Kuhanje težavno? Pomagajte si z najnovejšo kuharsko knjigo, v kateri so recepti preračunani prav za današnji čas in za racionirana živila. Ne bo vam žal. Domačo kuharico Marije Remčeve dobite v vsaki knjigarni za 16 lir.
—	Obetajo se lepi Jesenski dnevi. Po barjanski jutranji megli, ki zelo nizko valovi, se navadno obetajo lepi jesenski dnevi. V sredo je bil iz-
KULTURNI OBZORNIK
Koncert na dveh klavirjih
V vrsti naših znanih koncertantov se vsako leto stalno javljata imeni Marte Bizjak-Valialo in Silve Hrašovčeve. Ze več let uoiita tozadevno literaturo. Letos imata v načrtu dva koncerta, od katerih sta prvega absolvirali pred nekaj dnevi. Obširen spored ie obsegal sedem skladb petih avtorjev. Na prvem mestu smo slišali Londojeve varijaciie na Mozartovo temo, v katerih je skladatelju diktirala izraz klasično grajena tema. Mala suita istega skladatelja kaže veliko boli subjektivne poteze, v izrazu_ je sveža, živo ritmična. Griegova Stara norveška romanca z variiacijami ie romantično občutena in v duhu dobe grajena skladba, v zvoku masivna, v obliki široko razpredena. Toničev Nizki rej. suita ljudskih plesov, izpeljuje v prvem stavku v obliki prostih variacij en sam motiv, v drugem ima za motivačni material tri plesne napeve, v tretjem zopet enega samega. Rliein-hergerjev koncert ie v prvem in tretjem stavku živo razgiban, v drugem pa nekam vsakdanji v izrazu. Jjpored sta zaključili Bahnianinova romanca in tarantela iz II. suite, dve vsebinsko naslovu odgovarjajoči skladbi.
Pianistki sta z lepo skupno igro dokazali, da od koncerta do koncerta napredujeta. Njuna igra je usmerjena predvsem v blesteč zunanji izraz, zato so boli prišle do izraza skladbe vir-tuozno-tehničnega značaja. Da bi nrhitektonlka in plastika skladb prišli povsod do popolne ve-liavc, bi umetnici morali predvsem izvajati svoi koncert na dveh enakovrednih instrumentih, kar sedunia klavirja, ki ju imata na razpolago, gotovo nista. Tudi ie maln filhurmonična dvorana, v kateri se je koncert vršil, dosti primeren prostor za dojeniunie dinamično srednje močnih in tihih mest. dočim ie za dinamično močna mesta akustično preozek okvir za en sam klavir, toliko boli za dva. Dejstvo, da je občinstvo do malega napolnilo dvorano, ie zadostna garancija, da bi se orihodnji koncert vršil v večjem
prostoru, kier bi bilo reševanje gori omenle-nih problemov dosti enostavneje. M. T.
Kulturni drobiž
Slovenski učitelj, št. 7—9, prinaša bogato gradivo iz pedagoške 6troke ter praktičnega učiteJje-vanja. Na uvodnem mestu se nadaljuje lepa razprava o pedagoškem pomenu Blažeta in Nežice v nedeljski šoli, ki obhaja letos stoletnico svojega nastanka. Pisec razčlenjuje s pedagoškega zrelišča vsebino prvega članka v knjigi ter ga sodi ob merilih najsodobnejših pedagogov, da pride do zaključka, kako sodoben Je še danes Slomškov praktično pedagoški način. — Dr. Vinko Brumen nadaljuje razmotrivanje o meščanski šoli in srednji šoli z namenom, da si pridejo poklicni šolski politiki in vzgojitelji sami do jasnih pojmov ter do pravilnih torišč obeh tipov šol. — Dr. Fr. Ambroiič podaja v Članku Preko Krščanskega nauka za prvence do novih veroufnih knjig, lep načrt, kako naj setavijo katehetl nove veroučne knjige, kakor jih zahteva za naše kraje načrt za srednje in meščanske Šole, ki je stopil 1. 1941-42 v veljavo. Ta načrt sloni na smernicah versko pedagoškega gibanja zadnjih desetletij in sad teh reform je že Krščanski nauk za prvence. Sedaj pa je treba to stavbo učbenikov, katerim je postavljen temelj, s tem Krščanskim naukom dograditi do najvišje stopnje. In načinom, kako naj se dogradi, da bo v skladu z modernimi m-Modami in načrtom, naj prispeva nekaj smernic ta članek — .lan Rovlar govori v posebnem članku o delu in dolžnostih šolskega upravitelja. — S. Z predstavi prvi učni nastop v literarni obliki in z malo hudomušno tragično noto. — V rubriki Iz šolskega življenja govori s. Beata E!sner o ljubezni v vzgojnem svetu. Kristina Hafnerjeva pa rešeta mladinsko književno produkcijo ter |o registrira s pedagoškega stališča, v koliko je kakšna knjiga primerna otroku v teh in teh letih. Zelo zanimiv in potreben pregled. — Med Književnimi vestmi je ocenjen prevod Ma-jocehijevega Kirurgovega Življenja Na platnicah pa Je odlomek iz Cankarjeve črtice pred pragom, vključen pod skupni naslov Sliko iz učiteljskega življenja. — Slovenski učitelj je glasilo Slomškove družbe v Ljubljani ter pedagoška revija.
redno lep Jesenski dan. Večerna zarja je bila ču- i dovita in ta navadno lepo vreme za'na»ledn]i dan napoveduje. V četrtek spet tnegla, costa in nizka na Barju. Noč svetla in zvezdnata. V sredo Je toplomer |>okazal maksimum -f 24" C v senci, v če-trtek zjutraj pa se je temperaturni minimum dvig-nil od -t-6.6« na +0" C Zračni pritisk se kropi. Ban meter je v četrtek zjutraj pokazal spet visoko i stanje 769.1 nun. Prav zanimivo je kako velikanski skok je napravil barometer v zadnjih treh dneh. Dne 28. septembra je dosegel barometer v septembru najnižje stanje 754 mm, nato pa se je začel skokoma in rapjdno dvigati tako, da je v četrtek že dotiegol gori naznačeno stanje. V treh dneh skok za dobrih 25 mm. V septembru Je barometer pokazal zelo značilno krivuljo zračnega pritiska, ki se da kratko označiti s skrajnimi točkami: 1. septembra 761.5 mm, 11. septembra rekordna višina 772.2 ln 28 septembra rekordna nižina 754 mm. Jutranji temperaturni minimum v septembru: 1. septembra -f 14, 8. septembra + 15.2, 16. septembra 4- 15, nato 18. septembra + 9, 29. septembra -f 15 in 30. septembra + 6.6 stopinj Celzija. Maksimum: 1. septembra +31.8, 4 septembra + 32.5, 16. septembra + 18.4, 23. septembra + 16 in 80. septembra + 6.6" C. Leto« je september zaznamoval do 14 vročih dni In še manj, zelo vročih nad + 30® C temperature pa je ietos bilo 6. V septembru je bilo 13 deževnih dni in 103.8 mm dežia. Ta september ni dosegel svo- ! jega mesečnega padavinskega povprečnika 140 mm, kakor letos sploh noben mesec ne.
— Zaradi tatvine sladkorja obsojen na 18 mesecev. V septembru so se na okrožnem sodišču v Ljubljani vrstile kazenske razprave, ki so imelo za glavni predmet tatvino najrazličnejših živil in življenjskih potrebščin. V sredo, 30. seplemhra, Je bil pred malim kazenskim senatom obsolen na 1 leto In 6 mesecev robije 37 letni Ljubljančan, l>0 poklicu kleparski pomočnik, Mutko Ruzborger, kor jo 11. avgusta ponoči vlomil v podstrešno shrambo gostilničarja Marka Vestiča na Miklošičevi cesti št. 4 ln odnesel 40 kg sladkorja. 7 mesnih konzerv in vrečo iz jute, vso v vrednosti 400 lir. Razbergor je star poklicni vlomilec in kriminalen tip, ki jo bil pred 4 leti osumljen groznega umora na Javorju. Bil je zaradi tega umora več mesecev v preiskovalnem zaporu, toda naposled izpuščen na svobodo, ker je bilo proti nJemu kazensko postopanje ustavljeno zarndi pomanjkanja dokazov. Z Razhorgerjom Je bil te vlomne tatvine soobtožen tudi 43 letni trgovski pomočnik Milan B., ki pa je sodelovanje pri vlomu zanikal, a priznal, da je jiomngfll ukradeno blago naprej proda lati in razpečavati. Ta Je bil obsojen le zaradi prestopka razpečavanja ukradenega blaga na 6 mesecev strogega zapora, ker je bil |>opreJ že večkrat zaradi sličuili deliktov kaznovan.
^u&žjana
God sv. Terezije Deteta Jezusa
V karmeličaiuki cerkvi na Selu, LJubljana-Moste, bo slovesnost v Čast »v. Mali Tereziji žo v petek, 2. okt. ob 5 pojioldne. Najprej pridiga. Govori g. kanonik Ivan Gogala. Po govoru blagoslov rož in pete litanije Matere božje. Od 7 do 11 vsake pol ure tiha sv. maša. Popoldne ob 5 govor, g. župnik špendal. Po pridigi blagoslov rok in pete litanije. Na praznik sv. Male Terezije prejmejo v karmeličanski cerkvi popolni odpustek vsi. j ki izpolnijo navadne pogoje. Ta privilegij je dala sv. stolica karmelski cerkvi. Lopo povabljeni! Letos je 45 let, kar je v Lizjeju umrla sv. Mala Terezija. Pulimo jo, naj nam natrosi obljubljenih rož.
*
1 Roženvenska pobožnost v župni cerkvi sv. Jakoba se bo letos kot izredna pobožnost opravljala še s posebnim f>oudarkom. Da se verniki Čim liolj poglobe v premišljevanje skrivnosti sv. rožnega venca, se jim bo pred molitvijo v par besedah razložila njih vsebina in pomen za življenje. Pobožnost lio začenši s četrtkom, 1. oktobra, ob delavnikih vsak večer ob pol 7, ob nedeljah, razen prve v oktobru, popoldne ob 3. — Nu rožno-vensko nedeljo, 4. oktobra, ki se v šentjakobski župni cerkvi zaradi tu za vso škofijo ustanovljene bratovščine sv. rožnega venca vsako lelo obhaja z veliko slovesnostjo, pride med šentjakobske žup-ljane sam prevzv. g. škof dr. Gregorij Rozman, da v pridigi ob pol 11 doj>oldne pove svojim vernikom prazniku primerno besedo iu ima |>otem slovesno ponlifikalno sv. mašo. — Popoldanska pobožnost l>o ob pol 7 zvečer.
1 Cerkev sv. Florijana, kjer so časti milosti-polna podoba M. B. Sedem žalosti, jo čez dan odprta od 9 do 12 in od 14 do 18. Vsak pelek je tum sv. maša za mir.
1 Mesečna rckolckcija ljubljunskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 2. oktobra. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
I Učite »o strojepisja, stenografijo ild.l Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji^ prično začetkom oktobra. Desetprstna najuspešnejša učna metoda. Edinstvena največja moderna strojepisni-ca, 60 pisalnih strojev raznovrstnih sistemov. Računski, razmnoževalni stroji! Učnina nizka! Specialni stenografski, knjigovodski, jezikovni in drugi tečaji, vsi priznani po pravilniki^ odobrenem od šolske oblasti. Prijavite se v tečaj, ki je za Vas prikladen. Podrobne informacije, nove prospekte dobite brezplačno pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
I Duhovne vajo za gospe in matere! Na posebno željo gospa bo še en tečaj duhovnih vaj in sicer od 5. do 9. oktobra. — Pridite, slovenske matere, da si boste v dneh tihega razgovora z Bogom zadobile novih duhovnih sil in ulehe. Duhovnih vaj se lahko udeleže tudi vse tiste gospe, ki hi zamogle prihajati samo h govorom. Pričetek duhovnih vaj bo 5. oktobra ob 6 zvečer. Prijavite pa se čimprej ua naslov: Lichtenturnov zavod, Ambrožev trg 8. Tu dobite nadaljni spored.
I Jezikovni tečaji raznih modernih jezikov — dnevni in večerni — se prično začetkom oktobra. Začetni, nadaljevalni in konvorzacijski tečaji. Poučujejo priznani strokovnjaki in prvovrstni praktiki. Na željo pouk v trg korespondenci. Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, strojepisje itd. Tečaji so priznani od šolske, oblasti. Učna metoda je lahko.umljiva in uspešna. Učnina zmerna. Zahtevajte nove prospekte: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Kongresni trg 2.
1 Seznanil davčnih osnov za gostilne od začetnice A do G Imdo razgrnjeni do 14. oktobra, za gostilne z začetnicami II do L do 15. okt., za gostilne od M do P do 16. okt. in za gostilne Z začetnicami R do i. do 18. okt., za trgovine i alkoholnimi pjiačami, sodavičarje, kavarne, hotele za trgovine z delikatesami in za kinefnatografe bodo pa razgrnjeni do vštetega 19 oktobra v sobi štev. 19 mestnega odpravništva v lil. nadstr. magisiratne hiše za vodnjakom.
1 Krompir na živilske nakaznice razen že objavljenih trgovcev dele tudi trgovine: Josip | beine ua Opekarski cesti, Kairel Alarolt v Tr-
DVOHAZttKUNA
TRGOVSKA S0LA
'bornlce ra trdoilno, aort ln Iniustrli«
(Pokrailnskega korporacliskega uvela) nunilANA, uretortKoa u
(TIHJOV8KI DOM) •
/avo« Ima pravice enahlti
drlavnin lol
•
SPHEJKMA IMJ \KE /. MALO MATURO ALI
zavkjhiil upitom mksc. 80le •
vpisovanje vsak dan i opoldne
TRUO SKl DOM - 111 N ADSTft. laccrch pouka j. onion&a
novski ulici 13. Helena Kušar v Rožni dolini I\-5, Gregorc & Coinp na lileivveisovi (prej I vrševi) cesti 13. Rudolf jereb v Čampovi P, .Niklsbacher na Bleivveisovi (prei Tyrševi) 36, Gos pod ur »k a zveza in Gospodarska zadruga na Bleivveisovi (prej lyrševi| 2l>, Bogo Motoh nn Krekovem trgu, Ne/ika šiular nu Bleivveisovi (prej Tvršov.) V, Angelu Oven v Hrenovi ul. 19, Mntko Soklič. Pred Konjušnico 4, Juliju Nltnkar t Bežigrajski ulici M in na Starem trgu j* lei Pavel kruljc v Gerbičcvi ulici 3.
1 Ljubljanski kvartet bo izvajal na svojem koncertu dne 5. t. m. poleg Dvorakovega in Beethovnovega Godalnega kvarteta tudi Lhotkov Koncert za godalni kvartet. Fran Lhotka. bivši rektor zagrebško Glasbene akademije, je plodovit skladatelj, ki Je olHigatil hrvatsko glasbeno literaturo z mnogimi pomembnimi deli. Velik unpoh je Žela njegova glasba v Nemčiji In Švici, katero je napisal za umetniško dvojico Pio ln Pino Mlakarjevo, za njihove baletne umetnine. Njegov Koncert za godalni kvartet se je že večkrat izvajal z velikim uspehom od članov Zagrebškega kvarteta. Ljubljanski kvartet tvorilo gg.: Leon Pfelfor I. violina. Albert Dermel) II. violina, Vinko Suštcršič viola in Cenek Bedlbauer čelo. Koncert l>o v ponedeljek, 5. t. m. oh pol 7 v veliki tilharmonlcni dvorani. Vstopnice »o v predproduji v knjigarn1 Glasbene Matice.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. -kuilnr nc utrga olilak..
j« pomembno delu v najnot cjšl *lowuski dramatiki. Sodobna snov in domače okolje dajeta drami potebno privlačnott. Oareduja misel, ki prepletu dejanje da se vse /.ruši, km je /.grajeno na napačni podlagi, dnje delu resnično človeško vrednost. Delo uprizori Roko-delikl oder v nedeljo dne 4. oktobra oh S. Vstopnice ne dolie v predprodaji nn dnu predstave med 10 in 12 iu dve uri pred predstavo v društveni pisarni Pe-trakovu U, I. uadstr,
RADIO. Petek. J. oktobra: 7.30 I.aiika glasba — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini — 12.2U Plošče, — 12.30 1'oročilu v slovenščini — 12.15 Kouoert al-tiatke Šturm-Striinr Bogdane — 13 Napoved časa; poročilu v italijanščini — 13.15 1'oročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra: vo.li dirigent D. M. kijaneci. Mini fonična giaslia — 14 1'aročiia v ItalllaaMfnl — 11.15 1'isnuo iiiiisbo vodi dirigent 1'etrnlia — 11.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Plolči — 1!) •Ilovorlmo italijansko«: prof dr Htanko L,el> 'il — 18.33 Poročila v slovenščini — lil.45 1'laaun g aslia — 20 .Napoved časa: poročila v itali juiisčiii — 2U Komentar dnevnih do- , godkov v slovenščini — 20.:iii Vojaške pesmi — 20.45 Znani duotl — 21.15 A Nieoterni Pogovor s Slovenci 21.55 Pisana glasha - 22.15 Pesmi za vse okuse: nrke-sler vodi dir. Kegurinl - 22.45 Poročilu v italijan&člnl.
LEKARNE, Nočno slufho Imajo! dr. 1'lccoll. Hlel-weisova u. 0: mr Hočevar, Celovška o, 02; uir, Gurtus, Moste. Znloškr e. 48
POIZVEDOVANJE. Izgubila sem Poselsko knjižico iri kruSno karto na line Ivana Suhadolnlk, Prosim najditelja, da odda: Poljanski nasip t (v cukramil.
Najdena Je hiia na pokopališču zlata dumsku zapestnica. ki se dobi na Vodnikovem trgu 4-1.
Zgubila se je rjava usnjena leva rokavica od Mestnega doma do KoiJeljevega. Pošten najditelj sc naproša, da jo odda proti nagradi v upraveštvu ,»Slo-veuoa«.
Iz Novega mesta
Namesto venca na giob j>okojno ge. Sajetove je darovala gdč. Žnidaršič tuk. šoiskj polikliniki Zdravstvenega doma 100 lir za revne dojenčke. Za plemeniti dur iskrena hvala.
Nor kanonik. Za kanonika koleg, kapitlja v Novem mestu je imenovan g. Štrukelj Alojzi), župnik v Leskovru pri Krškem. Rojen dne 18. okt. 1896 v Sv. Vidu nad Cerknico je bil v mašnika posvečen i. 1921 ter [*> končanih l>ogoslovnih štu-(iijuh poslan za knjilutia v Leskovec pri Krškent. Ko je odšel župnik Kurent iz Leskovca, mu je kot župnik sledil njegov kaplan štrukelj, ki Je veliko leskovško župnijo vodil z vnemo in skrbnostjo do lanskega leta. Nato se je naselil v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je med bolniki in ob bolniški postelji neštetim bolnikom lajšal duševne in česlo tudi telesne rane, tako da je njemu ki je med prvo svetovno vojno lota in lota nosil vojaško suknjo, potekalo poslej življenje v službi ljubezni v moški bolnišnici. Sedaj je imenovan za kanonika starodavnega kapitlja v Novem mestu. Upamo, da bo še dobro ohranjen nosil to čast in z njo združeno dolžnosti prav dolgo in ho slednjič odpotoval k Njemu, ki je sama ljubezen, kjer ne poznajo ne vojno ne nenadnega slovesa od župnijo. Instalacija no\opa g. kanonika je bila v četrtek. 1. oktobra ob 10 dopoldne v kapeli g. prošta Kiyla Čerina.
Z Gorenjskega
Hude kazni za prestopke proti določilom o delovni službi. Pred kralkim so bile kaznovane tri osebe iz Litijo in Vač. ker so mislile, da jim ni treba izvršiti uka/a delovnega urada. Pred sodiščem so se vsi trije zagovarjali, da so jih drugi nagovarjali, naj nikar ne izvrše naloge delovnega urada, ali pa, da jih doma niso mogli pogrešati. Urailno sodišče v Litiji je kaznovalo vse tri z ploho 500 mark, v slučaju neizterljivosti pa lodo »odeli vsak po 5 mestu v. Povrniti morajo tudi stroške kazen-skega postopanja.
S Spodnjega Štajerskega
V mariborski bolnišnici Mn umrla 29 letu prodajalka ZoTija Jug i/. Maribora in 48 letni kovač Jakob Koren iz Dogoš. V Mariboru je umrla v visoki starosti H? let zasebnica Ana Braček, na 1 eznetn pa 59 letna urada, vdova Alojzija Mojzer.
Nesreče. Pri spravljanju naplavijonega lesa »c je ponesrečil gasilec in mizar 27 letni Franc Silnenčič iz Maribora. Velik hlod mu jo padel na nogo in niti jo zmečkal — 52 letni inž. Franc Krtijnčič jo padel z motornega kolesa in si hudo poškodoval levo nogo. — Kri si je zastrupil na levi nogi 33 letni hlapec Jurij Bro-dan t? Slovenska Bi°trice. —- Konj je udaril s kopitom 12 letnega Štefana Sršena iz Selnice pri Mariboru in mu zadal hudo rano na levi nogi.


4 7(j
Še isti dun je poslal sultan jezdece za kristjausko suž-nico na vs" strani svojega velikega cesarstva. Imeli so ukaz in povelje, obadva živa ujeti. Zatorej so po cele noči jahali na brzih turških konjih ter iskali ubegln kristjana. To so bili Iako imenovani »pesjani«, kakor jih pozna slovenska narodna pravljica: oddaleč vohajo kristjana in ga zasledujejo kot psi zajca.
477
Večkrat so ju žc ti jezdcci zasledili, ali Zalika in Marko sta se jim večkrat srečno umaknila. Zvedela sta namreč skrivnost, kako jc mogoče uili pesjanom. V temni noči sta prišla v velik gozd v bolgarski deželi nekje, kamor sta se hotela skriti. A počivali nista mogla nikjer, kajti divje zveri so ju preganjale povsod. Sla sta torej dalje po šumi ter zagledala luč v majhni koči.
478
Ko stopita vanjo, jc bila — prazna. Toda tedaj pri-krevsa starka in zavpije: »Kaj i: eta tu, nesrečna človeka? Bežita, da vaju Turki ne raztrgajo. Tudi jaz sem bila kristjana. Smilita se ini, zatorej vama dam dober svet: Ponoči bežita naprej, kolikor moreta, podnevi pa počivajta, stoječa v vodi pod drevesnimi koreninami ob rekah. Glavo imejta pokrito z zeleno celino!
ŠPORT
Plavalni »maraton« zares
Za najdaljšo progo v plavalnem športu velja ona na 151)0 m, ki jo zmorejo preplavati najvztrajnejši v približno 19 minutah. Tu pa tam pa čitamo tudi o podjetnih plavalcih, ki ostajajo v vodi po ure in ure ali pa celo ves božji dan.
Nedavno je vzbudil italijanski pionirski major Serrato veliko pozornost med športniki. Preplaval je morsko ožino med Kreveso na grški celini in Santo Neuto na otoku Leukas. Razdaljo 16 km je preplaval v 7 urah in 22 minutah. Mestoma se je inoral boriti s hudim tokom in je porabil na najtežjem mestu za 300 m uro in pol časa. Serrata so nadzirali častniki, ki so poslali o njegovem uspehu posebno poročilo italijanskemu olimpijskemu odboru in državni plavalni zvezi.
Šport v kratkem
Vienna je zmagala na turnirju nogometnih mojstrov. V Bratislavi 60 prišli tokrat na svoj račun prijatelji nogometa, ki so uživali nad igrami Vienne, Gradjanskega. Bratislave in Venusa (Bukarešta). Pri prvem srečanju je odpravila Bratislava rumunskega prvaka Venusa z 2:1. izid med Vienno in Gradjanskim iz Zagreba pa je bil 3:3. Zreb je odločil v korist dunajske Vienne in tako sta igrala v nedeljo Bratislava in Vienna finalno tekmo turnirja. Po živahni igri, kateri izid je bil 6:5, so zmagali Dunajčani Zanimivo pa je dodati, da je Vienna vodila že s 5:1, Slovaki pa so si v drugem polčasu vendarle opomogli in malo je manjkalo, da niso izenačili. Gradjanski je igral še z Venusom in zmagal 2:1.
V številkah bi bil izražen izid bratislavskega turnirja takole:
Vienna	2 1 1 0 9:8 3
Gradjanski	2 1 1 0 5:4 3
SK Bratislava	2 1 0 I 7:7 2
Venus — Bukarešta 2 0 0 2 2:4 0
Kaj bo novega v nedeljo? V Italiji bodo ofvorili v nedeljo 4. oktobra prvenstveno nogometno sezono 1942-43. V A razredu, v katerem nastopajo najboljša moštva, bosta nastopila tudi dva nova kluba. Bari in Vicenza. Zasedla sta mesti Moden« in Napolija, ki sta na koncu zadnjega prvenstva izpadla in se preselila v B razred. V razredu najboljših bo nedeljski spored tale: Rim: Roma—Fiorentina, Genova: Genova-Vincenza, Torino: Juventus—Milano. Livorno: Livorno—Vene-zia, Milan: Ambrosiana—Torino, Bari: Bari— Ligirria. Bologna: Bologna—Atalanta, Trieste: Trieslina—Lazio. V visem bo tekmovalo v A razredu 16 moštev, v B pa 18. — Velik športni dan bodo imeli v nedeljo v Kopenhagenu. Prijatelji nogometa bodo gledali meddržavno tekmo med Švedi
in Danci, oni pa, ki jim je nogomet premalo razburljiv, bodo šli na boksarske tekme. Tudi v boksarskem ringu bo gostovalo švedsko predstavništvo.
Nurmi ostane Nurmi. S precejšnjo zamudo, vendar še vedno vredni branja, prihajajo inozemski komentarji k Haeggovem svetovnem rekordu v teku na 5000 m (13:58.2). Ugleden finski časnikar je izjavil naslednje: »Ne gre, da bi primerjali športnike raznih generacij. Zato je tudi težko postavljati Haegga ob Nurmija. Nekaj pa vendar lahko ugotovimo: Nurmi se jc naučil svoje umetnosti v letih asketskega in zagrizenega dela, združenega z naporom in znojem, Haegga pa je obdarila narava prav za prav z vsem. Lahko bi rekli, da je Haegg mojster, ki je padel z neba. Velikega Nurmija, ki je storil svetovnemu športu toliko uslug, pač ne moremo potisniti v ozadje samo zaradi tega, ker občudujemo vrsto Haeggovih rekordov. Nurmi o6tane Nurmi in bo ostal tudi še I. 2000.«
V češkem nogometnem prvenstvu so igrali v nedeljo drugo kolo. V Olomucu je gostovala enaif/torica Plzna in dosegla 2:2, praška Bohemia je podlegla v Pordubicali z 0:2, Slavija pa je slavila visoko zmago nad SK Rokonico 8:0. Po drugem kolu vodi praška Slavija s 4 točkami, tej slede Pardubije (3). Olomuc (3), Plzen (3), Sparta (3), na zadnjem mestu pa je Bohemia z razliko golov 1:10.
Hiter pešec. V Budimpešti so tekmovali pešci v hoji na 5 km. Najhitrejši je bil Selnieczi, ki je zmagal v 20:57.6 min.
Turški nogometaši bodo odpotovali 12. okt. na 3 tedensko gostovanje po Nemčiji.
Po kratki mučni bolezni je dotrpela naša ljubljena, nepozabna, skrbna in zlata mamica, hčerka, gospa
Majdo Srhor roj. Porenta
previdena s toližili svete vere. Pogreb predrage pokojnice bo v petek, 2. oktobra 1042, ob pol 5 popoldne z Zal, iz kapele sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, Kaisersteinbruch, dne 30. septembra 1042.
Žalujoči sinček Janezek, starši, brata Tone in Marjan
VABILO
NA REDNO LETNO SKUPŠČINO Zveze gospodarskih zadrug v likvidaciji v Ljubljani,
ki se bo vršila v ponedeljek U. oktobra 1S42-XX iih ti v poslovalnici Zveze, Ljubljana. Gosposvetska 2-1, r sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine in volitev zapisnikarja ler (lvch nverovatcljcv. 2. Citanje zapisnika zadnje letne skupščine. U. Poročilo likvidatorjev o poslovanju in letnem računu za poslovno leto 1941. 4. Poro-t" i 1 o nadzornega odbora, sklepanje o razrešniei likvidatorjem in nadzornemu odboru ter o pokritju bilančno izgubo, ."i. Predlogi in pritožbo zadružnikov ter slučajnosti.
Eventualni predlogi in pritožbe se morajo vročiti likvidatorjem nnjknsnoje do 11. oktobra 1!M2-XX. — Ako bi skupščini ob napovedanem času ne prisostvovalo po zakonu predpisano do-voljno število delegat >v, sc bo nova skupščina vršila pol ure kasneje islolam in z iRtim dnevni in redom ki bo pravnovcijavno sklepala ne-glede na število navzočih delegatov. Delegati sn izkažejo s pismenim pooblastilom .adruge, ki jo zastopajo.	Likvidatorji.
Dobe:
Dipl. tehnika gradbenika
mladega, 7. nekaj prakse, s popolnim znanjem italijanskega jezika, iščem. — Nastop takoj. — Ponudbe pod »Dober risar 5354« na upravo »Slovenca«.
jKiUiimpg
Divji kostanj
60 cent. kg. — Zelišča in zelenjave ter BUhe ln sveže gobe ugodno prodate pri »ALPA«, Vidov-danska cesta štev. 18.
»mn^r-vM^i
kinematogra
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedeljah in orainlklh ob 10.30.14.30.16.30. m 18.31
Ne zamudite posetiti prekrasno NValt Disneyevo umetnino
Sneguljčica
Pilm za staro in mlado! KINO MATICA - TEL. 22.41
Visoka pesem ljubezni do zemlje in žensk* v prelepem filmu
,,Veliki čevlji"
Odlični umetniki: Amadeo Nazzari in Lilija Silve Pričetek že ob 14'15. Poljuben vstop: Znižane cene! KINO SLOGA - TFL. 27-SO
Komu gre prednost: poklicu ali ženi ?
Na razpotju
Isa Pola, Rossano Brazzi, Filippo Scelzo itd. KINO UNION . TEL. 22.21
Rdeči križ sporoča
V nujni zadevi naj se javijo v pisarni avtonomne sekcije I. R. K. na Gosposvetski, cesti II/2 svojci vojaka Surka Stanislava pokojnega Ivana, rojenega leta 1918.
Istotam naj se zglasi Katarina Tavželj, mati Alojzija Tavžlja iz Velikih Lašč.
Heraklitne plošče
Ima na zalogi Jos. R. PUH, LJubljana, Gradaška ulica 22, telefon 25-13.
Salonski gramofon
Hls Master, z vdelanim zvočnikom ln najfinejšo zvočnlco ter 50 ploščami, ugodno prodam. Vodnikova cesta 14.
Umrla nam svakinja in tašča
je naša ljubljena muna, stara mama, teta, , gospa
Osana Marifa roj. Svigeij
vdova po učiteljn
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 2. oktobra 1042 ob pol 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Krištofa k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. septembra 1942.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
A. Fogazzaro:
Palača ob rezeru
I. DEL I.
Vrata vagonov so se druga za drugo zapirala s silo. Sanjarski potnik si misli, da jih morda zapira neizprosna usoda, ki bo odnesla zdaj njega in tovariše v temo. Lokomotiva piska in močni udarci odmevajo od vagona do vagona, do konca. Vlak se počasi pomika iz obširnega pokritega postajališča, iz svetlobe v senco noči, iz nerazločnega hrupa velemesta v samotno pokrajino, pogreznjeno v sen. Vije se kukor pošastna kača med labirintom tračnic, dokler ne najde prava, poti, nato plane po tej in rjove, vsa tresoča se od glave do repa, polna hrupa v vsej svoji dolžini.
Težko je uganiti, kaj misli sadjarski potnik ves prevzet sredi oblakov dima, dežjem isker in temnih oblik dreves in hišic. Morda je proučeval skrit smisel čudnih in nerazumljivih znakov, ki so bili uvezeni na popotni torbi, ki je ležala na nasprotnem sedežu. Nepremično jo je gledal in premikal listnice, kakor kdor hoče nekaj zračunati, nato pa je dvignil trepalnice, kakor da bi se mu zaključek /de! nemogoč.
Vlak je prešel že več postaj, ko se je nenadoma zdramil ob nekem imenu, ki je za-rlonelo v tihi noči. Svež zraik je planil v oddelek in zinedel njegove misli. Vlnk je obstal in vrata vagona so se odprla. Potnik je naglo izstopil. Nihče drug ni izstopil na tej postaji.
»Gospod.< je dejal nek močan in hripav glas. »greste vi Ii gospodi v palačo?«
To 'vprašanje mu je nenadoma stavil mož, ki je stopil tik pred njega s klobukom v levici in z bičem v desnici.
»Toda .. .c
»Zlomlka!« je dejal oni in se popraskal po glavi. »Kdo naj bi pa potem bil?«
»Kako pa se imenu je ta gospoda iz palače?«
»Vidite, mi jim pravimo samo gospoda i/ palače. Na deset milj naokrog razumejo, če jih imenujemo tako. Vi pa bržkone prihajate iz Milana. To pa je čisto nekaj drugega. Saj to je neumno; ime vem čisto dobro. A zdaj. lovi ga! Revni ljudje pač nimamo toliko spomina. Sicer pa je to ime turli tako čudno.«
»In se glasi.. .«
»Počakajte. Molčite in ne motite me. llulo, ti s svetilko!«
Nek železničar se je približal z visečimi rokami in mahal s svetilko tik ob tleh.
»Nikar si ne zažgi hlač, ker ti jih Viktor ne bo plačal,« je dejal pozabi ji vi mladenič. »Dvigni nekoliko svetilko! Posodi mi jo za trenutek.«
Pograbil je svetilko in skoraj udaril z njo tujca v obraz.
»Ah, on je, on je; prav tak. kakršnega so mi opisali. Mladenič s črnimi lasmi, s črnimi očmi in s precej črnim obrazom. Prav, gospod.«
»Kdo pa ti je rekel...?«
»On vendar, gospod grof!«
»Vraga.« je mislil ta, »mož, ki ga nisem še nikoli videl in ki mi piše, da me ni videl še nikdar.«
»Presneta reč!« je vzkliknil oni, spustil bič in vtaknil roko v žep. »Prav zares ga ni na svetu večjega tepca od mene Gospod grof mi je dal neko stvar, da bi me mogli spoznati. Saj jo imnm tulkaj. Gilejtc!«
Rila je vizitka, ki je dišala po tobaku in umazanem denarju. Na njej je bilo ime:
CEZAR d'ORMENGO
»PojHiva.« je dejal tujec.
Pred kolodvorom je stala odprta kočija. Konj, privezan k ograji, je s sklonjeno glavo vdano čakal svoje usode.
»Izvolite, gospod. Ni bogve kako mehko; pa saj razumete, smo pač nQ deželi.«
Voznik je pograbil vajete. spretno skočil na kozla in s pomočjo biča nagnal konja po ozki in temni poti tako brezskrbno, kakor da bi bilo opoldne.
»Nikar 6e ne bojte,« je dejal, »čeprav je tema kakor v volčjem žrelu. To pot poznava oba s kobilo zelo dobro. Tudi prejšnjo noč sem vozil tod dva gospoda iz Milana. Gospod grof je nenavadno dober človek.« je pristavil, se obrnil na svojem sedežu počez in zataknil bič pod stegno. »Zelo dober človek je! Prijatelje ima v vseh sedmerih delih sveta. Danes pride eden, jutri zopet drugi; vsi izbrani ljudje, veliki gospodje, modrijani in ne vem kaj vse. Gotovo ste o tem poučeni.«
»Jaz? Saj prihajam prvič semikaj.«
»Ali. seveda.. Brez dvoma pa poznate gospoda grofa?«
»Ne.«
»Lepa reč!« je vzkliknil voznik začudeno. »Izvrsten človek .je. Tudi jaz sem njegov prijatelj,« je pristavil, ne da bi pojasnil, če pripada k skupini velikih gosjiodov ali ipa modrijanov. »Mnogokrat sem že delal zanj. Tudi danes mi je dal čašo vina. Ne vem, jo Ii bilo francosko ali angleško vino... Kako izvrstna kapljica!«
»Ima družino'«
»Ne, gospod. Prav za prav ...«
V tem trenutku je desno kolo voza šlo preko velikega kupa gramoza.
»Molči in glej kot vozišl« je vzkliknil potnik.
Voznik jc začel preklinjati in pretepati ubogo žival .ki se je spustila v dir.
Voz je zdrdrail preko hudournika. Na mo-
stu je bilo svetlo. Na desni se je videla belkasta črta gramoza, ki se je zgubljala v daljavi, na levi in spredaj pa so se dvigali ponižni grički, ki so se naslanjali na druge, nekoliko višje. Za temi pa so se odražali na sivem nebu še višji vrhovi.
Ni bilo slišati drugega kakor peketanje konjskih kopit in od časa do časa hreščanje gramoza pod kolesi. Od daleč je prihajal lajež zaprtih psov. Konj. voznik in tujec so se pomikali vedno bolj tiho naprej, kakor da bi jih vodil isti namen k istemu cilju. Bili so živa slika krhkih soglasij in premišljenih zve/ ljudi, kajti prvi je skrivaj hrepenel po sladkosti toplega hleva, drugi po sladkem vinn in rdeče-lični krčmarici, po vinu, ki ga je spremljaj smeh in ljubezen Tisli pa. ki je bil najbolj pameten in najbolj izobražen ni prav nič poznal niti pota niti cilja
Voz je ropotal skozi tihe vasice, kjer se je zdelo, da hiše ljubosumno čuvajo nad spanjem revnih prebivalcev, mimo vrtov in mimo malih nečimufnih vil, ki so se zdele smešne v slovesni nočni tišini. Čez nekaj ča«a se je eesta začela vzpenjati in spuščati preko holmov. ki se je zdelo, da so vsi pripovedovali n snnru in gledali proti vzhodu. Končno pa je sfnuknila v ozko in temno dolinico, med gozdnatimi pobočji hribov. Včasih se je teh dotikala, nato je zavila proč od njih, kakor da bi se ji ta dotik gnusil Končno pa je planila nanje Konj je začel počasi stopati navkreber, voznik pa je skočil na ti« in z bičem jasno povedali: to je zelo dolga zadeva.
»Torej« je dejal tujec, medtem ko si je prižgal cigaro, »ima družino ali je nima?«
»Seveda jo ima dragi moj. Tinam staro in grdo babo, ki je hudobna kakor sam peklenšček.«
»Ne govorim o tebi. Mislil sem grofa.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Joži Kramaril
Izdajatelj: mi lože Sodja
Urednik' Viktor Cenčit