TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za K leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi uUd Št. 23. — Dopisi se na vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v soboto, dne 19. oktobra 1935.
Štev. 106.
VjuvzhL ac$ume*di
jeadcugatia
V »Vestniku I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani-?: se redno objavljajo članki v proslavo koristnosti konzumnega in nabavljalnega zadružništva. Vsi ti članki so večinoma napisani po enem kopitu, da se na eni strani do neba povzdiguje velika gospodarska koristnost nabavljal,-nili in konzumnih zadrug, na drugi strani pa v najbolj črnih barvah naslika velika škoda, ki jo ima gospodarstvo od dobička trgovca. Kakor je že pri takšnih enostranskih člankih navada, odreže resnica vedno zelo slabo, ker je pač namen teh člankov, da so čim bolj enostranski. Tipičen primer takšnega enostranskega in skrajno neobjektivnega članka je članek »Zakaj zadruga«.
Tako se v njem kar na slepo trdi, da je v konzumih vsako blago najcenejše in najboljše, ker zadruga vse blago kupuje direktno pri proizvajalcih, ker dela brez dobička in ker je kratkomalo vsa v službi konsumenta. Lepe besede sicer, ki pa takoj izgube vso svojo lepoto, samo če se jih pogleda malo pobližel
Ce bi bilo res, da je v konzumih in nabavljalnih zadrugah vse blago najcenejše in najboljše, potem bi se moral človek res čuditi, kje bi se našli še oni nespametni ljudje, ki bi hodili po dražje in slabše blago v trgovine. 2e davno bi morala tudi zadnja trgovina zapreti svoj lokal, če bi le polovico tega bilo res, kar pripoveduje navdušeni konzumar. V resnici pa je stvar ta, da kljub vsem prednostim, ki jih imajo konzumi in nabavljalne zadruge, te vendar ne nudijo tako dobrega blaga ko trgovec. Razlog je čisto enostaven, ker je trgovec strokovno bolj usposobljen in ker se tudi bolj potrudi, da postreže svojemu odjemalcu, kakor pa prodajalec v konzumu, ki ima svojo redno mesečno plačo.
S tem pa smo tudi že pri glavnem očitku proti trgovcu, to je proti njegovemu dobičku. Da ima trgovec dobiček, je seveda res in ga tudi mora imeti, ker drugače bi moral v kratkem času propasti. Toda dobiček ima tudi konzumna in nabavljalna zadruga, ker sicer ne bi mogla plačati niti svojih nameščencev niti svojih upravnih in nadzorstvenih svetnikov in vse one birokracije, ki se je v poslednjih letih prav bohotno razvila in ki nikakor ne živi slabo. Razlika pa je v tem, da mora trgovec od svojega dobička plačevati davke, konzumna in nabavljalna. zadruga pa je te dolžnosti oproščena. Posledica tega je, da trgovec s svojimi davki prispeva za celoto, da ima torej od njegovega zaslužka vsa javnost dobiček, od dobička zadruge pa le njeni privilegirani člani in še bolj privilegirano načelstvo. Ce trgovec in podjetnik teh davkov ne bi plačevala, potem tudi ne bi bilo zadosti denarja za plače tudi onih nameščencev, ki najbolj zavidajo trgovcu njegov dobiček in ki najbolj delajo na to, da bi trgovca čisto uničili. Seveda ti narobe narodni gospodarji ne pomislijo, da bi moralo biti v tistem hipu konec tudi njih glorije in vseh privilegijev zadrug, kakor hitro bi dosegli svoj namen in uničili slednjega trgovca, ker pač potem sploh nihče ne bi plačeval davkov. Kje pa bi potem dobili vsi Člani zadrug in konzumov denar, da bi v njih kupovali?
Pa sploh ta dobiček trgovca! Kadar govori iz kakšnega argumenta sama zelena zavist, tedaj tudi človek takoj ve, kako je s tem argumentom! A če bi ta dobiček res bil tako visok, da bi bil vreden zavisti! Številke pa vendar govore, da je ta dobiček tako neznaten, da je samo v Sloveniji v niti treh letih propadlo nad 8000 1'govcev! Nič manj pa tudi ni znano, seveda ne tudi patentiranim zagovornikom konzumnega zadružništva, da je nastala konkurenca v trgovini tako ostra, da je prodajanje za slepo ceno postalo že prava
nadloga in da je »šlajdranje« danes eden vzrokov, da trgovina propada.
Pozabiti pa se tudi ne sme, da trgoveci kadar odpre trgovino, tvega svoj denar m da v primeru slabe konjunkture nosi sam izgubo in da bi zato moral tudi več zaslužiti, kakor pa potrebuje samo za svoj goli obstoj. Konzumne in nabavljalne zadruge in njih voditelji pa ne tvegajo lastnega denarja in kadar je izguba, jo morajo plačati drugi ali pa pade celo ves deficit na breme države ali javnosti. Ne mine nobeno leto, da nima država te drage naloge, da sanira to ali ono zadrugo!
Sicer pa nimamo nič proti temu, če se vsi ljudje združijo v zadruge in kupujejo ter prodajajo vse po teh zadrugah. Samo naj vse to opravijo na svoj račun in brez podpore javnosti, ker res ni razvidno, zakaj bi morali drugi plačevati zanje koristi. Zakaj bi n. pr. železničar imel večjo ugodnost ko državni nameščenec, ki je v drugi stroki, ker imajo le železniške nabavljalne zadruge privilegij znižane, a tudi čisto
proste prevoznine! Enaki pogoji za vse! Vsak naj bo član zadruge, če je takšna njegova volja, toda zadruga, ki kupuje in prodaja pa mora tudi imeti iste dolžnosti ko vsaka druga trgovina. Res, čisto prosta konkurenca naj bo, pa bomo kmalu videli, kje se kupuje najboljše in najcenejše! Vsi slavospevi na plodonosno delo zadrug in konzumov bodo kar hitro utihnili.
Funkcija, ki jo opravljajo nabavljalne zadruge in konzumi, je do pičice ista, kakor jo opravljajo trgovci. Razlika je le v tem, da jo opravljajo trgovci bolje, na svoj riziko, za svoj denar in brez podpore države ter da plačujejo še težke davke, kom zumi in nabavljalne zadruge pa opravljajo to funkeijo slabše, na tuj riziko, za tuj, denar, s privilegiji države in zato v škodo državne blagajne.
Takšna je resnica, ki je ne izbriše noben sofizem, še manj pa tako enostranski in neobjektivni članki, ki jih objavljajo reklamni Tisti nabavljalnih zadrug in konzumov.
Anton Jaradl:
Slovenci in sankcijo
Dnevno odreja ftveza narodov nove ukrepe proti Italiji in le nekaj dni nas še toči od sprejetja splošne prepovedi vsakega izvoza in uvoza iz Italije. Nedosežne, posledice bodo zadele naše gospodarstvo, ako bodo take sankcije sprejete in ako jih bo naša država morala izvajati. Ne samo, da zastane vsa naša trgovin« z našo sosedo in najboljšo našo odjemalko Italijo, temveč s sankcijami se nam odvzame tudi zaslužek, ki bi ga naim dala pospešena in oživljena trgovina, kajti Italija potrebuje ta trenutek v povečani meri sirovtin in živil. Ako smo pravi trgovci, ne smemo zamuditi ugodne prilike in zato moramo Italiji prodajati.
Vprašala se moramo, kdo bo odvzel one količine lesa, živine in drugih pridelkov, ki jih danes izvaža naša Slovenija? Kam bomo e svojim lesom, kam bomo s svojimi živinskimi produkti? Kake kompenzacije nam more nuditi danes Zveza narodov? Ali ibo mar Anglija, na katere pobudo so bili ti ukrepi proti Italiji sprejeti, odkupila pri nas vse ono, kar je iin kar bi kupovala Italija?
S prekinitvijo trgovinskih rednih stikov pridejo naše lesno g06podanstvo, naša živinoreja in naša eteportna trgovina, ki dela jz Italijo, v popoln polom. Kake kompenzacije Ibo dobil naš kmet, posestnik gozdov, kakšne naš lesni trgovec za izpadli zaslužek? Zdrava pamet nam kaže, da nobenih! Nedogledne posledice bo morala imeti vsaka prekinitev tudi zato, ker bo morala Italija poiskati potrebno blago v drugih državah ter bo to blago nakupovala tudi po končanem gospodarskem boju pri teh novih svojih dobaviteljih. To se je jasno videlo po vojni, ko sta Japonska in Amerika izrinile Evropo v Aziji in deloma tudi v Afriki.
Vsaka ljubezen gre skozi želodec, pravi naš pregovor, ali naj mar radi angleškega »prijateljstva« do Abesincev pustimo propasti naše slovensko gospodarstvo? Radi nekih fraz o pravici in kazni naj vržemo našo revno zemljo v popolno bedo. Kje je pamet, kje je oni ostale narode nadkrilja-joči slovenski raizum? Španec Madniaga se je izrazil, da so žrtve potrebne radi miru. Da, tudi nain je mir drag, toda sankcije ne vodijo v mir, ampak v vojno. Ako bodo evropske zemlje pritisnile Italijo ob zid, se bo morala braniti in mi moramo že danes priti do spoznanja, da je igra s takimi ukrepi nad vse nevarna. To igro moramo pustiti drugim, ki imajo svoje interese. Menda ga ni takega modrijana med Slovenci, ki bi verjel, da gre Angležem za Abesince, ravno tako ni dvoma, da bi nas Angleži, katerim gre danes za gotove gospodarske prerogative v Afriki, pustili takoj na cedilu, čim bi prišli, čeprav radi njih samih, v kak konflikt s komerkoli.
Mi moramo biti popolnoma nevtralni in se ne ozirati ne na levo, ne na desno! Kaj imata Italija in Anglija v Afriki, nas nič ne briga! Na srcu pa nam mora biti naša zunanja trgovina, brigati nas mora blagor slovenskega ljudstva in oživljenje našega gospodarstva. Preden bo prepozno, mora vsa prizadeta Slovenija enodušno odkloniti svoj propad in energično izjaviti: Sankcij ne sprejmemo! Našemu gospodarstvu bomo komandirali mi in nihče drug!
*
Dostavek uredništva. Nobenega dvoma ni, da morejo postali zahtevane gospodarske sankcije proti Italiji za vse naše gospodarstvo naravnost usodnega pomena. Zato smatramo za dobro, če se to vprašanje docela razčisti. V ta namen objavljamo tudi današnji članek kot poziv k diskusiji.
ur
Se o MuneeavohiU scutUcifaU
Jugoslaviji iste preference kakor jih ima Avstrija
Na drugem mestu objavljamo članek uglednega gospodarskega delavca g. Jand-Ia, ki odločno in brezpogojno odklanja udeležbo naše države pri gospodarskih sankcijah proti Italiji. Njegovo stališče je dobro utemeljeno, vendar pa je vprašanje, če bo naša pozicija v zunanjem svetu tako močna, da se bomo mogli upreti pritisku Velike Britanije. Saj vidimo, da se cel® mn«go močnejša Francija le še komaj brani in da se bo morala tudi ona odločiti, da stopi popolnoma na stran Vel. Britanije in Zveze narodov. Naša naloga je zato, da' ne razpravljamo samo o vprašanju, če sankcije sprejmemo ali ne, temveč tudi o tem, kako bomo uravnali svoje postopanje, če bi morali sprejeti ženevske sklepe o izvajanju
gospodarskih sankcij proti Italiji. Ce že
moramo napraviti gospodarsko tvegano dejanje, potem se moramo vsaj zavarovati pred pretežkimi posledicami tega dejanja.
Pri tej priliki pa bi bil čas, da bi rešili še drugo vprašanje. V našem razmerju z Italijo se kaže to čudno nasprotje: čim slabši so bili naši politični odnošaji, tem boljši so bili naši gospodarski. Cim pa so se politični zboljšali, so se poslabšali gospodarski.
Do 1. 1938. se je razvijala trgovina med Italijo in Jugoslavijo nemoteno. Nato je Italija odpovedala trgovinsko pogodbo in zahtevala sklenitev nove, ki nam je prinesla silno povišano carino na živino. Skoraj nato je bila še povečana v prav znatni meri carina na les. Istočasno pa je Italija do-
volila Avstriji in Madjarski silne ugodnosti, znižala prevoznino za avstrijski tes, dovolila avstrijskim izdelkom in avstrijskemu blagu prednostne carine, dovolil« Madjarski velike uvozne žitne kontingente in še druge ugodnosti. Posledica všega tega je bila; da je avstrijski les izpodrinil na gornje-ltalskem trgu naš les in da je tudi Madjarska uspešno konkurirala našemu izvozu.
Sedaj, ko Italija našo gospodarsko pomoč bolj potrebuje, je prišel tudi čas za obnovo trgovinskih pogajanj, in sicer v tem smislu, da se nam dovolijo iste preference ko Avstriji in Madjarcki. Položaj je za nas tako ugoden, da se ta zahteva postavlja kar sama od sebe in Italijani bi se nam smejali, če tega položaja ne bi izkoristili.
Obenem pa je treba gledati tudi na to, da se zavarujejo naši izvozniki pred vsakimi izgubami, ki bi jih mogle zadeti zaradi verjetnega nazadovanja lire. Potrebno bi bilo, da sklenemo približno enak plačilni dogovor z Italijo, kakor ga je sklenila Češkoslovaška, da se zajamči obračunski tečaj lire za par mesecev naprej.
V zvezi z vsem tem nastaja zopet vprašanje, ki smo se ga dotaknili že v prejšnjih številkah, če morda ne bo potrebno, da okrepimo svoj pritisk s tem, da eventualno tudi za nekaj časa sami ustavimo izvoz. Vsa ta vprašanja, ki nastajajo pri presoji možnih posledic sankcij, dokazujejo, da moramo postopati z največjo preudarnostjo, s popolno slogo in da morajo biti naše odločbe hitre, v skladu z vsako izprefliembo položaja.
Gospodarske škode se moramo obvarovati, doseči moramo gospodarsko čim večji možni dobiček, to je edino pravilno stališče glede gospodarskih sankcij proti Italiji. To stališče pa moramo braniti krepko, z vso odločnostjo in tudi z vso preudarnostjo!
Naša tesna trgovina in industrija proti sankcijam
Na včerajšnji skupni konferenci lesnih industrialcev in trgovcev se je razpravljalo tudi o morebitnih gospodarskih sankcijah, ki naj bi jih Jugoslavija skupno z drugimi državami podvzela proti Italiji. Na konferenci se je spglasno ugotovilo, da bi v tem primeru popolnoma prenehal ves naš lesni izvoz v Italijo. Položaj pa bi se posl abšal še zaradi tega, ker bi vse naše dosedanje klirinške terjatve proti Italiji zamrznile na nedogleden čas. Te naše terjatve pa so dosegle že višino 135 milijonov dinarjev, pretežni del vseh teh terjatev pa odpade na izvoz lesa* Vsa naša lesna trgovina in lesna industrija bi prišla s tem v naravnost katastrofalen položaj. Sankcije pa bi nam mogle zapreti italijanski trg za vedno, ker je nad vse verjetno, da bi pozneje, ko bi nastale zopet normalne razmere, kupovala Italija les samo v onih državah, ki so ji dobavljale les v najtežjih časih. Posledice sankcij bi torej bile za naše gospodarstvo obupne in ni pretirano, če se reče, da bi z izvajanjem sankcij zagrešili naravnost gospodarski samomor.
Posebno težaven pa je položaj za lesno trgovino in industrijo Dravske banovine. Les, ki ga Italija .sedaj dobavlja za potrebe svojih kolonij, kupuje večinoma le pri velepodjetjih izven Dravske banovine. Ker je italijanska vlada prepovedala vsa nova gradbena dela ter je gradbena delavnost zaradi mobilizacije itak v Italiji ponehala, je tudi padla potreba Italije na gradbenem lesu, da more Avstrija kriti vso italijansko potrebo na lesu. S tem je zopet Dravska banovina prav posebno prizadeta.
Z udeležbo pri gospodarskih sankcijah proti Italiji bi izgubili svojo zadnjo postojanko na italijanskem lesnem trgu, ne da bi dobili kje kakšno nadomestilo. Zato mora Jugoslavija v interesu svoje lesne, trgovine in industrije ter vsega našega kmetskega prebivalstva, ki je na lesni trgovini živo zainteresirano, udeležbo pri gospodarskih sankcijah proti Italiji na vsak način odkleniti.
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 19. oktobra 1935.
1 ■	J
Štev. 106.
HlinUtcsld pcedstcUuk o sankci{aU
Na seji kluba skupščinske večine je imel v p^tek popoldne ministrski predsednik dr. Stojadinovič velik govor, v katerem je razložil naš zunanji in notranji politični položaj ter glavna načela naše notranje politike. S posebnim zanimanjem in tudi odobravanjem so sprejeli gospodarski krogi izvajanja ministrskega predsednika o stališču Jugoslavije do gospodarskih sankcij proti Italiji, ki bi jih sklenila Zveza narodov. Min. predsednik dr. Stojadinovič jfe dejal:
»Vsak dan sem v telefonski zvezi z našim zastopnikom v Ženevi ter mu dajem potrebna navodila, da bodo pri vprašanju gospodarskih sankcij naši interesi maksimalno zaščiteni. Nikakor ne bi bilo prav, da bi imela sorazmerno največ žrtev Jugoslavija radi spora, ki ga ni niti želela niti izzvala in zaradi katerega tudi ne more prevzeti najmanjše odgovornosti. K sreči sam tretji odstavek čl. 16 pakta o Zvezi narodov določa rešitev za ta primer. Tu je določeno, da so države, ki so članice Zveze narodov, dolžne priskočiti druga drugi na pomoč, če bi bile zaradi izvajanja sankcij
preveč prizadete. Naša diplomatska aktivnost v Ženevi je zato tudi usmerjena v tem smislu, da se ta pozabljeni paragraf privleče zopet iz arhiva na dan in da stopi v veljavo. Mi hočemo solidarnost v Ženevi z ogromno večino članov Zveze narodov, toda smatramo, da je treba pakt o Zvezi narodov uporabiti v celoti tako, kakor se glasi. Ta pakt ne določa samo dolžnosti, temveč tudi pravice, in to, kar zahtevamo danes v Ženevi, je naša pravica, ker smo pripravljeni izpolnjevati svoje dolžnosti, toda ob splošni solidarnosti in radi kolektivne varnosti. Če ne bomo mogli izvažati v Italijo, potem bomo zahtevali, da kaka druga država prevzame naš izvoz. če so nekatere druge države uvažale nekatere vrsto blaga iz držav, ki nočejo sodelovati pri sankcijah, tedaj bomo zahtevali, da kupujejo to blago države, ki izvajajo sankcije, od nas. Če nimamo dovolj deviz za odplačevanje kuponov tujih upnikov, bomo zahtevali od teh upnikov nove olajšave.
Naša glavna skrb pa je, da se ohrani mir!«
Hova dMcda a <zapastitvi tujcev
(Konec.)
Čl. 10. — Radi zaposlovanja drugih tujih specialistov s srednjo ali višjo strokovno naobrazbo mora prizadeti delodajalec poleg v čl. 10 uredbe navedenih prilog priložiti še potrdilo pristojnega ministrstva, odnosno njegovega oddelka pri banski upravi:
1.	ali ima tuji državljan potrebno kvalifikacijo in prakso, 2. ali je kaj domačinov te stroke brezposelnih, 3. ali je zaposlovanje tujega državljana dovoliti, in 4. v katerem času se jugoslovanski državljan ustrezne kvalifikacije more usposobiti, če traja zaposlitev tujega državljana več ko šest mesecev.
Čl. 11. — Dovolitev za zaposlovanje tujega državljana po točki 2. čl. 4 uredbe se sme dati za čas do 3 mesecev na prošnjo delodajalca ali dobavitelja strojev in dokaza o njih montiranju ali neobhodni potrebi njih popravila. V 10 dneh po prihodu tujega državljana mora prosilec predložiti v dveh izvodih »spisek podatkov o tujem državljanu« in se ravnati po določilih čl. 10 uredbe.
Če zahteva posel, da ostane tuji državljan v državi dalj, kakor mu je dovoljeno, mora prizadeti nabavitelj vložiti mesec dni pred potekom roka prošnjo za podaljšanje dovoljenja.
Čl. 12. — Dovolitve za zaposlovanje tujih glumcev, umetnikov, artistov in igralcev daje notranje ministrstvo na prošnjo delodajalca in po zaslišanju prosvetnega in socialnega ministrstva ter na podlagi poročila Pooblaščene jugoslovanske umetniške agencije društva igralcev. Prošnja se pošilja Pooblaščeni agenciji, ki jo mora po dveh dneh s svojim poročilom predložiti ministrstvu.
Če gre za zaposlovanje skupin« artistov, potem mora zaprositi delodajalec za vsakega člana skupine s posebno prošnjo.
Pooblaščena agencija mora imeti gibanje tujih državljanov v evidenci ter pošiljati javnim borzam dela mesečna, prizadetim ministrstvom pa tromesečna poročila.
V 10 dneh po prihodu tujega državljana mora delodajalec izročiti Pooblaščeni agenciji dve fotografiji tujega državljana, po dva izvoda »spiska o tujem državljanu« in »spiska podatkov o delodajalcu«, registrirana pri policiji. Drugače prestane veljati dovolitev. Pooblaščena agencija pa predloži takoj po eno fotografijo ter spisek ministrstvu za socialno politiko.
Zoper delodajalca, ki se pregreši proti tem predpisom, uporabi ministrstvo za notranje zadeve člene 17., 18. in 21. uredbe o zaposlovanju tujih državljanov.
Čl. 12. — Tuji državljan se sme zaposlovati samo v območju tistega prvostopnega oblastva, ki mu je dalo dovoljenje. Izjema je dopustna le za one, ki imajo dovoljenje za neodrejen čas. V slednjem primeru pa se mora poslati prošnja prvostopni oblasti, v katere območju je centrala podjetja in tej prošnji priložiti mnenje odbora za tuje delavce. O prošnji odloča nato dokončno ministrstvo za socialno politiko. Na osebe iz čl. 8. in 11. tega pravilnika se predpis čl. 14 uredbe ne uporablja.
Čl. 14. — Tuji državljani, ki prosijo za zaposlovanje na podlagi teh pogodb, sklenjenih med njih in našo državo, morajo razen prilog po čl. 10. tudi še dokazati, da izpolnjujejo določbe pogodbe.
Čl. 15. — Ne vodi se register tujih držav-
ljanov glede onih, ki so zaposleni kot hišno služabništvo v osebni službi zasebnikov.
Čl. 16. — Vsi dokazi, ki se prilagajo prošnji, morajo biti priloženi ali v izvirniku ali pa v overovljenem prepisu, če so spisani v tujem jeziku, pa v overovljenem prevodu.
Čl. 17. — Javna borza za delo sme, če nima potrebnih podatkov, zahtevati glede nezaposlenih domačih strokovnjakov ali če gre za zaposlitev tujca v konkretnem primeru potrebne podatke od delavskih in gospodarskih zbornic, ki jih morajo dati borzi v 7 dneh.
Po čl. 18. se ne sme dati dovolitev, če je po posebnih zakonih ali določbah danih koncesij zaposlovanje tujih državljanov prepovedano ali če je delodajalec ali oseba, ki je investirala v podjetje kapital, ob izdaji koncesije izjavila, da ne bo zaposlovala tujih delavcev. Izjema se more dovoliti le, 5e je v nevarnosti obstanek podjetja in s tem zaslužek domačih delavcev. Če ne vloži interesent prošnje za podalj-šavo dovolitve mesec dni pred iztekom roka, se mora prošnja zavrniti. Izjemoma se more rešiti prošnja ugodno, če je v nevarnosti obstoj podjetja, toda prosilca je kaznovati z globo 100 do 3000 Din in dovolitev je veljavna šele po plačilu globe.
Čl. 19. in 20. določata, da se smejo uporabljati samo pravilniku priloženi obrazci, in sicer »spisek podatkov o tujem državljanu« (ki velja 5 Din), »spisek podatkov o delodajalcu« (ki velja 10 Din), »izkaznica o poklicu« (ki velja 50 Din) in »register tujih državljanov«, ki si ga napravi vsak delodajalec sam. Za osebe, označene v členih 1., 2. in 4. tega pravilnika pa natisne osrednja uprava za posredovanje dela obrazec la in 3a ter jih prepušča brezplačno ustanovam, določenim v teh členih.
Iz čl. 21. do 26.: Interesenti si morejo nabaviti obrazce pri borzah dela in pri pooblaščenih prodajalcih. Navodila, za ravnanje s temi obrazci predpiše Osrednja uprava za posredovanje dela. Prodajanje obrazcev po višji ceni, kakor določeni, se kaznuje v denarju od 100 do 3000 Din. Prav tako tudi neupravičeno prodajanje obrazcev.
15 dni po prejemu dovolila zaposlovanja si mora interesent nabaviti »izkaznico o poklicu«. Odrejeno takso je treba plačati v 15 dneh po vročitvi čekovne položnicd V nasprotnem primeru se more dovolilo razveljaviti.
Čl. 24. se tiče organizacije Osrednje uprave za posredovanje dela.
Oblastvo, ki izreče kazen, mora na sporočilu in na pobotnici navesti: za kaj se plača znesek in ■številko ter datum odločbe.
Vse izterjane denarne kazni se pošljejo Osrednji upravi za posredovanje dela za
sklad za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev.
ii	_____
Povečana potrošnja tobaka v Jugoslaviji
Trgatev tobaka bo v kratkem končana in mislijo, da bo dala letos v vsej Jugoslaviji okoli 11 milijonov kg, od katerih bo pridelala Južna Srbija približno 6 in pol milijona, severna Srbija pol milijona, Hercegovina, Dalmacija in Črna gora 2,5 in Vojvodina 1,5 milijona kg. Potrošnja tobaka je letos narasla in se je od aprila do konca septembra prodalo tobaka za 27 milijonov Din več ko lani. Posebno je narasla potrošnja cigaret »Morava« in »Neretva«. Tudi izvoz tobaka se je ipovečal in upati je, da bo izvoz še narasel. Stalni odjemalec jugoslovanskega tobaka je Češkoslovaška, ki je kupila že 3,7 milijona kg jugoslovanskega tobaka. Tudi Poljska vedno bolj stalno kupuje jugoslovanski tobak, na novo pa sta začeli kupovati naš tobak Nemčija in Egipt. Tudi Francija se je začela zanimati za jugoslovanski tobak.
Septembrska številka »Industrijskega pregleda«
Vse naše gospodarsko življenje bi bilo mnogo bolj uspešno, če bi se naši politiki bolj bavili z gospodarskimi vprašanji. Če pa že ne utegnejo, da bi sami proučevali gospodarske probleme, od katerih pravilne rešitve je vendar odvisna vsaka uspešna politika, pa bi se morali potruditi vsaj toliko, da bi redmo čitali vsaj one revije, ki jim kar na krožniku prinesejo, kako je 'treba rešiti posamezna gospodarska .vprašanja. In ena takšnih revij je »Industrijski Pregled«, ki izhaja v Beogradu. •Najbolj aktualni gospodarski problemi so obdelani v tej reviji objektivno in vsestransko, da vsak politik takoj ve, kaj je treba storiti, da napreduje naša gospodarska osamosvojitev, ki je vendar po besedah vseh politikov naš najvišji cilj. Tako donaša tudi septembrska številka te ugledne, obsežne in krasijo opremljene revije celo vrsto člankov o naši industriji in njenem razvoju. Zlasti opozarjamo na članket o vlogi tujega kapitala v naši industriji, o razvoju naše tekstilne industrije, o osnovah naše gospodarske in politične moči itd. Poleg tega prinaša »Industrijski Pregled« tudi zelo bogat listek, ki podaja temeljit pregled tudi o tuji industriji. Ponovno zato najtopleje priporočamo »Industrijski Pregled«, in sicer ne samo našim gospodarskim ljudem, temveč še prav posebno našim politikom in vsem našim javnim delavcem.
[
Kcnhurzi in ----------
a prisilne poravnave
Odprava konkurza nad premoženjem hotelirjev Ivana in Marije Kenda na Bledu
se s sklepom apelaoijekega sodišča v Ljubljani raizivelijavi in se komkurzno postopanje nadaljuje.
Potrjena je poravnava, ki jo je sklenil Franjo Dčdek, mestni stavbenik v Ljubljani s svojimi upniki.
Nadalje je potrjena poravnava modne trgovine L. Putan v Celju. Upnikom se plača 40% kvota v 10 enakih mesečnih obrokih, katerih prvi zapade 60 dni po potrditvi poravnave.
Končano je poravnalno postopanje trgovca Jožefa Zupanca v Sv. Rozaliji, p. Št. Jurij ob južni železnici.
Za poslovne ljudi! Zelo važno je, da ste svojemu družabnemu položaju primerno oblečeni, ker je od tega v veliki meri odvisen Vaš uspeh. Prvovrstne angleške in škotske tkanine za obleke za vsako priliko, zimske suknje itd. dobite v največji izberi in najceneje pri tvrdki Novak — Ljubljana — Kongresni trg 15.
Povpraševanje
Uvoz suhih gob v Anglijo. — Tvrdka L. Jackson & Co., 154 Bishopsgate, London, E. C. 2., želi stopiti v kupčijske stike s tukajšnjimi izvozniki suhih gob. Ponudbe je poslati direktno tvrdki (v angleškem jeziku).
Najnovejši
Telefonski imenik
za območje Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja po znižani ceni Din 12*— za komad
tiskarna Merkur v Liublianl,
Gregorčičeva ul. 28
Polflicnevesii
Bivši ministrski predsednik Kimon Ge-orgijev je bil iz zapora izpuščen, takoj drugi dan pa zopet aretiran. Enako še je zgodilo tudi več drugim politikom. Vlada To-ševa je baje že v odkriti krizi in bo sestavil novo vlado Kjuseivanov, katerega bodo podpirali tudi cankovisti in zemljedelci. Sicer pa so vse vesti o notranje-političnem položaju Bolgarske nejasne.
Albanija je po angleških vesteh mobilizirala sedem letnikov, to je skupno 15.000 vojakov. S pomočjo Albanije hoče Italija pripraviti vse potrebno, da more vsak hip zapreti Otrantsko ožino. Albanija, ki je prejela od Italije 60 milijonov frankov, je baje že čisto pristala na te italijanske namere.
Laval bo moral najbrže odstopiti, ker se je znašel zaradi svojih neizpolnljivili obljub v tem težkem položaju, da mora ali svoje obljube Mussoliniju preklicati ali pa zaigra angleško prijateljstvo in izgubi tudi vse druge prijatelje Francije. Zlasti je postal nevzdržen položaj Lavala po znani izjavi Chamberlaina, da Anglija ne bo priskočila Franciji v primeru nemškega napada na pomoč, če ne bi Francija sedaj proti Italiji.
Angleška vlada je odklonila Lavalov posredovalni predlog glede italijansko-abe-sinskega konflikta, ker da ta predlog ni primeren za razpravo. Tudi drugi Lavalov predlog, da bi Anglija umaknila del svojega brodovja iz vzhodnega Sredozemskega morja in da bi se s tem zmanjšala napetost, ni sprejela angleška vlada. 0 slednjem predlogu bi bilo po mnenju angleške vlade mogoče razpravljati šele potem, ko bi Italija odpoklicala svoje čete z libijsko-egipt-ske meje.
Zastopniki Južno-afriške unije zahtevajo od vel. britanske vlade, da pretrga diplomatske zveze z Italijo.
Pogajanja v Ženevi zaradi sankcij še niso končana, ker se velik del držav upira, da bi morale popolnoma pretrgati vse trgovinske stike z Italijo. Pritisk Anglije pa je silno močan in najbrže bodo že v zelo kratkem času sklenjene prve gospodarske sankcije proti Italiji.
Mussolini namerava v Ženevi znova sprožiti vprašanje kolonij ter zahtevati, da se mandati Zveze narodov znova razdele. Angleži pa temu predlogu odločno ugovarjajo.
Abesinci so pod vodstvom nizozemskega burskega polkovnika Siwianka vdrli 40 km daleč v italijansko Somalijo. Obenem pripravljajo tudi proti vojski generala Grazi-ania veliko ofenzivo. Po francoskih Vesteh prodirajo Abesinci tudi ob francoski Somaliji v Eritrejo in je talijanska vojska ob gorovju Musa Ali v nevarnosti, da bo obkoljena.
Ras Guksa je bil imenovan za italijanskega maršala. Izdal je nato proglas na abesinsko prebivalstvo. Proglas so italijanska letala hitro razširila. Baje so nato nekatera manjša plemena prestopila na italijansko stran.
Na somalijski fronti vlada deževje. Govore, da je odšlo iz Somalije 10.000 italijanskih vojakov v Eritrejo. Abesinci smatrajo to vest za verjetno, ker začne razsajati v novembru v Somaliji malarija, od katere tujci le redko ozdravijo. Na drugi strani pa se poroča, da nameravajo Italijani iz Somalije odstraniti vse tuje časnikarje, ker pripravlja general Graziani veliko ofenzivo iz Somalije proti Hararju.
Abesinski cesar je po vesteh iz Adis Abe-be zaukazal rasu Sejumu, da začne z ofenzivo za zopetno osvojitev Aksuma. Cesar odide v kratkem na fronto. Po vesteh nemških poročevalcev pa še ni pričakovati v bližnjih dneh večjih bojev na severni fronti.
V najstrožji pripravljenosti policije in
vojske je bila izvršena reorganizacija avstrijske vlade. Nasprotniki kneza Starhem-berga z majorjem Feyem na čelu so morali iz vlade, na njih mesto pa so vstopili Star-hembergovi pristaši. Obenem so prišle vse polvojaške pomožne organizacije pod vodstvo Starhembergovih hajmverovcev. Italijanski vpliv je s tem v avstrijski vladi dobro utrjen. Kancler šušnik je hotel odstopiti, na prigovarjanje predsednika Miklasa pa je ostal na svojem mestu.
Japonska vlada je ultimativno zahtevala od Kitajske, da odpravi vse carinske dodatke na uvoz japonskega blaga.
Japonska namerava baje zasesti obalo Sibirije. Sovjeti so zaradi tega zelo v skrbeh in Litvinov je baje že vprašal angleško vlado, kakšno stališče bi zavzela, če bi katera država kršila suverenost sovjetske Rusije.
Štev. 106.
TRGOVSKI LIST, 19. oktobra 1935.
Stran 3.
2963 15 1756'08 735-26 1424-22 213"84 4338-58 288‘tO 181'05 354-85
S LOVENIA-TRAN SPO RT
LJUBLJANA • TELEFON 27*18
Tarifni biro
v vseh carinskih in železniških zadevah — Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov itd. — Reklamacije — Inkaso — Vse tovrstne informacije brezplačno.
Konferenca lesne industrije in trgovine Dravske banovine
V petek dne 18. oktobra je bila pri Žve-ai industrijcev skupna konferenca predstavnikov lesne industrije in trgovine v Dravski banovini. Na konferenci se je vsestransko razmotril sedanji položaj te naše najvažnejše gospodarske stroke ter njeni izgledi za -bližnjo bodočnost. V smislu sklepov konference se je sestavila obrazložena spomenica, katero je posebna deputacija izročila gospodu banu Dravske banovine dr. Marku Natlačenu. Gospod ban je obljubil, da bo v spomenici izražene želje lesne stroke proučil ter da se bo v mejah dejanskih možnosti zavzel za njihovo udej-stvitev.
Glavna zahteva navedene spomenice je ta, da se našim lesnim izvoznikom omogoči hitrejša realizacija njihovih klirinških terjatev napram Italiji. V to svrho naj Narodna banka še nadalje po dosedanjem načinu odkupuje klirinške terjatve naših izvoznikov. Ako Narodna banka na ta predlog ne bi mogla pristati, pa naj dovoljuje izvoznikom na podlagi klirinških nakazil vsaj klirinške kredite po ugodnostmi obrestni meri.
Kar se tiče nedavno uvedene privatne kompenzacije, se je že prve dni, ko so se pričela klirinška nakazila trgovati na zagrebški borzi, pokazalo, da so te kompen-
zacije izvoznikom škodljive ter prinašajo koristi le raznim špekulantom. Zato se zahteva, da se privatne kompenzacije zopet ukinejo.
Da se razčisti vprašanje likvidacije naših klirinških terjatev, naj Narodna banka natančno ugotovi stanje klirinških dolgov napram Italiji ter naj vodi o teh dolgovih stalno razvidnost.
Da se naši izvozniki lesa obvarujejo pred škodo zbog tečajnih razlik, naj se obstoječe klirinške terjatve napram Italiji, vsaj kolikor so krite z obvezami naših izvoznikov iz Italije, obračunavajo brezpogojno po klirinškem tečaju.
Spomenica se je dostavila vsem merodajnim mestom, zlasti gospodu predsedniku kraljeve vlade in gg. ministrom za trgovino in industrijo, za finance in za šume ter rude.
Že danes je jasno, da se je polastila borznega prometa s klirinškimi nakazili spekulacija. Želeti je, da interesenti ne nasedajo raznim vznemirljivim vestem, ki so zgolj voda na mlin špekulantov. Ne samo v interesu neposredno prizadetih, temveč v interesu vsega našega gospodarstva se mora pričakovati, da bo kr. vlada vprašanje izravnave klirinških terjatev pravilno in pravično uredila.
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet Din 2,733.151*21.
Na tukajšnjem deviznem tržišču je močno popustila prejšnja kupčijska živahnost. Malone za polovico se je skrčil devizni promet v primeri s prejšnjim borznim tednom, ki je dosegel še znatno vsoto 5,141.000 dinarjev.
Tekoči Minuli
Devize	teden	teden	(vse	v	tisočih Din)
Amsterdam 64	106
Berlin	—	12
Bruselj	—	4
Din. deviza 121	96	avstr.	priv. kliring
Dunaj	972	853	priv.	kliring
Curih	228	252
London	494	1946	inkl.	p-riv.'kliring
Madrid	—. iz priv. kliring
Newyork	64	844
Pariz	341	312
Solun	6	566	boni
Trst	443	143
Tokio	—	5
Napram prejšnjemu tednu je najbolj nazadoval devizni promet v angleškem privatnem kliringu, saj je bilo tokrat zaključeno Londona za celih 1452 tisoč dinarjev manj, ter v grškem privatnem kliringu (za 562 tisoč dinarjev), kakor tudi v Newyorku, čigar zaključki so bili to pot manjši za celih 780 tisoč Din. Povečal pa se je promet v Trstu, zbog uvedbe privat. kliringa, in v avstr, šilingih.
Dnevni devizni promet je bil tale:
14. okt. Din 890.658*37 Pariz—London
15. okt. Din 355.775*01 Dunaj—London
16. okt. Din 817.502*58 Dunaj—Curih
17. okt. Din 219.278*34 Trst
18. okt. Din 449.936*91 Trst—Dunaj
Narodna banka je posredovala zopet le
v Curihu, Amsterdamu in Parizu v skupnem iznosu Din 125.000*—.
Od ponedeljka 14. t. m. je uvedeno na tukajšnji borzi tudi poslovanje s takozvani-mi »avisi«, oziroma klirinškimi nakaznicami. Prvi promet in tečaj v italijanskem privatnem kliringu je bil zabeležen v sredo dne 16. t. m., in sicer na bazi Din 313*80— Din 316*20, od četrtka dalje pa na bazi Din 301*80—Din 304*20. Avstrijski' šiling je 14* in 15. t. m. trgovan na bazi Din 8*57 — Din 8*67, v sredo po tečaju Din 8*55— Din 8 65, v četrtek še niže (Din 8*50— Din 8 60), včeraj pa najniže, t. j. na bazi Din 8*48—Din 8*58.
S primo Narodne banke
14. oktobra Povpr.
Din
18. oktobra
Berlin
Bruselj
Curih
London,
Newyorl
Pariz
Praga
Trst
Pon.	Povpr.	Pon.
Din	Din	Din
2977*75	2964*94	2979-54
1769*95	1756*08	1769*95
740*32	735*61	740*67
1431*29	1424*22	1431*29
215*90	214*83	216*89
4374*89	4340*37	4376*68
289*54	288*43	289-87
182*16	181*12	182*22
357*93	355*39	358*47
(M ponedeljka 14. t. m. na včeraj so bile dosežene te-le tečajne razlike (izraženo v poenih): Amsterdam + 1*79, Berlin neizpre-nienjen, Bruselj + 0 35, Curih neizpreme-
njen, London + 0*99, Newyork + 1*79, Pariz 4- 0*33, Praga -j- 0*07 in Trst + 0*54.
Efektno tržišče
Tendenca mlačnejša.
Tudi v tem borznem tednu ni bilo na tukajšnji borzi nobenega prometa v državnih papirjih, medtem	ko privatni	efekti	— tako bančni,	kakor	industrijski	— še	vedno
riiso beležili. Notice državnih vrednot so bile:
14. okt.	15.	okt.
Din Din	Din	Din
7?/u invest. posojilo	75*—	77*—	74*—	76*—
8®/o Blair	74*—	77*—	72'—	74*—
7% Blair	65*—	67*—	63—	65*—
7°/o Seligman	73*—	75*—	67*—	69.*—
4j% agr. obveznice	44*—	45*—	41*—	42*—
6#/o begluške obv.	57*—	62'—	56*—	58'—
7% stabil. pos.	—	80*—	—	75*—
2°/o vojna škoda 349*— 353'-	335*-	338*-
Občuten	tečajni padec pokazuje	vojna
škoda, ki je popustila za 14 točk v povpraševanju in za 15 točk v ponudbi. Prav tako je oslabelo Seligmanovo posojilo za 6 točk v ponudbi in povpraševanju, dočim sta Blairovi posojili nazadovali povprečno le za dve točki. Srednjeročne obveznice za finansiranje javnih del tudi v tem tednu niso notirale.
Žitno tržišče
Tendenca neizpremenjena.
Promet je bil naravnost malenkosten v žitu; zaključena sta bila tudi dva vagona krompirja na bazi Din 63*— za 100 kg. Cene žita in mlevskih izdelkov so ostale povsem brez izprememb.
Žito:
Koruza:	Din
popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, fco. vagon bačka postaja, plačljivo proti du-
plikatu......................110*- 115 —
popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, fco. vagon banat. postaja, plačljivo proti duplikatu ....................  .	105*-	107*50
Pšenica:
bačka 79/80, promptna dobava 185'— 190*— banatska 78, promptna dobava 185*— 190-— Oves:
nov, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . . 132*50—137*50
Mlevski izdelki
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . ... pšenična Og, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . .
Pšenična 2, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . pšenična 5, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . .
Otrobi:
pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksld. prom. davek, franko vagon bačka postaja. . . ,.*>. .
275*-
285*-285*-255*- 260*-235 — 250*-
110*- 115-
NaS pravi domači izdelek
Deželni pridelki:
Krompir:
beli štajerski, franko vagon
nakladalna postaja . . .	58*—	63*—
Lesno tržišče
Tendenca še vedno mlačna.
Zbog nastalih razmer in političnih za-pletijajev n,aš izvoz v Italijo skoro popolnoma počiva. Kajti na eni strani je radi obojestranskega obračunavanja čakanje na klirinška izplačila čedalje težje, na drugi strani se pa tečaj lire vsak dan tako zelo izpreminja, da se lesna trgovina pač ne more posluževati privatnih, oziroma kompenzacijskih nakazil.
V lesni trgovini je zaslužek tako minimalen, da zbog valutnih perturbacij izvoznik ne izgubi samo ves svoj zaslužek, ampak utrpi vrhu tega še veliko gmotno škodo.
Razni nasveti, da si mora naša lesna trgovina poiskati druga tržišča, so povsem brezpomembni in le nekakšne pobožne želje. Kajti nova lesna tržišča iščemo že leta in leta. Primerjati je treba le kontingente naših prijateljskih držav, pa bo takoj jasno, kako zelo malo je bila teh kontingentov deležna Slovenija.
Kar se tiče prodaje lesa, je za Slovenijo najboljša odjemalka ravno Italija, to pa zbog ugodne geografske lege in tudi zbog strukture našega lesa. Sicer pa je razvidno iz naših statistik, kam se je kljub temu, da se nam niso priznale nobene olajšave, prodalo največ našega lesa. V primeru ukinjenja izvoza v Italijo je zelo, zelo dvomljivo, da bo mogla Slovenija zaenkrat sploh najti druga tržišča za plasiranje svojega blaga.
Že v 24 urah S2 '.'.T IS
 	-	klobuk«	Itd. Skrobf
ip •retlollk« arajee, ovratnike In mupiet«.
Poro, rali, monga lu Uka doauio pori!«
tovarna JOS. REICH
Poljanild nasip 4—6.	Selonburgova ul. k
Telefon li 82-7*.
Avstrijski lesni izvoz in sankcije
V »Holzmarktu« se opozarjajo avstrijski lesni izvozniki, da so pri pošiljanju lesa v Italijo nad vse previdni. Pozdraviti je sicer, pravi list, da se Avstrija ne bo udeležila gospodarskih sankcij proti Italiji, ker bi v tem primeru izgubila Avstrija lesni izvozni kontingent 300.000 Ion, ki ga ne bi mogla nadomestiti, toda če bi nastale zaradi sankcij plačilne težkoče, bi izvoz moral prenehati. Kajti bolje nikak izvoz, kakor neplačan izvoz! Danes je še italijanski lesni trg odprt, toda potrebna je največja previdnost!
To opozorilo velja tudi za naše lesne izvoznike!
Povečanje italijanske zunanje trgovine
Italija je v septembru uvozila blaga za 666, 8 milijona lir, dočim ga je v lanskem septembru le za 575,8 milijona. Italijanski izvoz pa se je v istem času povečal od 386,2 na 439,1 milijona lir. Obenem se je povečala pasivnost italijanske zunanje trgovine od 187,6 na 247,7 milijona lir.
V prvih 9 mesecih 1935 je znašal italijanski uvoz 5649,1 (1. 1934 5670,2) milijona lir, izvoz pa 3680,7 (1. 1934 3820,5) milijona lir in še je pasivnost trgovinske bilance povečala od 1849,6 milijona v 1. 1934 na 1968,4 milijona lir v 1. 1935.
| Dengpsžvc
Hecdizauia	UcfaUv
Stavka v Bonačevi tvornici na Količevem
j^ končana in delavci se med drugim javno zahvaljujejo župniku dr. Doktoriču, gen. taj. Zveze industrijcev inž. Mil. šukljetu ter tajniku Zbornice dr. Plessu za njih uspešno in požrtvovalno posredovanje za poravnavo nasprotij. Do sporazuma je prišlo, ker je lastnik tvornice g. Bonač pokazal zelo veliko dobre volje, ki jo je treba em bolj ceniti, ker se je marsikaj zgodilo, kar ni bilo nikomur v korist, zato pa v tem večjo škodo podjetja.
»Službeni list«
*cr- banske uprave Dravske banovine z dne 19. oktobra objavlja: Pravilnik o izplačevanju invalidskih prejemkov in vo-ditvi evidence o uživalcih invalidskih prejemkov — Odločbo o zdravniških vzorcih ~~ Navodila k pravilniku za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov — *aksa na karte za igranje (da velja tudi *a najmanjše karte) — Oprostitev taks na potndiia — Razne razglase sodišč (med n.l>mi S5 družbenih oklicev) in uradov ter razne druge objave.
Devize za plačila vnaprej
Narodna banka opozarja uvoznike, ki uvažajo blago iz neklirinških dežel, da ne sklepajo kupčije pod pogojem plačila v naprej, če niso še dobili od Narodne banke pooblastila za nakup tujih deviz.
Znižanje obrestne mere na češko* slovaškem
Med čsl. vlado in koalicijskimi strankami je bilo doseženo načelno soglasje glede znižanja obresti na vloge in tudi na posojila.
Po tem sporazumu se bodo obresti na hranilne knjižice znižale na 3°/o, za trgovske banke na 3 % “/o. Obresti po tekočih računih pa se znižajo na 2 J4 % do 2 % %, proti enomesečni odpovedi na 2%°/o do 3% in proti tromesečni od 3% do 3J4°/o. Na Slovaškem so obresti nekoliko višje. Izplačilo vlog pred potekom odpovedne dobe je prepovedano.
Za posojila pri ljudskih in zadružnih denarnih zavodih pa je določena ta obrestna mera:
za dolgoročna hipotekarna po 4K, na
Slovaškem pa 5žs°/o,
za komunalna in melioracijska po 4%°/o do 5K°/o,
tekočem računu po 5%—6°/o.
Za posojila pri trgovskih bankah in denarnih zavodih pa so maksimirane obresti tako-le:
Za posojila z drž. jamstvom 5%>,
za reeskomptirane menice pri Narodni banki za 100 dni do 1°/® nad ofic. diskontom, za več ko 100 dni do 2°/o nad ofic. diskontom,
za^druge menice od 254% do 3>£0/o nad diskontom,
za menična posojila z vknjižbo do 7®/®.
Posojila socialnih zavodov se smejo javnim telesom obrestovati po največ 5lž#/o, zasebnikom največ 614%.
Podrobno bo po tem sporazumu tudi določena višina vseh postranskih pristojbin.
Napetost med debetnimi in kreditnimi obrestmi bo s tem znatno znižana, kar bo v veliko korist vsemu narodnemu gospodarstvu.
*
Srpska banka v Zagrebu je sklenila, da izplačuje vloge do 1000 Din v celoti in v gotovini, za vse druge vloge in terjatve pa obresti za prvo polletje 1935.
Vloge v treh njujorških velebankah (Chasse National Bank, National City Bank in Guaranty Trust Comp) so v tretjem tromesečju narasle za 443,5 milijona dolarjev. Vsi depoziti navedenih treh velebank so dosegli vsoto 5013 milijonov dolarjev, dočim so znašali v 1. 1933 samo 3283 milijonov dolarjev.
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 19. oktobra 1935.
Štev. 106.
UniT. prof. dr. H. Škerlj:
11
mthUHt Utotvencife
(Nadaljevanje.)
53. Nove v razmerju z našim meničninj zakonom so določbe 61. 4. do 7., 9. in 11. konvencije, in sicer:
Čl. 4. Učinek zavez akceptanta trasirane menice in izd^/tetja Jastne menice odreja zakon kraja, kjer treba te listine plačati. Učinek podpisov drugih meničnih zavezancev pa odreja zakon ozemlja, kjer so podpisi dani.
Čl. 5. Roike za uveljavljanje regresnih zahtevkov odreja glede vseh podpisnikov zakon kraja, kjer je listina izdana.
Čl. 6. Zakon kraja izdaje odreja, ali imetnik listine pridobi terjatev, ki je dala povod za izdajo listine.8
Čl. 7. Zakon ozemlja, kjer treba trasdrano menico plačati, ureja viprašanje, ati se akceipt more omejiti na del vsote in ali je imetnik dolžan sprejeti delno plačilo ali ne.
Čl. 9, Z&kojn ozemlja, kjer treba menico plačati, določa, kaj velja storiti v primem izgube ali tatvine menice.
8 Gre za francosko teorijo o pridobitvi proivieije. Provizija pomeni tu pokritje, t. j. ono, kar je traeant dal ali je dolžan data, da trasat (afeceptairt) menico plača. V jako zamotana vprašanja provizije v tem smislu se tu ni moči spuščati. Za nas je ŽJ. 6. le Jipiižten.
ČL. 11, V področju vsake države pogodmice se določbe te konvencije ne bodo uporabljale za menice, izdane preden ta konvencija stopi v moč"
Ne bi trdil, da so vee te rešitve naj/boljše, t. j. da bodo v vsakem primeru povsem ustrezale, toda glavno je, da jih imamo, da bo v mednarodnem meničnem pr. metu vsakdo kolikor toliko zanesljivo vedel, kaj sme pričakovati in česa se mu je bati. Ker konvencija sama ureja postopek za spremembo svojih določb — tako tudi konvencija I dn III — bo mogoče popraviti določbe, ki bi se pokazale kot neprimerne.10
Č. Določbe konvencije o meničnih taksah.
V nekaterih ^ržavato menica ni veljavna, če ni za? pisana na ustrezni uradni golici ali ni pravilno taksirana, v drugih to sploh ne vpliva na njeno civilnopravno
" Enako določbo ima tudi konvencija I, naš § 107. je s lem v akladu. čl. 8. konvencije II ustreza našemu § 96.; tl. 10. določa, da je vsaiki državi pogodnica pridržana pravica, da najedenih kolizijskih norm ne uporablja: a) če je menična zaveza sprejeta zunaj področja držav pogodnic, b) če bi se po teh normah moral uporabiti zakon države, ki konvencije ni sprejela.
10 Med državami, ki pristopijo konvenciji I, bodo kulirijo, kar se tiče samega EMZ, možne skoraj samo, kolikor bodo države rezerve uporabile različno. Lažje bodo kolizije med avtonomnimi doJoSbami (menična sposobnosrt, oblika protesta, amortizacija itd.). Najvažnejše bodo kolizijtske norme v razmerju z državami, ki ne sprejmo konvencije I, pač pa konvencijo II, d>n pač tudi v razmerju z onimi, ki ne 6prcjmo ne ene ne druge, ker ni verjetno, da bi države pogodnice mnogo uporabljale določbo čl. 10. konvencije II (gl. op. 9).
veljavnost, še v drugih menica ostane veljavna, njen© »veljavi jan j e pa je oteženo. Ker so prav tatkišni zakoni sila različni in jih je poleg tega zunaj domače države tudi precej težiko spoznati, so razlike v ravnanju z ne-taksiranimi ali nepravilno taksiranimi menicami znatna ovira in nevarnost zlasti v mednarodnem meničnem prometu. Zato se države pogodnice s III. konvencijo obvezujejo, da svoje zakone* kolikor treba, spremene tako, da veljavnost meničnih zavez ali izvrševanje pravic, ki izvirajo iz njih, ne moteta biti odvisna od tega, ali je ugodeno določbam o taksah. Vendar pa vsaka država lahko odloži izvrševanje meničnih pravic, dokler se ne plača predpisana taksa in morda določena kazen. Prav tako vsaka držaja pogodndea določi, da sta svojptvo in	neposredno	insvnšne	lisdine,	ki
ju menica morda ima po njenem zakonu — prim. naše določbe o zastavni in pridržbeni prav/ici — odvisna od tega, ali je menica že pri izdaji bila pravilno kolkovana, kakor predpisujejo njeni zakoni. Kaikor je znano, prav pri nas določbe o taksiranju niso dovolj jasne za presojo vprašanja, ali ije nepravilno kolkovana menica veljavna. Po mojem- mnenju je, posledica nepravilnega kolkovanja je pač taksna kazen. Toda zastopa se tudi drugačno mnenje, vsaj če se menica ni zapisala na uradno golico, dasi bi se bila mogla. Tretja konvencija rešuje te spore jasno; naša kraljevina se bo morala le odločiti, ali hoče uporabiti obe rezervi; po mojem mnenju bi ju lahko uporabila brez znatne ovire za promet.
(Se nadaljuje.)
I
jEunanja
tMSŽSZ
alestina se zanima za naš krompir
Palestinski uvozniki krompirja se zelo zanimajo za naš krompir ter bi hoteli nakupiti več sto vagonov našega krompirja. Vzorci našega krompirja so bili že poslani v Palestino ter je upati, da bodo zaključene tudi kupčije, ker je cena jugoslovanskega krompirja primeroma najnižja.
*
Avstrijske tvornice mila so zvišale ceno mila, ker se je dvignila cena sirovinam za 20 do 25 odstotkov.
Na Madjarsko bo v bodoče mogoč uvoz cementa, graha, granita in tekstilnih strojev samo proti posebnemu dovoljenju.
Češkoslovaška je dobila od sovjetov naročila za 75 milijonov Kč in se bodo ta naročila do konca leta povišala na 100 milijonov Kč.
Masti, slanine in svinjskega mesa ni dobiti v Berlinu. Prav tako vlada silno pomanjkanje sirovega masla. Pred trgovinami se zopet pojavljajo dolge kače ljudi, ki čakajo na ta živila.
Nemčija je sklenila s Perzijo kompenzacijsko pogodbo o dobavi strojev, elektrotehničnih predmetov, motornih vozil in cementa za 33 milijonov mark. Perzija pa bo dobavila Nemčiji za isti znesek bombaž, vodn©, soliter, železne rude, m, žito in čreva.
| Pomo te pcwveiii
svetnp zveze je bil izvoljen notranji minister dr. Kor^ec, za pjenega predsednika
pa univ. JžroOj^ luknjah.......
•iV PJoI^r. Z14 -	šoli
Sodnik. Bil je na gTasu kot aober šolnik ,in matematik. Bil je tudi avtor šolske knjige logaritmov. — Na svojem posestvu v Dobrni je umrl bivši mariborski odvetnik dr. Koderman, ki je v prvih po-preobratnih dneh in tudi preje igral v slo-
venski politiki zelo pomembno vlogo, V zadnjem času se je zaradi bolezni popolnoma umaknil jz političnega življenja. Bodi obpma ohranjen svetal spomin!
Za predsednika državnega sveta je bil imenovan državni svetnik dr. Štefan Sagadin.,
V vladni večini so od slovenskih poslancev še ostali, kakor poročajo listi* poslanci: dr. Klar, dr. Veble, Brenčič, Kersnik, doktor Koee, Gajšek in Pevec.
J KZ je notranji minister definitivno odobril, ker je izpolnila vse pogoje, ki jih zahteva zakon.
Vpokojen je bil načelnik trgovinskega ministrstva David Korenič in pri tem odlikovan z redom sv. Save II. stopnje.
Egiptoka. vlada je prepovedala vse italijanske filme o Abesinijii ker ge boji, da hi prišlo pri predvajanju filmov do protiitalijanskih demonstracij.
Dve. Italijanski letali, ki sta odleteli iz Livorna, se nista več' vrnili. Pozneje so našli njih ostanke v bližini otoka Elbe. Posadki obeh letal sta utonili.
Židovske trgovine v Nemčiji morajo še nadalje plačevati za zimsko pomoč, od katere pa so vsi Židje brez izjeme izključeni. Židje so morali organizirati lastno zimsko pomoč, za katero morajo zopet židovske trgovine prispevati glavni delež,
Skozi Sueški prekop je potovalo dosedaj
200.000 italijanskih vojakov.
Italijanska vlada je kupija od braziljske
300.000 Vreč kave.
Na Češkoslovaškem je bilo dosedaj prijavljenih 737 kartelov. Največ kartelov je bilo sklenjeno v železni in jekleni industriji.
Vojna akademija v Berjinu, ki je bila v smislu določil Versajskega miru razpuščena, je bila sedaj zopet otvorjena. Akademija je bila ustanovljena pred 125 leti.
Angleška vlada je baje pripravljena dovoliti Nemčiji posojilo, če ta ne bo v znatnejši meri ovirala angleških načrtov glede izvedbe sankcij proti Italiji.
Anglija bo uporabila proračunske presežke za znižanje davčnih bremen. Davek na nepremičnine bo znižan od 6 na 5 odi-stoikov, nadalje bosta znižani trošarina na j
tobak in davek na poslovni promet. Poštne pristojbine pa ne bodo kljub veliki aktivnosti poš{; znižane, temveč bo uporabljen presežek za investicije in za subvencije letalstvu.
Končni rezultat kanadskih volitev je: liberalci 169 mandatov (prej 93)v konservativci 41 (133), socialno gospodarska stranka 17 (0), zadružna stranka 8 (0) in razne lokalne skupine 10 (O) mandatov.
Preki sod v republiki San, Salvador je obsodil 26 zarotnikov na smrt in je bila smrtna kazen nad njimi tudi takoj izvršena.
Deset milijonov drahem je nekdo ukradel iz Poštne hranilnice v Atenah.
BLASMKOVA »VELIKA PRATIKA« ZA LETO 1936 je izšla in se dobiva pri založnika, tiskarni J. BLASNIKA NA-SLED., LJUBLJANA, BREG 10 IN V VSEH VEČJIH TRGOVINAH. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in, zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za Letom vsaka slovenska družina. Letos nra je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«.
| ivina pcgcčllii
Zagrebški tedenski sejem
Dogon živine je bil »labejši, kupčija ni bila živahna, ker ni bilo tujih kupcev. Cene go ostale zaio v glavnem nespremenjene, podražila pa so se zaklana teleta za 1'50, živa pa za 0’50 Din. Tudi cene pitanim prašičem so se dvignile, in sicer za 25 par pri kg.
Prigon in prodaja živine: 68 'bikov, 478 krav, 123 junie-, 126 volov, 78 juncev, 198 telet, 191 konj in žrebet, 729 prašičev in 478 pujskov.
Cene so bile te (za kg žive teže): biki po 2 do 2'30, krave za klanje, po 2 do 2'50, klobasarice po 1 '25 do' 1‘50, junice za klanje po 2'50 do 3'75, za rejo po 500 do 600 (za žival), voli I. vrste po 4 do 4-IS, II. po 3 do 3-25, bosanski po 2’50 db 3, živa teleta po 4'50 do 5‘50, zaklana po 6 do 7'50, debele svinje po 8‘25 do 8'75, nerejene po 5’50 do 8, sremske po 8'75 do 9, zaklani prašiči po 11’15, pujski do 1 leta po 10 za
kilogram, lahki konji par po 3 do 4 tisoč, srednji po 4.500 do 5.000, težki po 5.500 do 6.500 par, žrebeta od 500 do 700 lahka, težka pa od 800 do 1000 Din žival, konji za klanje po 0‘75 do 1*25 Din za kg.
Detelja po 90 do 100, otava po 80 do 95, seno po 50 do 95, dama za steljo po 35 do 40 Din za 100 kg. Krompir je bil po 0 60 do 0'80 Din, zelje po 2 do 3, repa pa po 0'85 do 1 Din za kg.
cmnEHi?
■na
Nedelja, dne 20. okt. 7.30: Kmetijska ura: Živinozdravstvo (dr. Stegu Josip) — 8.00: Cas, poročila, spored — 8.15: Koncert ljubljanskega šramel-kvarteita (gg. dr. Ivan Karlin — 1. violina, Milan Grošičar —
2.	violina, Viktor Dežela — kitara, Vladimir Prinčič — harmonika). Vmesne speve poje Mirko Premelč — 9.15: Vokalni koncert akademskega pevskega kvinteta — 9.46: Vensko predavanje (prior Valerian Učak) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00: Koncert radijskega orkestra — 11.40: Požgančkov oča otrokom govorijo (Mirko Kunčič) — 12.00: Cas, obvestila, spored — 12.15: Radijski orkester
— 15.00: Reproduciran koncert po željah
— 16.00: Gospodinjski nasveti (gdč. Anica Lazarjeva) — 16.20: Milčinski: Cigani — veseloigra, izvajajo Člani radijske dramske družine. Režija: Jože Zupan — 17.00: Radijski orkester — 19.30: Nacionalna ura
— 20.00: Čas, portičila, spored — 20.15: Vokalni solistični koncert gdč. Olge Oljde-kop — 21.00: Valčkova ura, izvaja radijski orkester — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Prenos iz nebotičnika.
Ponedeljek, dne 21. oktobra. 12.00: Koncert na kino orgijah (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.15: Havajske kitare na ploščah — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Harmonika na ploščah — 18.40: Kulturna kronika: Milčinski: Humoreske in groteske (Ljudevit Mrzel) — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura
— 20.00: Prenos beograjske opere — v I. cdiiHoru: Glfl§bew» predavanje (Vilko Ukmar), v II. odmoru: Čas, vreme, poročila.
Škotsko in angleška
blago za fine obleke, zimske suknje, ulstreitd. dobite v največji izberi pri tvrdki
NOVAK- LJUBLJANA
Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi)
Direkten uvoz	ugodne	tene
SVaroča/fe »TlvcjGvshi li&l“ t
KLIŠEJE
vseh vrsl j** fotografij oJu ali risba k
invr&uf*
najsoiiclne/f* hi iŠ cr rito
ST.DEU
I1UB LIANA
DALMATINOVA 12
Preselitev!
m
Preselitev I
..CenJenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil z SSl?an ceste na sv. Petra cesto St. 7 (hiša »Hotel Se PriPoroča	LAMPIČ	AXO)Z
 	splošno	Krznarstvo
vseh wsl:inwske, uradne,nklam-TFpJT n e,časopise Mnjige, večian "mjjlisk hi.lrc in pečeni!
tiskarna Merkur
LU)BLJANA.GRISqReiCEVA!t 25
Jel-25 - 52 JeLcjram :‘Jis'hirfu'iVkil;tiv.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.