Razne stvari. Iz domačlh krajer. Katolisko slovensko politidno društvo nSlogaa v Središču priredi v nedeljo, dne 24. avgusta 1902 ob 3. uri popoldne svoj izvanredni občni zbor, pri katerem poročata gg. poslanca dr. MiroslavPloj in dr. Rosina. Slovenci vdeležite se v obilnem številu, da izrazite poslaccema svoje težnje in želje. — Po shodu je veselica v gostilni g. Jožefa Šinko v SrediSču, pri katerej svira godba središke požarne brambe. Osebne vesti. Realčni profesor v Gradcu g. Ivan Papež je Sel v pokoj in dobil tem povodom naslov Solskega svetnika. — Gosp. Fran RoS, pomožni uradnik pri okrajnem glavarstvu v Kranju je imenovan c. kr. vladnim kancelistom v Celju. Zborovanje. Iz Artič se pise »Slovencu«: Dne 31. avgusta t. 1. zboruje politično druStvo »Savac t gostilni »pri Slovencu«. Škof Strossmajer se je povrnil iz Slatine v Djakovo. Pomilostil je nas presvitli cesar 21 jetnikov. Od teh jednega v mariborski kaznilnici. Na Pragerskem so prijeli trgovko z dekleti Julijo Hirscbield iz BudimpeSte. Odpeljali so jo v Ljubljano v ječo. Za pogorelce v Podovi je daroval državni poslanec in ud deželnega odbora v Gradcu, g. Franc Robič 10 K in g. dr. Fr. Firbas v Mariboru 10 K. Mi še enkrat naznanjamo, da radi sprejemamo darila v ta namen. Izžrebanje porotnikov v Mariboru. V četrtek, 14. t. m., so bili za jesensko porotno zasedanje izžrebani naslednji porotniki, in sicer glavni porotniki: Jurij ManIred, mizarski mojster, Karol Soss, trgovec, Franc Nekrepp, krojaški mojster, Jan. Škoflek, blagajnik hranilnice, Franc Verhonig, kovaSki mojster, Ignacij Widgar, hiSni posestnik, vsi t Mariboru; Janez Baumgartner, posestnik v Pernicah, Ignacij Amer, posestnik in gostilničar pri Sv. Martinu pri Vurberku, Franc Reininger, posestnik v Polički vasi, Alojzij Velebil, veleposestnik v Malečniku pri Sv. Petru, Anton Wretzl, posestnik v Gornjih Hočah, Peter Trinko, posestnik v Razvanji, Franc Sirk, trgovec v Slivnici, Janez Slavič, trgovec pri Sv. Lenartu, Franc Wello, posestnik v Žicah, Anton Zorzini, gostilničar v Slov. Bistrici, Andrej Suppanc, trgovec v Moravčah, Franc Schiitz, posestnik v Peklu, Karol Hrastnik, posestnik in mesar na Spod. Polskavi, Franc Ozimič, vrvar v Slov. Bistrici, Franc Pergler, gostilničar v Slov. Bistrici, Jakob Glaser, posestnik na Spod. Polskavi, dr. Edvin Ambroschitz, odvetnik, Jos. Goriupp, usnjarski mojster, Ludevik Kropfl, medar, Alojzij Saria, okrožni komisar, Leopold Šarner, marelar, Rudolf Wibmer, posestnik, vsi v Ptuju; Vincenc Pernat, gostilničar pri Sv. Vidu pri Ptuju, dr. Gustav Delpin, odvetnik v Ormožu, Alojzij Osterc, posestnik v Stari novi vasi, Kristjan Kovač, veleposestnik pri Sv. Antonu na Pohorju, Franc Joniš, posestnik v Zg. Gogentalu, Matija Bežan, c. kr. notar v Marnbergu, Alojzij Benitz, hiSni posestnik v Marnbergu in Janez Petrun, gostilničar v Ribnici ob kor. žel. Kot namestniki porotnikov so bili izžrebani: Jos. Druschkovitz, lesni trgovec, Karl Fric, mesarski mojster, Anton Gaiser, hiSni posestnik, Ferdinand Hartinger, trgovec, Earol Jarčič, hiSni posestnik, Jožef Kokošinek, trgovec, Anton Kramberger, mesarski mojster, Simon Kotzbek, hiSni posestnik in Ferdinand LOschnigg, gostilničar. Ponesrečen sprevodnik. Zeleznični sprevodnik južne železnice Julij Gruber je padel z vlaka in se smrtno nevarno poSkodoval. Kolesar ponesrečil. Založnik Koslerjevega piva v Gaberiu, g. Jožef Svetl je padel pri Vitanju tako nesrečno s kolesa, da je umrl. Utopil se je v Muri pri SpieUeldu pekovski učenec Franc Hecl, doma iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Ponesrečenca je odnesla pri kopanju deroča voda. Utopljenca Se niso naSli. Ponesrečil se je v Reki pri Hočah ufienec Franc Pehar. Igral se je s svojimi součenci pri žagi gosp. Kiffmana ter je pri skakanju padel tako nesrečno na drevo, da je Se isti večer umrl. Večna luč naj sveti njegovi mladi duSi! Sv. Jnrij ob Ščavnici. Dne 15. avg. umrl je tukajžnji cerkreni ključar KoroSak iz Jamne nagle smrti. V jutro ob štirih, ko je šla hčerka na božjo pot k Sv. Trojici, je bil še zdrav in živ in edno uro potem, ko je vabilo k službi božji, ga je priSel mlajsi sin budit: <Oče vstanite, ako hočete priti  k maSi; ravnokar vabi!» Ko ni dobil odgo-  vora je Sel sin bližje in naSel očeta — mrt- vega. Naj v miru pofiiva! Nesreča. Na postaji v Poličanah se je spotaknil železniški uslužbenec in dobil roko pot kolo, katero mu je odrezalo 4 prste. Pončni tečaj za bučelorejo. Vsled odloka c. kr. deželnega Solskega sveta bode imelo štaj. bučelarsko društvo tudi v tekočem letu in sicer od 13. do 17. septembra 1902 poučni tečaj za bučelorejo. Vsa naznanila in vprašanja se naj naslovijo na društvenega tajnika, c. in kr. stotnika v pokoju, g. Franca Zenker v Gradcu, Merangasse 3. Strela udarila |e na Velike Maže dan v gospodarsko poslopje posestnika Korošca po domače pri Bežikovih v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ter ubila telico. Pogorelo je vso gospodarsko poslopje s slamo, krmo in neizmlačeno snopje. Ubogi pogorelci! Nova Štifta pri Gornjemgradu. Od 16. avgusta naprej bode hodil vsak pondeljek, sredo, četrtek, petek in soboto pismonoša med Novo Štifto in Gomjemgradu. Poštna nabiralnika se obesita dva v tej občini. V Marenbergn so baje že kupili zemljiSče, na katerem začnejo prihodnje leto zidati protestantovsko cerkev. Protestantovski listi pišejo, da bode sezidalo cerkev prusko društvo, takozvani «Gustav-AdolfVerein*. To društvo poSilja protestantovske pastorje na Avstrijsko in posebno na Spodnje Stajersko, da — delajo Nemcem pot do Adrije. Sv. Martin v Rožni dolini. Veselica v prid dijaSkemu domu. K tej veselici, katero je priredilo Smartinsko bralno in pevsko društvo, prislo je na stotine zavednega ljudstva od blizu in daleč. Mnogo odličnih gostov je bilo videti iz Galicije, Vojnika, Celja in Dobrne. Posebno pohvalno je omeniti bralno druStvo v Dobrni, katero se je korporativno udeležilo veselice s 30 člani. Odbor je lepo poskrbel za zabavo. Petje in šaljivi nastop sta se izvrstno obnesla. Nad vse ugoden utis je naredil govor g. Rebeka. Razlagal je veliki pomen »Dijaškega doma» in priporočal izvrSevanje gesla «Svoji k svojim*. Ljudstvo je z glasnim odobravanjem pritrjevalo njegovim besedam. — Šaljiva tombola, Saljiva pošta, menažerija itd. provzročile so obilo smeha in veselja, katerega nam niti slabo vreme ni moglo skaziti. Nagnalo nas je sicer v notranje prostore in nas razdelilo na več oddelkov, a navduSenost se ni polegla — saj je bil prinos za nadaljni kamen »DijaSkega doma» že v blagajni! Celjske novice. Na cesarjev rojstni dan ponesrečil se je v Celji slikar Jos. Bandek. Slikal je pri čč. Solskih sestrah v prvem nadstropju; slučajno ga je prijela božjast in ga vrgla skozi okno na dvoriSče. Prepeljali so ga v bolniSnico. Ponesrefienec je oženjen in ima več otrok. — Dmrl je v Celji 20. t. m. Ferdinand Pellč, ki je bil dolgo časa trgovec, a se je v zadnjem času bavil le Se s prevažanjem premičnin iz kolodvora. Bil je miren in poSten Nemec. N. v m. p.! Iz Hajdine. Na predvečer 18. t. m so so se sliSali po dalekoznanem ptujskem polju mogočni streli. Res živo je bilo gromovito pokanje možnarjev! Srce je lahko vsakemu od veselja skipelo, ko je bilo slišati, da tudi slovenski narod ni zaostal v proslavljenju goda svojega dobrega yladarja Franca Jožefa 1., vladarja, kakorSnih ne pozna zgodovina mnogo. Iz srca kličemo besede, katere je Se javno zapisal paznik hajdinskega muz6ja, g. Martin Vnuk, na duri starodavnega Mitras-templa: »Bog obrani, Bog obvari — Nam cesarja, Avstrijo . . . Učenje tiskarskega obrta. Ta stroka je Se premalo znana med naSim ljudstvom, in vendar je to v sedanjem času takorekoč najboljša in zanimiva obrt. — V tiskarni sv. Cirila je izpraznjeno mesto za učenca. Nemcev se seveda oglaSa veliko, ker so že spoznali, kake vrednosti je to. Učencu, ki se hoče učiti tiskarstva, je potrebno, da zna slovenski in nemSki jezik, mora imeti dve gimnaziji ali vsaj tri meščanske Sole, ter najmanje 14 let star. Slovenci! spoznajmo vrednost tiskarstva ter se poprimimo tudi tega obrta. Dandanes je potrebno, da napredujemo v vseh strokah. Tiskarsko delo ni težko delo, treba le umnosti. In Slovencem, ki se lahko ponašajo s svojim razumom in spretnostjo v vsem, bilo bi vse le igrača. Upamo, da se bo naSe ljudstvo od sedaj bolj brigali za to velevažno obrt. Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 24. avg. priredi ler. druStvo »Bodočnost« poučno predavanje, katero je združeno s predstavo s skioptikonom. Upati je, da se bode ljudstvo v obilnem Stevilu udeležilo predavanja kakor tudi te velezanimive predstave, ki je povsodi dobro uspela ter dosegla lep in ugoden uspeh. Pričakovati je tembolj mnogobrojnega obiska, ker se vrSi ta predstava v blag namen, namreč, da se čisti dohodek porabi za tukajšnje na konjih in v narodni noši opravljene Slovence, ki se bodo vdeležili o priliki slavnostne otvoritve PreSernovega spomenika v Ljubljani. Torej na svidenje pri Sv. Tomažu v nedeljo! Konjerejcem. Dne 25. avgusta 1.1. bo v Središču sejem za žrebeta. To je edini sejem te vrste na Spod. Štajerskem. Dolžnost spodnještajerskih konjerejcev je, prignati svoje konje, posebno žrebeta, v obilnem Stevilu na ta sejem, da zamorejo kupci izmed obilo prignanega blaga izbirati. Na tak način bo po letih ta sejem zaslovel in konierejci bodo na domači zemlji brez posredovanja prekupcev, kateri pri prodaji visoke svote v škodo konjerejcu odtegnejo, dobro svoje konje prodajali. — Konjerejci! obilo konj privabilo bo tudi mnogo kupcev. Pokažimo tedaj, da znamo v domačem kraju kaj vspeSnega za povzdigo naše konjereje storiti! Za slovenske obrtnike. V večjem, živahnem trgu na Spodnjem Štajerskem se ponuja prilika dobremu narodnemu peku, naseliti se in si bcdočnosti zagotoviti. S pekarijo je zvezana tudi žganjariia in kramarija. Razun tega najde dober kruh tudi mizar in čevljar v ravno istem trgu. Pojasnilo daje »Slovensko obrtno in trgovsko druStvo« v Celju, kamor se naj prosilci obrnejo. Na Ptnjski gori se je obhajal dne 17. t. m. zvečer cesarjev rojstni dan z baklado. Med baklado se je pridno streljalo in godlo. Večina okenj je bila razsvetljena in na bišah so visele cesarske in slovenske zastave. Tudi sveta maSa se je darovala za naSega presvitlega cesarja. Žitne cene. V Mariboru: 1 hl pSenice 15 K 80 v, rži 13 K 40 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K 40 v, koruze 13 K 80 v, prosa 15 E 20 v, ajde 13 K 40 v, fižola 20 K. — Na Dunaju 50 kg pSenice 8 K, rži 6 K 70 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 5 K 55 v, činkvanta 6 K 30 v, ovsa 7 K 55 v, fižola 10 E. Cerkvene stvarl. Pri 66. sestrah v Mariboru je bila na veliko gospojnico lepa slovesnost. Ko so premil. knez in škof podelili 11 devicam samostansko obleko in je več drugih storilo začasno, oziroma večno obljubo. Preoblečene so bile: S. Bazilija, roj. Ivana Zigart iz Slivnice pri Mariboru; S. Severina, roj. Marija Lobnik iz Sv. Štefana pri Velikoveu; S. Andreja, roj. Trezika Kastelic iz Zatičine; S. Nepomucena, roj. Marija Slapnik iz Motnika; S. Viktorina, roj. Trezika Jeretin iz Babnega pri Celju; S. Luitgarda, roj. Marija Schweiger iz Marnberga; S. Silvestra, roj. Marija Ravnik iz Bohinjske Bistrice; S. Lidija, roj. Marija Turk iz Prepole na dravskem polju; S. Joahima, roj. Antonija Pilat iz Pazina; S. Florijana, roj. UrSika Ferm6 iz Sv. Štefana pri Zusmu in S. Paskalija, roj. Jerica Neuwirt od Sv. Ane na Krembergu. Društrena poročila. Bralno in pevsko društvo ,Maribor' se pripravlja za predstavljanje igre »D i v j i 1 o v e c«. Upamo, da se bode društvo prihodnjo zimo večkrat pokazalo na odru, kakor lani; posebno ker se bode vpeljalo v zimsko sezono s tako krasno igro. Mariborski dijaški knbinji so darovali sledeči p. n. dobrotniki ozir. dobrotnice: S. Nezvan 10 K, J. J. kot kruh sv. Antona 2 K, L. Vozlič, kapelan 7 K, mladenič od Sv. Marjete ob Pesnici kot kruh sv. Antona 2 K, neimenovan kot kruh sv. Antona 2 K, dr. Kac kot kruh sv. Antona 20 K, neimenovana gospa kot kruh sv. Antona 5 K. Mili darovi za drnžbo vednega češčenja: CreSnjevec 44 K, Sv. Martin v Rož. dol. 20 K, Svifiina 11 K 80 v, Cirkovci 32 K, Polensak 21 K, Ptuj 52 K 12 v, Sv. Vid pri Valdeku 50 K, Sv. Peter niže Maribora 20 K, Sv. Ilj v Slov. gor. 36 K, Marnberg 20 K 74 v, Crnagora 15 K, Polje 20 K, Planina 10 K 70 v, Sv. Marija Magdalena v Mariboru 8 K 20 v, Sv. Florijan v Doliču 28 K 80 v, Gornjigrad 72 K 17 v, Nova Stifta 14 K 12 v, Solčava 19 K 20 v, Ljubno 22 K 10 v, Kamca 10 K, Sv. Peter pri Radgoni 53 K, Pameče 100 K, SrediSče, dve neimen. 100 K, Ljutomer 18 K, Sv. Križ pri Ljutomeru 38 K 40 v, Sv. Anton v Slov. gor. 8 K 76 v, Vel. Nedelja 50 K, Sv. Tomaž pri Vel. Ned. 40 K, Sv. Lenart pri Vel. Ned. 4 K 20 v, Sevnica 26 K, Artiče 30 K, LuCe 17 K. Slov. akad. fer. društvo »Bodočnosf priredi s pomočjo dijaStva pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. v prostorih stare šole veselico s tamburanjem in igro »Šolski nadzornik». Začetek ob polu 4. uri popoludne. Po vsporedu prosta zabava v gostilni g. Franc Koserja s šaljivo poSto. Sestanek naših nepolitičnih drnštev. »Slovenska krščansko-socijalna zveza» je razposlala nepolitičnim slovenskim druStvom vabila za sestanek, ki se vrSi pod pokroviteljstvom prevzv. ljubljanskega knezoSkofa dr. A. B. Jegliča dne 7. in 8. septembra t. 1. v Ljubljani. Opozarjamo, da k sestanku niso vabljena gospodarska druStva, ker ta društva imajo že lepo organizacijo v »Gospodarski zvezi», pač pa je treba ustanoviti trdno vez za vsa naša bralna, izobraževalna, pevska delavska društva. Seve imajo pristop tudi člani gospodarskih druStev kot posamezniki. Kdor se želi udeležiti, naj svoje ime na dopisnici naznani č. g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Posebno je želeti, da pridejo na sestanek možje ali mladeniči tudi iz onih krajev, kjer Se ni izobraževalnih društev, ker se bodo na sestanku mnogo naučili. Vspeh sestanka bodi, da vso naSo domovino preprežemo z izobraževalnimi dru8tvi. Ako kako druStvo pomotoma ni dobilo vabila, naj to takoj naznani na zgoraj omenjeni naslov. Pozivamo vsa naSa nepolitična društva, da nemudoma izbero odposlance za sestanek in to takoj naznaniio «Slovenski krSčanko-soeijalni zvezi>, da se še pravočasno zanje morejo preskrbeti v Ljubljani stanovanja. Ustanoviti ae mora trdna zveza nepolitičnih naSih druStev, ki bo druStveno življenie poživljala in pospeSevala, zato smo prepričani, da se naSa društva z veseljem odzovejo klica «Slovenske krščansko-socijalne zveze». Jnbilejno slavnost v proslavo 25 letnice sv. Očeta Leona XIII. priredi Marijina družba v Hajdini pri Ptuju v nedeljo, dne 31. avg. ob 3. uri popoldne na vrtu gosp. M. Gregoreca pri cerkvi (ob slabem vremenu se vrSi slavnost v Soli) s sledečim vsporedom: 1. Deklamacija «Sveti Stolici» s živo podobo ob koncu. 2. Nova Leonova himna (komp. J. Mitterer, besede dr. A. Medved). 3. Deklamacija »Slava Leonu» z papeževo pesmijo ob koncu. 4. Slavnostni govor (dr. A. Medved). 5. Prolog k «sv. Neži». 6. «Sv. Neža», igrokaz r 2 dejanih. Med posameznimi točkami vdarja domači pomnoženi tamburaški zbor. — Vstopnina 10 kr., sedeži 30 kr. — Ker je čisti dohodek namenjen za družbino zastavo, se preplačila hvaležno sprejemajo. Zahvala. Bralno druStvo pri Sv. Bolfenku pri Središču se tem potom prisrčno zahvali g. Rudolfu Kolbeznu, trgovcu v Grabab pri Središču, za podarjenih dvajset krasnih knjig, Bog dal obilo posnemalcev! Dobrna pri Celju. V nedeljo, dne 24. avg. ob poln 4. uri popoldne se vrši na Dobrni velika cesarska slavnost. V sporedu je petje, slavnostni govor in gledaliSki igri: «Kmet Herod» in «Jeza nad petelinom». — Posebej vabila se ne bodo razpoSiljala, zato tem potom vabi odbor <Bralnega dru8tva» k najobilnejsi vdeležbi. — Vstopnina 10 kr., sedeži 20 kr. Sv. Lenart v Slov. gor. Pevski in tamburaški klub bralnega društva priredi v nedeljo izlet k Sv. Trojici in sicer v gostilno g. Mlineriča. Izletniki se zbiraio v bralni sobi v posojilnici, odkoder je skupni odhod ob tretji uri, prihod pa k Mlinariču ob štrti uri. V slučaju grdega vremena se vrSi izlet prihodnjo nedeljo. Iz drugih krajer. Vojaške vaje. Slovenski celjski peSpolk St. 87 bode imel svoje vaje na Kranjskem pri Rakeku. Od 26. t. m. naprej se bodo vrSili manevri okoli Divače in Sežane proti Trstu. Od tam se peljejo skupno s primorskokranjskim polkom št. 97 na ladijah proti Pulju, kjer se bodo skusili izkrcati, kakor ob vojskinem času. Isto bo poskusila tudi mornarnica. Izkrcanje bodo zabranjevali deželni brambovci in trdnjavsko topničarstvo. — Ni Se znano, kedai pride cesar k tem velezanimivim morskim vajam. Gotovo je, da jim bode zadnji dan prisostoval. — Zanimivo Je to, da vzamejo k tem naitežjim vajam izključno slovenske polke. S tem se da našim vojakom najlepše izpričevalo. Velikanska slavnost brvaških pevskih drnštev povodom 40 letnice pevskega druStva »Kola« v Zagrebu se je vršila te dni. Navzočih je bilo v Zagrebu nad 1000 pevcev, mej njimi 60 slovenskih in nad 10.000 gostov iz raznih krajev Hrvatske. Samomor poštne upravnice. V Wegscheidu na Gornjem Štajerskem je nenadoma prišel v poStni urad poStni kontrolor. Poštna upravnica mu je dejala: »Prosim potrpljenja za trenotek», ter se je hitro oddaljila v svojo sobo. Nakrat je počil strel. Poštna upravnica gdčna Woitsch se je ustrelila. Avstrijski pravosodni minister Spens Booden je na počitnicah na grad Stablovici pri Opavi, ker je obolel na vnetju črev. Morali so ga o p e r i r a t i. Minister je operacijo srečno prestal. Velika nesreča se je zgodila 14. t. m. ob 11. uri po noči v Klosterneuburgu pri 15. pionirskem bataljonu pri ponočnih vajah na Donavi. TreSčila sta skupaj pionirski oddelek, sestavljen iz petih pontonov, na katerem je bilo 28 pionirjev, 6 podčastnikov in 3 častniki, in parnik s tako mofijo, da se je ponton na desni strani tako hitro potopil, da se vojaki niso mogli reSiti v njem, ampak morali so se izročiti valovom deroče Donave. Ker so znali vsi plavati, so se rešili nekateri do obrežja; eden se je rešil z velikimi ranami, katere je dobil pri tresku. Priplaval je do obrežja, tam so ga potegnili tovariši iz valov. Imel je glavo vso razbito, roko zlomljeno in prsi poškodovane. Bil je čvrst slovenski fant in je drugo leto služil. Nekateri so klicali za pomoč in stokali v vodi, ker so jim moči ponehavali; pa zastonj so klicali pomoči, ni je bilo od nikoder. V temni noči morali so pustiti svoje mlado življenje v valovih deroče Donave. Med ponesrečenci bili so večinoma Slovenci iz Kranjskega. Otroci ovadili očeta. V londonskem predmestju Witechopel so trije otroci opozorili redarja na nekega moža. ki je stal pri avtoraatu za čokolado in z magaetom kradel denar iz avtomata. Redar je tatu prijel in odvedel kot priče tudi otroke s seboj. Izkazalo se je, da so ovadili otroci lastnega očeta. Storlli so to na ukaz matere, katera bi se bila rada ločila od moža, ki je bil lenuh, tat in surovež. Velela je otrokom, naj očeta porsod zasledujejo ter ga naznanijo, če ga zalotč pri tatvini. To se je tudi zgodilo, in žena se loči sedaj od hudobnega in nemarnega moža, ki je zopet zaprt zaradi tatvine. Policijski komisar pa je ženi svetoval, naj se izseli, predao pride pijanec iz ječe. Velik požar. V Novem Jorku v Ameriki je uničil požar veliko hišo, v kateri je stanovalo ved sto družin. Zgorelo ie 6 oseb ter mnogo ranjenih. Kako kje soLace sjje. Najbolj solnčna dežela v Evropi je Španija, tam sije solnce na leto več kot 3000 ur. Za njo pride Italija z 2300, Francija z 2100, Avstro Ogrska z 1900, Nemčija z 1700 in Angleška z 1400 urami. AH če tudi sije v Angliji solnce najmanj časa, pade tam največ dežja in snega. V Londonu pade lOkrat več dežja nego v Parizu. Zlato v ogrski reki. V ogrski reki Neri so zasledili zlato. Neka nemška družba je priredila potrebne priprave za pranje tega zlata. Govori se, da se nahaja v tej reki zlato v veliko večji množini nego v ameriških rekah. Obesili so v Kraljevem Gradcu v sredo 20. t. m. 251etnega Ivana Jaroša, ki je doe 21. septem. lanskega leta na zverinski način umorii 15 letno Marijo Suhanek, razkosal njeno truplo in je potem deloma sežgal. Iznajditelj petrolejske luči umrl. V New-Jersey v Ameriki je umrl 3. avgusta t. 1. Ferris, ki je prvi rabil petrolei za razsvetljavo. Star je ail 84 let ter je dosegel s svojo iznajdbo veliko slavo. Princezinja delavka. V neki žgalnici apna v Odesi na Ruskem dela princezinja Helena Zvuloukidje kot navadna delavka. Princezinja delavka dela od 6 ure zjutraj do 6 ure zvečer in dobi na teden plače — 1 rubelj t. j. približno 3 krono. Pred leti je zgubila po nesreči vse svoje premoženje, na kar se je odločila, da gre služit za delavto. Velik vihar |e divjal v petek v Pragi in okolici. Ubitih je bilo v praški okolici pet oseb. Pobegel protestantski pastor. Pastor Teodor Zieme v Wollinu na Nemškem je poneveril 36.000 mark in pobegnil. V bedi je pustil ženo in pet nedoraslih otrok. Iz šole: V neki šoli je vpraSal učitelj učenca: »Katerega spola je mačka?« Učenec: »MoSkega!« Učitelj: »Kako prideš do tega?< Učenec: »Zato, ker ima brke!« Moč domišljije. Pri Landohutu v Šležiji so nedavno nekega posestnika neznosno zobje boleli. Vsled njegovega ječanja se zbudila žena, ki mu je svetovala naj se namaže z žganjem, ki je bilo na oknu. Mož je res to storil, kmalu so bolečine ponehale in posestnik je zaspal. Ko pa se je zjutraj žena zbudila, videla je svojega moža po celem obrazu črnega. V prvem hipu se je grozno prestraSila in začela vpiti. Pozneje se dognalo, da je mož pomotoma vzel steklenico s črnilom namesto z žganjem ter se je namazal po obrazu. Toda posestnikova domisljija je vendar pripomogla, da so bolečine prenehale. Deklica v žaklja. V Neaplju na Italijanskem so dobili na krovu parnika <Szapanj» neko mlado deklico zaSito v žaklju. Deklica je izjavila, da je iz bližine Neaplja in da se je hotela prepeljati k stricu v Marseille na Francoskem. Ker ni imela denarja za potovanje, se je hotela prepeljati kot <blago». Kava. Pri nas se kava pije, a povsodi tega ne delajo, ampak kavo — jedo, kakor n. pr. v Ugandi. Drugje zopet kuhajo kavine lušine in listje, ki je posebno polno kafeina, ki daje kavi duh. Na Sumatri se prodajajo kavini listi prav po ceni. Evropejci trdijo, da kavino listje disi po — tobaku. Kava iz kavinih listov je močnejša kakor iz zrn. Ako je mešana z mlekom, je podobna naSi kavi. V Abesiniji kuhajo zrna z lupinami in jih zabelijo z maslom in solijo ter jih snedo! Tako navado imajo tudi Egipčani. Znano je tudi, da se delajo iz kavinih lupin alkohol in likerji. Samomor radi materine bolezni. V Gradcu se ie ustrelil 401etni asistent južne železnice Adolf Supantschitsch vsled žalosti, ker mu je zbolela mati, pri kateri \e stanoval. Shod steklarjev se je vršil na Dunaju, pri katerem so zahtevali, da smejo steklo prodajati le steklarji. Prestop v katolisko cerkev. Leta 1901 je v Londonu nad 1500 (torej 300 več ko 1900) oseb prestopilo v katoliško cerkev. V mestu Saiford tudi več kot 1300. V celi Angležkej (brez Škotske) ie prestopilo nad 20.000 oseb v katolisko cerkev. Značilno ie, da je med spreobrnjenci zastopano večje Stevilo anglikanskih duhovnikov. Strašna smrt se je dogodila te dni v Beli Peči na Gorenjskem. V tovarni za železno orodje se je razletel velikanski brus za sekire s tako silo, da je bilo slišati pok na daleč okoli. Brus je počil na dva kosa, ki sta zletela v zrak do stropa. En kos je zgrabil brusača in ga zagnal kviško, da se je še pod stropom zavrtel v kolobaru, ter padel zopet na tla — ves razmesarjen na glavi in spodnjih delih telesa. Zlomilo mu je obe nogi pod kolenom ter ga vsega zmečkalo. Prihitel je domači župnik, ki je ponesrečencu podelil zv. zakramente. Malo je upanja, da bi nesrečen delavec Se ostal pri življenju. Iz prirodine račnnske knjige. Naia zemlja prehodi v svojem enkratnem diru okoli solnca 934 milijonov kilometrov, toliko kilometrov pota bi se reklo, stori človek s zemljo vred v enem letu. Starček ki je romal s zemljo skupno 100 let skozi večnost, je premeril torej bJizu en bilijon kilometrov zemskega pota. Človeško srce napravi na leto nekaj čez 36 milijonov udarcev. V vsaki minuti umrje in se obrodi v naSi krvi 175 milijonov krvnih zrncev. — Naše telo ima čez dva milijona potnih luknjic v koži ali žležic; naše truplo ima nadalje čez 200 različnih kosti razne velikosti in oblike in pa čez 500 miSic, kojih vsaka se hrani v krvi in stoji pod vodstvom živčevja. Crospodarske drobtinlce. Onoj in gnojenje. (Da\je.) 4. Katera teh redilnih snovi pride v enem ali drngem slučaju posebno v poštev. Dosedaj smo sklenili pri gnojenju'ozirati se le na dušec, kali in fosforovo kislino ter apno. V živinskem gnoju, ki je takorekoč razkrojena rastlinska tvarina, imamo vse te snovi še nekako v pravem razmerju. Živinski gnoj je rastlinam kakor kruh čloyeku. V vsakem oziru je tečen. Pa za delavca bode krub. še tečnejši, če ga maže z maslom ali če ima poleg njega kos slanine za prigrizek. Istotako zna tudi živinski gnoj bolj tečen postati, ako tu in tam s pomožnimi tako imenovanimi umetnimi gnojili pomagamo. V teh pomožnib. gnojilih so prvine dušec, kali iu fosforova kislina posamezno zastopane, tako, da si lahko po potrebi za vsak slučaj posebej z eno ali drugo pomoremo. Pri porabi teh pomožnih gnojil pa te ne bodemo slepo v en dan trosili, kajti primeroma nizke cene pridelkov ne dopuščajo stroško?, ki se ne izplačajo hitro in dobro. Tako Kakor se sedaj mnogokrat rabijo umetna gnojila, ta čisti dobodek zemljišč mnogokrat večinoma še krčijo nego da bi ga povišala. Prej ko se poslužim umetnih gnojil, prevdaril bodem pač dobro sledece: \a) Katero redilno snov lahteva doti6na zemlja? Pameten kmetovalec skušal bode to vpražanje najnatančneje rešiti in sicer prevdaril bode, katera sno? je potrebna in pri kateri množini te snovi v pomožnih gnojilih zamore najvišji čieti dohodek doseči. Pomožna umetna gnojila stanejo denar, današnji dohodki kme- tijstva pa ne dovoljujejo denar broz basni izdajati. Najbolj se bode izplačalo gnojenje s pomožnimi gnojili tedaj, ako gnojimo z isto snovjo, katere je najmanje v zemlji. Zemlja zna imeti mnogo kalija in dušca. Na taki zemlji ne gnojimo s kalijem in dušcem samim, ker bi bilo brezuspešno. Te množine kalija in dušca šele tedaj izkoristimo, ko pognojimo s primanjkujočo snovjo, to je s fosforovo kislino v taki meri, da spravimo vse redilne snovi v nekako pravo razmerje, na primer tako, kakoršno je v rastlinah. Vspeh gnojenja se torej ravna po isti snovi, katera je rastlinam v najmanjši množini na razpolago. Veriga zna biti zelo močna, zna imeti razun enega same vse močne člene. če pa verigo nategnemo, se bode le kmalu raztrgala, ker je eden sam člen slab. Ce pa oni slab člen močen napravimo, tedaj bode zdržala vedno toliko kakor najslabejši člen. b) Eako prevdarimo in se prepri6amo s katero snovjo je treba gnojiti. Znanstveno preiskavanje tega vprašanja ni stvar kmetovalčeva. S tem se pečajo možje, ki v službi znanosti in narodnega gospodarstva delujejo na to, da tajnosti narave kolikor mogoče razsvetljijo. Marsikatero tajno navavo so že obelodanili, in na tej podlagi zamore kmetovalec pogojno avoj dobiček iskati. A) Iz načina gospodarstva. Katera redilna snov je na dotičnih zemljiščih v najmanjši muožini, katero treba pomnožiti, dokupiti, sklepa se približno že iz načina gospodarstva. Tam, koder se le organične tvarine izvažajo n. pr. sladkor, škrob, špirit itd., tam ostanejo rastlinske redilae snovi skoro vedno v enaki množini v zemlji. Kjer pa se mnogo žita prodaja pa manj z živinorejo peea, tam pa manjka v prvi vrsti dušca. Kjer pa se veliko živine redi, posebuo kjer se živina pita, tam bode pa v prvi vrsti fosforova kislina manjkala. Gospodarstva, ki imajo primerno velike in dobre travnike, ne bodo imele labko vzroka se pritožiti čez pomanjkanje dušea. Posebno pa ona gospodarstva ne, ki prideljujejo mnogo detelje. Kjer se travniki in detelja s fosforovo kislino in s kalijem gnojijo, tam so razmere še ugodnejše. Na njivi, ki meri n. pr. jeden oral, pridelamo n. pr. pri pšenici 11 q zrna in 24 q slame. V tem pridelku odvzamemo zemlji v zrnu 45-75 kg dušca, 11-44 kg kalija, 17'38 kg fosforove kisline; v slami pa odvzamemo zemlji 23-04^ dušca, 3O'Mfy kalija, W56 kg fosforove kisline, torej skupaj 6b-80 kg dušca, 4168 kg kalija in 2794 kg fosforove kisline. Ce slamo prodamo, moramo povrniti zemlji v eni ali drugi obliki 98-80 kg dušea, 41'68 kg kalija in 27-94 kg fosforove kisline. Ako tega ne storimo, zemljo ropamo in prišli bodemo gotovo do stališča, ko bode popolnoma opešala. Dokaz temu so bivša rodovita polja ameriška, katera morajo dandanes po manjšem ali večjem številu let, ko so se le oropali tudi z umetnimi gnojili gnojiti. Kadar pa slamo tudi doma porabimo, tedaj bode že manj teh snovi manjkalo, kajti pridejo zopet po gnoju polju v korist. Ce imamo vinograd, pa iz tega le vino jemljemo ter mu vse druge v njem prirastle tvarine povračamo, bode zadostovalo, ako vsako leto oralu 25 q dušca, 15 q kalija in 8 q fosforove kisline vračamo. Tako ohranimo vinograd pri enaki moči. V elučaju pa, če bi se iz vina le žganje kuhalo, tedaj sploh drugega gnoja ne bi skoro nič rabili. Isto Telja glede sadja. Kjer se sveže sadje prodaja, bode treba najbolj gnojiti, kjer se le sadjavec dela in tropine po kompostu vračajo, treba bode manj tujega gnoja, skoro nič pa tedaj, ako se le žganje kuha. Ce vemo, koliko redilnih snovi smo zemlji jemali, koliko in katere smo povračali, potem prilično lahko sodimo, katerib. snovi najbolj manjka. (Dalje sledi.) Gospodinjska šola v LJnbljani. Meseca oktobra se otvori peti tečaj gospodinjske Sole, ki bo traial 12 mesecev. Goienke moraio stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), praniu, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo tt gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemSkega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. \. sploh za vse, 28 K, ali za ves tečaj 336 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belib in barvanib jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, Sest parov nogavic* 10—12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; 6e ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj). Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko Solo, moraio: 1. dovrSiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške:, 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrževale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hiSnem redu. ProSnje za sprejem, katerim je treba priložiti Solsko in zdravniško spričevalo ter obvezna pismo stariSev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembrat. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v Soli prostora,, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. junija 1902.