Franjo Čiček • . Zgodbe o Tijeku Kijeku 11. Kako je Tijek klical gospoda ^ole: kočijaž pojde k hlevu za plot • župnika jn odtam podraži psa, med tem pa stopi Neko noč je postalo grofu silno sla- Tijek na dvorišče in k durim, kjer bo. Že je mislil, da mu je odbila zad- bo zbudil služinčad, ker stari župnik nja ura. Zato ukaže kočijažu in Tije- itak slabo sliši. Rečeno-storjeno. Ko- ku, da gresta po gospoda župnika. bilo privežeta in gresta vsak na svoje Ko se pripeljeta do župnišča, se mestc. Taičas pa se poloti kočijaža spomni Tijek. da imajo v župnišču zlobna misel. Tijeka je namreč imel hudega psa. Zatorej se domenita ta- na piki že od zadnjc vožnje, čeprav 19O ni bil Tijek kriv, če je norela kobila. Trušč in vik pri hlevu je prebudil Zato je sklenil, da se sedaj maščuje. tudi gospoda župnika, da je stopil na Počene torej za plot in pokliče psa. hodnik. Vrže mu obrano kost v smeri proti »Kaj pa je?« je vprašal v terao. Ti- Tijeku in zavpije polglasno: jek se je hitro oglasil na oknu: »Sultan, puci ga!« »Hvaljen Jezus, gospod župnik! Pes je razumel in ubogal. V velikih Žlahtni gospod grof so nevarno zbo- skokih se požene proti Tijeku. Toda leli in žele biti prevideni. Voz vas Tijek je postal že prej pozoiren. kako čaka spodaj.« bo kočijaž dražil psa in kako se mu ///// I IUV\ obnese ta reč. Mahoma spozna zlab- ///// I ' V\N no namero kočijaževo... Ko se je ////#"\\\ pognal Sultan nadenj, skoči Tijek na ///%/J?fy\ obzidek, se oprime z^ornjega okna ter v^^TBz^^^'!' potegne noge za sabo. Pes ga tako |l |lafl| \ ]*(\ •Limtiv seveda ne more doseči ter prične ''V^fmm/ \'' W^ Mfilt strahovito lajati. ^ilnfUmm/JLv/M^ "T^B> lacas pa sklene tudi lijex, vrniti J H^p ;\ ' JsijiLiK^j kočijažu milo za drago. Udari torej i"\W^MdI'"iri^\ jiir^l z vso pestjo po oknu, da šipe za- %?'''^Wnfflftr / JffiMfii**va. J^^^Ptt> takoj pokoncu in še čudno se jim ni ^^^^^M| wl'"' ^^S^^M^p^) zdelo, da čepi nekdo na oknu, ampak 2%g>i%%/%% <$v it %?¦ X^4 ^J^W^^1 . so takoj spraševali v eni sapi: ^lg^K ^ŠŠ\l\ I1 ^^N^^^^^o »Kje je, kje je?« ^^^^f^^M^^^M^ ^^^ »Pri hlevu za plotom,« odvrne Ti- ^^//^^^^ČA^^^^M / Kočijaž je sicer slišal Tijekovo ^^^--^>s4^ ifflll(^^^^^W ^5^ vpitje in razsajanje ob oknu, mislil pa je, da vpije Tijek na pomoč iz »Tako, tako. Kaj pa delaš na oknu?« ' . strahu pred psom. Zato se je hudobno »PSa sem se ustrašil, pa sem splezal muzal in tiho čepel za plotom. na zid,« pravi Tijek. Hlapci niso rekli ne bev ne mev, »Tako, tako. Kaj pa tam doli tako ampak vsak je pograbil krepelc in vpijejo?« Tiajd za hlev, za njimi pa dekle in »Prašič jim je ušel, pa ga lovijo.« kuharica. Res, za plotom je čepel nič »Tako, tako. Takoj pridem. Kaj so liudega sluteči kočijaž, ki ga v temi gospod grof hudo bolni?« nihče ni ispoznal. Brez pozdrava in »Oj, pa še kako!« predhodnega dovoljenja so začele pa- »Kaj pa jim je?« dati batine po njegovem hrbtu. Koči- »Ne vem. Pravijo, da jim čreva si- jaž je osupnil pod prvimi udarci, to- lijo v želodec« da kmalu se je zavedel usodepolnega »Tako, tako. Čudna bolezen,« mr- položaja in poizkušal naglo razložiti, mra gospod župnik in se hifcro od- da je prišel po go&poda in da ni tat. pravi. »Mrcina lažnjiva,« so vpile dekle in Tijek je moral župnika sam voziti. ga treskale s pestmi po betici, »kaj se Kajti kočijaž si je zunaj vasi hladil kliče gpspoda za plotom? Le po njem, bolečine in otekline, zraven pa nemilo le po njem, da bo šent pominil še na obžaloval svoje maščevanje nad Ti- sodnji dan, kdaj je skušal v farovžu jekom. krasti!« In spet so priletele bunke na Grof je čez nekaj dni zopct okre- ubogega kočijaža. Nič niso pazili ve- val. Izvedel pa ni nikoli, kako sta ko liko, kam padajo. Ko je uvidel koči- čijaž in Tijek klicala tisto noč go- jaž, da udarcev še ni konca in jih naj- spoda župnika. Kajti oba sta molčala brže tudi kmalu ne bo, ie skočil ka- ko grob, kočijaž zaradi sramote, Tijek kor ris pokoncu, se iztrgal iz besnega pa zato, ker mu je kočijaž kupil nov klobčiča ter jo ucvrl čez drn in strn klobuk, da je laže držal jezik za proti gradu. zobmi... (Dalje prihodnjič.) 1Q1