119. Številka. V UuDUanl. v petel 24. mulo 1901 XL leto. abEia v*ak dan ivečer, izimši nedelje iu praznike, ter velja 90 pošti prejeman za mtro-Ofrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mabllano s pošiljanjem na dom za vse leta M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročb« -rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - 2a oumnils se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikratjali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovarJ aflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstrn upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Rokopisi se ne vračajo. — Urodaiitvo in spravntttvo je v Knaflovih $y$£5i2Sbra telefon š*. 34. Jtfesečna priloga: „Slovenski Tehnik46 Posaaeme Itetrilke po 10 k. UprovBlitra telefon it 80. mm v Ljubljani. Slovenski volilci ljubljanski so včeraj mandat stolnega mesta položili v roke narod uo-uapredne stranke. Ljut in srdit je bil ta boj, a zmaga je tako sijajna, da je sovražnikom kar sapo zaprla. Tisoč glasov večine je dobil narodno - napredni kandidat župan Hribar, tisoč glasov več kakor kandidat kleri-kalno-nemškutarske zveze, sklenjene pod patronanco c. kr. vlade. V boj so šli preti narodno-napredni stranki klerikalci, Nemci in nemškutarji in vlada, a dasi je tudi Etbin Kristan metal narodno-napredni stranki polena pod noge, je vendar župan Hribar nad vse sijajno zmagal. Tepena je bila nemško-klerikalna koalicija, tepena po notah, in v prah je bil poteptan klerikalno - nemški zmaj, ki je svoje nesnažne kremplje iztezal po Ljubljani. Kar je bilo s Človeškimi močmi mogoče storiti, vse so storili klerikalci in Nemci, da bi oorazili narodno-napredno stranko. Napeli so vse sile. Pritisk in grožnje so igrale največjo vlogo. Gcrje voUlcu, ki je od klerikalcev odvisen, pa tudi od Nemcev. Denar so razsipali klerikalci in Nemci, kakor da so izpraznili vse blagajne svojih zavodov. Terorizem, duševni, moralicni in materijalni je bil strahovit. Vlada je storila vse, da bi podprla klerikalno - nemško prizadevanje Kakor bi biii izpustili vse hudiče iz pekla, tako je divjala klerikalno-nern-ška zveza. In vendar je bila pobita in poražena in vržena ob tla. Ob zavednosti svobodomiselnih volil-cev so se razbili vsi velikanski naskoki črne tolpe in brez-znaČajnega kazinotstva. S tistim navdušenjem, ki ga vliva v srca samo iskreno prepričanje, so pohiteli napredni volilci na volišča in izzojevali zmago, ki jo pozdravlja vsa slovenska domovina s prekipevajočo radostjo. Bela Ljubljana je ostala bela. Čista in neomadeževana je njena zastava, na tleh pa leže strti in poho-jeni njeni sovražniki. * Ko so ob polu 5 popoldne začeli grmeti topovi z ljubljanskega gradu, je vsa Ljubljana zavriskala veselja, kajti izpolnila se je srčna želja vseh zavednih Ljubljančanov, da je izvoljen za državnega poslanca njihov ljubljenec župan Ivan Hribar. V par trenotkih so bile zbrane velikanske množice ljudstva, ki so prišle pred županovo stanovanje in prirejale svojemu izvoljencu najprisrčnejše ovacije. Prišle so dvakrat tja, kjer so se prepevale slovanske pesmi in gaje ljudstvo najburnejše aklamiralo. Župan Hribar se je v prisrčnih besedah zahvaljeval skozi okno slaviteljem, ki so mu vedno znova in še močnejše prirejali ovacije. Med tem se je priredilo po mestu več samostojnih sprevodov. Eden je šel po Kongresnem trgu mimo dr. ŠustersiČevega stanovanja in kazine. Grozovito žvižganje je kar trgalo ušesa, vmes pa so doneli mogočni klici: „Pereat Žlindra! Pereat nemška Žlindra! Abcug nemškutarija! Proč s črnuhi!u Najlepši in najveličastnejši je bil sprevod, ki ga je vodil na konju nas junaški Ilija Predovič. Sprevod je šel po vsem mestu. Za PredoviČem se je peljalo mnogo voz, odičenih z zelenjem in cvetjem ter z velikanskimi trobejnicami, ki so ponosno vihrale v lahnem vetricu. Za vozovi je korakalo kakih 100 lepih mladih deklet, ki so pele in z nepopisnim navdušenjem klicale: Zivio Hribar! Pred njimi je plapolala velikanska hrvatska trobojnica. Za dekleti je šla nepregledna množica ljudstva, ki je vedno naraščalo in ki je povsod kazalo svoje velikansko navdušenje za novo izvoljenega našega poslanca. PrišedŠi v Trnovo pred župnišče, je vse utihnilo in naše nadebudne mladenke so zapele župniku Vrhovniku par pesmi, nakar je zuova bruhnilo na dan silno navdušenje in veselje nad sijajno zmago. Večje skupine demonstrantov so prišle med drugim tudi pred deželno vlado. Ogorčeni klici „Pereat Schvvarz, abcug Schwarv!J so doneli dolgo okoli vladne palače. Bilo je s« več drugih sprevodov, na katerih čelu so so nosile mogočne trobojniče. Tudi vneti biciklisti so z majhnimi trobojnicami švigali po mestu oznanjujoč vsem in povsod svoje odkrito veselje nad sijajno zmago. Ko je ob 5 popoldne zavihrala s stolpa gradu velikanska bela zastava v znak, da je Ljubljana ostala čista in neomadeževana, zaplapolalo je vsem zm«va srce od velikega veselja in radosti Zvečer je bil grad na straneh proti mestu ves razsvetljen. Ko se je stemnilo, pripeljali so se po Ljubljanici iz Trnovega Čolni vsi razsvetljeni z lampijoni in ba-kljami ter okrašeni z lipovim zelenjem. Ea čoln je bil poln vrlih Trnovčanov, ki so iz vseh grl klicali občinstvu, ki se ga je vse polno nabralo na obrežju: „Živio Hribar lu Peljali so se po Ljubljanici do Sv. Peti a, nakar so se vrnili po isti poti domov. Veselje in navdušenje je trajalo ves večer in vso noč. Take živahnosti po ljubljanskih ulicah Še ni bilo zlepa, kot je bila snoči od 5. do 7. Vse je vriskalo veselja, vse govorilo o mogočni zmagi napredne in narodne misli slovenske. Klerikalci in nemškutarji so se jeze in sramote poskrili, ko so jo zaznali o slavni zmagi narodnonapredne stranke, ki so razkriČavali, da je že ni nikjer več in da pobijejo zadnjo njene ostanke 23. maja, ko mora pasti Ljubljana v roke združenih svojih nasprotnikov. Nikjer ni bilo nobenega. Pac pa so močne policijske in orožniške patrulje stražile kazino, dr. Šusteršiča in škofa — pač po nepotrebnem, ker ni nikomur prišlo na misel, kaliti silne žalosti in sramote kazinotov in klerikalcev. Le ironični klici „Heil Žlindra! Heil Haus Kregar!u so se čuli okoli zastraženih poslopij. Da bi klerikalci svojo jezo nekoliko ohladili, najeli so par barab, ki so se vozile po nekaterih ulicah. Ljudje so jih zasmehovali, ker so se pijani valjali po vozeh. Klerikalci so poklicali z dežele v Ljubljano najstrastnejše farje, da so agitirali za Kregarja. Ko je bil znan izid volitev, so se vsi poizgubili in nikjer ni bilo nobenega več. Ljubljana je pac vse drugačen teren nego na kmetih. Zvečer ob 8. je bil v „Narodnem domuu sestanek volilcev župana Hribarja. Sokolova dvorana je bila tako nabito polna z galerijami vred, da mnogo ljudi ni dobilo ne sedeža ne stojišča. Ko je prišel dr. Tavčar, zaorili so viharni klici navdušeoja, ki je trajalo par minut. In ko je vstopil izvoljenec, bilo je tako nepopisno navdušenje in viharni živio-klici, da Sokolova dvorana pač še ni nikdar slišala take navdušenosti. Vse, delavec, obrtnik, uslužbenec, uradnik, trgovec in meščan, vse je bilo prožeto splošnega veselja in radosti nad sijajno, presijajno zmago našega najboljšega meza. Ko se je burno navdušenje nekoliko poleglo, povzel je besedo dr. T a v Č a r, ki je v izbranih besedah dejal med drugim: Danes obhajamo praznik ideje, ki je zmagonosno prodrla in zmago-nosno prestala boj, ki so ga ji napovedali Črni mračnjaki. Zmagala je ideja svobodomiselna. (Viharno navdušenje) Današnji dan je- pokazal, da Ljubljana ne bo nikdar črna postala. (Klici: Nikdar ne bo postala!) Veselim se tega trenutka. Mnogo jih je bilo danes, ki so mislili, da prodro. Naši črni nasprotniki so pa sprevideli, da zastonj segajo po Ljubljani. Čudni pomagači so jim bili Nemci, ki so doslej visoko dvigali svojo svobodomiselnost, danes so pa capljali za Kregarjem. (Ironični klici: Heil dir im Rosenkranz!) Prepričali smo se danes, da ljubljansko nemštvo nima nobene moči, da se norčuje iz samega sebe, ker je brez načel. Ako pravijo naši Nemci, da so svobodomiselna stranka, a pri tem gredo v boj za Kregarja, niso več opravičeni do političnega življenja med nami. Današnja volitev pomeni grob nemški napredni stranki, kajti nobena napredna stranka bi se ne smela tako daleč spozabiti. Danes je pa propadla tudi naša slavna c. kr. vlada. V nobeni kronovini se ni vmešavala tako v volitve, kot se je pri nas naš Črni Schwar7, Ki ni nič drugega kot sla-boglasni lakaj dr. Šusteršiča. Vlada, ta skrajno perfidna, nepravična in partaična vlada, se je popolnoma vdala v farske roke. Mi pa smo vedeli, da dežela Kranjska ne sme postati do zadnje pike Črna, zato smo visoko dvignili našo slovensko tro-bojnico in pokazali nasprotnikom svojo moč. Zato napijmo vsi na čast in slavo našemu državnemu poslancu Ivanu Hribarju! Gromoviti živio-klici so zadoneli po dvorani in viharno ploskanje ni hotelo ponehati na noben način. Ob velikanskem navdušenjem je izpregovoril nato izvoljenec Hrib ar: Velike let sem že v Ljubljani, velikokrat so mi somešČanje izkazali svoje zaupanje. Nikdar ne bom pozabil trenutka, ko so me prvič izvolili občinski svetniki za župana, nikdar, ko sem bil izvoljen v dež. zbor. Najlepši dan je pa današnji, ko me je poslal v državni zbor narod, vsa Ljubljana brez razlike stanov. Z menoj se veseli sijajne zmage vsa Ljubljana. Opravičeno je vse navdušenje, ker je zmagala ideja. Vsi stanovi so se našli danes skupaj in se poklonili narodno napredni misli. Očitali so nam naši nasprotniki, da v našem taboru ni ljudstva. Danes se je pokazalo, da so brez podlage njih trditve, kajti zame so oddali svoj glas delavci, obrtniki, uradniki, trgovci, meščani, sploh vsi stanovi ljubljanski. Da smo tudi na kmetih dobili brez posebne agitacije primeroma veliko število glasov, nas na- LISTEK. ftrahovalci dveh Kron. Zgodovinska povest (Dalje.) Leta 1606. je Avstrija sklenila s Turki mir. Sedaj ni več tako nujno rabila piratov kakor poprej in zato je začela hitro proti njim postopati jako trdo in brezobzirno. Pod smrtno kaznijo je cesar prepovedal napadati turško ozemlje, obenem pa dal vzeti piratom vse njih ladje. Piratje so prišli vsled tega v silno bedo, ker niso imeli ne zemljišč, ne živine in niso mogli drugače živeti kakor od plena. Poslali so svojega vojvodo Nikolaja Radića na cesarski dvor v Prago, prosit, naj se Uskokom dovoli plenjenje ali pa naj jim da vlada posebno plačo za njih vojskovanje v prid države. Stvar se ni dognala, zakaj predno so bila pogajanja končana, so nastala med Avstrijo in med Turčijo nova nasprotja. Cesar je zopet potreboval pirate in zato jim je dovolil, da smejo zopet napadati Turke Da kopnem in na morju. Zopet se je začelo veliko vojskovanje zlasti na morju. Piratje seveda niso napadali samo turških ladij, nego z isto vnemo tudi beneške trgovske ladje ter napravili ogromnega plena. Beneška republika je poslala posebno brodovje, da zapre piratom izhod iz Senja in se je seveda tudi pritožila pri cesarju Vsled tega sta prišla v Senj dva cesarska komisarja, ki sta iztirala iz mesta celo vrsto piratov in njih poveljnike. Iztiranci so kakor je pač naravno, nadaljevali boj proti Benečanom. Kako predrzni so bili, kaže slučaj, da je 17 piratov pri belem dnevu vdrlo v Pulj, kjer so imeli Benečani svojo posadko. Piratje so napravili lep plen in se hoteli polastiti celo italijanskega proveditorja, ki je le iztežka utekel smrti. Vs'ed uspehov teh izgnancev so začeli v Senju ostali piratje zapuščati to mesta. Vlada se je ustrašila, da bi Senj sploh izgubil svoje branitelje in prišel v turško ali beneško oblast in zato je vsem izgnancem dovolila, da se vrnejo in molče trpela, da so se svobodno posvetili roparstvu na morju in na kopnem. Vse tožbe Benečanov so ostale brez uspeha. Celo cesarska ladjedelnica na Reki je tesala piratom ladje | in cesar je imenoval več piratov za viteze in jim nakazal mesečno plačo, ker so oplenili turško ladjo, na kateri se je vozila mati sultana Ahmeda iz Karamanije v Carigrad in poslali cesarju dragoceno sabljo, ki so jo med drugimi stvarmi dobili na tej ladji. Piratje so Benečane tako strahovali, da je naposled cesar moral vendar nekaj storiti proti njim. Poslal je zopet dva komisarja v Senj, ki sta zapovedniku, kranjskemu plemiču Žigi Gušiču, ukazala, da ne sme nobenega pirata pustiti iz mesta, njih ladje pa mora poslati na Reko, da se tam sežgo. Piratje pa so se uprli, prisilili Gušiča, da jim je odprl mestna vrata, se na Reki polastili svojih ladij in mnogih drugih ter noviČ začeli raz-bojnikovati po morju. Napadli so mesto Barbane in več otokov in vdrli tudi v turško Liko, zlasti ogromno škodo pa so delali Benečanom s plenjenjem benečanskih trgovskih ladij. Beneška republika se je maščevala kakor in kolikor je mogla; na krivcih pa tudi na nedolžnih. Benečani so napadli takratni peti del Kranjske, današnjo severno Istro in požgali 226 hiš, pokončali setev, posekali drevje in opustošili vinograde. Na- padli so tudi več tržaških trgovskih ladij in opustošili različne kraje na Krasu, tako da so goriški deželni stanovi pozvali leta 1612. nadvojvodo Ferdinanda, naj se pripravi za vojno z Benečani. Ferdinand se je hotel ogniti vojne in v ta namen novic poskusil ukrotiti pirate in se zlepa poravnati z Benečani. Po dolgih pogajanjih se je naposled vendar doseglo sporazumljenje med Ferdinandom in med beneško vlado. Sklenjeni dogovor pa je tudi to pot ostal neizveden. Leta 1613. so piratje na desetih ladjah zapustili Senj in od Krepana pri Šibeniku udarili na turško ozemlje, kjer so napravili lep plen. Ropali so potem v Makarski in na Neretvi, vdrli v Hercegovino, zavzeli mesto Trebinje in se z ogromnim plenom vrnili v Novi pri Senju, odkoder so delali roparske izlete na benečanske otoke. Z 12 ladjami so prišli piratje na otok Hvar, kjer se je slučajno mudilo veliko beneško brodovje. Vnel se je ljut boj, v katerem so bili piratje premagani. Izgubili so dve ladji in 60 mož, med njimi svojega zapevednika Nikolaja Hreljanoviča. Piratje se pa s tem niso dali ugnati, marveč so le mislili na osveto. Zaznali so po svojih zaveznikih, ki so jih imeli po vseh dalmatinskih in istrskih otokih, da je v mandrinskem pristanu na otoku Pagu usidrana velika benečanska galera. Zapovednik te galere je bil beneški nobile Krištof Venier. Piratje so zjutraj, ko se je zac?lo daniti, udarili z morja in s kopnega na galero in jo zavzeli. Ujeli so vse vojake in Častnike, jih ubili in trupla pometali v morje. Odpeljali so potem galero proti Senju. Na potu so obglavili tri plemiče, ki so bili kot popotniki na ga-leri, zapovednika Venierja pa so živega pripeljali v Senj. Venier je bil sin beneškega admirala, ki je zmagal v bitki pri Lepantu, ki so ga pa piratje posebno sovražili, misleč, da je njegov oče iz malomarnosti prišel prekasno na pomoč kralju Gjačiču in da torej njega zadeva krivda, da je bilo brodovje GjaČiČevo uničeno. PrišedŠi v Senj so piratje Krištofa Veniera obglavili. Njegovo truplo, iz katerega so izrezali srce, ki so je javno izpostavili, so pa vrgli v morje. (Dalje prih.) vdušuje za prihodnjost. Pravim pa, da bo treba delati, skupno delati. Ako današnji dan ne bi bil nič drugega storil, kot da je priklenil vse stanove drug na drugega, bi bila to že velika pridobitev. Klerikalni stranki slovenstvo ni nič pri srcu, njej je mar le, da bi podjarmila in spravila pod gotov vpliv vse. Ta stranka nas je hotela vreči k tlom in si poiskala dičnih zaveznikov. Sreča je za nas, da so se oboji pokazali v vsej nagoti. Nemškutarstvo in nemštvo v Ljubljani ni vredno piškavega oreha, kar je pokazal današnji dan. Voditeljstvo nemške stranke na Kranjskem je mislilo, da je napravilo bogve kaj pametnega, ko se je zvezalo s klerikalci, a gotovo že danes streznjeno obžaluje to zvezo in se kesa. Vse kranjsko nemštvo je edino kranjska hranilnica. Ako ta pade, izgine tudi kranjsko nemštvo, zato ta nasprotnik ni vreden, da se računa ž njim. Mi izhajamo okrepljeni iz tega boja. Delajmo, da se naše vrste strnejo, da poj demo v deželni zbor in obč. svet vselej tako stanovitno za naše ideje na volišče. Uresničitev tega bodi naloga vodstva narodno -naprednestranke. Izrekam vam vsem zahvalo, da ste me volili in želim, da vztrajate v naši organizaciji, da vsak stan najde v njej prostora in pravic. Ti slovenski delavec, uslužbenec, uradnik, trgovec in trgovski nameščenec, meščan, hvala ti za današnji dan, ki bodi v blagor slovenski domovini in naši beli Ljubljani. Vedno bom rad pospeševal vaše koristi, zato živeli volilci napredne Ljubljane! Gromoviti živio-klici, ki so govornika pretrgavali ves čas njegovega govora, so se še z večjim navdušenjem usuli po dvorani in ni jih hotelo biti konca. Dr. Triller je v svojem govoru poudarjal, da zmaga Hribarjeva je tudi zmaga dr. Tavčarjeva. (Velikansko navdušenje.) Prepir so hoteli zasejati nasprotniki med njima, današnji dan je pa dokaz, da se ni posrečil ta nečeden namen, Nemci so pljunili na svoj svobodomiselni prapor in ga razrezali. Klerikalci mislijo, da se jim mora ukloniti ves slovenski narod. Naša stranka je ponosna, da je iz lastne moči dosegla današnji uspeh. Kot smo danes sami zmagali, tako bo naša zastava danes šest let vihrala nad vso Slovenijo in pregnala tiste črne megle, ki še danes pokrivajo naše lepe pokrajine. Nam se ni bati nobenega boja. dokler bomo imeli taka voditelja, kot sta dr. Tavčar in Hribar, zato lahko rečemo, da je vsaka dr. Tavčarjeva zmaga tudi Hribarjeva. Izrecimo, da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj. (Velikansko navdušenje.) V imenu agitacijskega odseka se je zahvalil vsem volilcem občinski svetnik Turk. Dr. ŠusterŠič je trdil, da bo 23. maja pogreb napredne stranke. Mi mu danes lahko povemo, da kdor se zadnji smeje, se najboljše smeje. Zahvala za sijajno zmago gre pred vsem delavcem, ki imajo v prvi vrsti zaslugo zanjo in so pripomogli, da smo premagali z velikim uspehom krutega sovražnika. V imenu „ Slovenskega društvau se je zahvalil njegov predsednik dr. Kokalj vsem skupaj, posebno pa gospodom železničarjem (živahni živio-klici), ki so nastopili kot en mož in pokazali, da so res napredni. Govornik je prosil, naj se prepreči vsaka demonstracija. Ko smo bili na volišču, smo dovolj demonstrirali z našimi glasovi in čula nas je vlada, Nemci in klerikalci. Najbolj dostojno je, da jih docela ignoriramo. Pravilen, popoln in plemenit račun naredimo ž njimi. Z današnjo našo zmago nima samo Ljubljana veselja, ampak vsa Slovenija. Ostanimo vedno na braniku napredne misli, vedno na straži proti sovražniku! Dr Kušar se je kot rojen Ljubljančan veselil, da smo v skupni ljubezni podrli sovražnike. Zavrača trditve, da so naprednjak i frakarji. ^Tovariši iz ljudstva smo." Veselil se je govornik, da bo Hribar zastopal koristi tudi gorenjskih mest. Poudarjal je nadalje potrebo ljubezni do domovine ter da bomo Slovani znali braniti si svojo pravico pred nemško po-žrešnostjo. Naj imajo Nemci, kar imajo, a od nas ne dobe nobene pedi naše zemlje več. Govornik se je nato ozrl najizvršeno ožjo volitev, pri kateri so se Nemci prodali klerikalcem in [pokazali s tem, da so nazadujaki in mračnjaki. Hribar je o pravem času spoznal, kje se prime nemSkutar, namreč tam, kjer ga boli. Naša deviza bodi: posadimo Nemce na lačno klop! Ako bi župan ne bil dosegel drugega, kot da je z osnovanjem slovenskih denarnih zavodov paraleliziral moč kranjske hranilnice, je že to velikanskega pomena za nas in dovolj vzroka, da je izvoljen za državnega poslanca. Z današnjo zmago smo zaprli glas nasprotnikom. Slava ti, sokolska dvorana, da praznujemo v tebi zmago staroste tvojega „Sokola"! In zopet so zaorili burni klici navdušenja po dvorani. Govorili so nato še razni drugi govorniki, ki so vsi izražali svoje veselje nad slavno zmago in napijali našemu državnemu poslancu. Pri tem je pa igrala društvena godba navdušujoče slovanske komade, restavrater g. Keržišnik je imel pa mnogo posla, da je postregel toliko sto in sto ljudem, vendar je ves njegov aparat prav dobro funkcijoniral. Zmaga se je obhajala pa tudi drugod po mestu. Kamor si prišel, povsod navdušeno petje in krepki klici: „Živio Hribar!" Vse je prešinila le ena misel: Ljubljana Je bila napredna, je napredna in hoče vedno ostati napredna! Ožje volitve v državni zbor. Dunaj, 23. maja. Razen Galicije so izidi ožjih volitev že skoraj iz vseh kronovin znani. Na češkem so v splošnem prodirali Mladočehi in agrarci proti soc. demokratom. Pa tudi krščanski socialisti niso imeli toliko sreče kakor pri prvotnih volitvah. Gradec, 23. ma'a. V Gradcu sta izvoljena železniški minister dr. pl. Derschatta in dr. Hofmann-W ellenhof, prvi proti krščanskemu socialistu Neunteuf e 1 u. drugi proti soc. demokratu Hilariju. Neunteufel je podlegel tudi v 8. volilnem okraju, kamor pripada tudi Radgona. Izvoljen je bil z veliko večino nemški nacijo-nalec Einspinner. — V Upniškem okraju je izvoljen Mali k. V ljuben-skem okraju je bil izvoljen dekan Prisching proti soc. demokratu Hilariju. Celovec, 23. maja. V celovški okolici je izvoljen soc. demokrat Luka s. V Rožeku je izvoljen pristaš nemške ljudske stranke Kir chmayr proti kršč. socialistu Pupovcu; v velikovškem okraju je podlegel slovenski kandidat E11 ersdorfer proti Nagel u (nemška ljudska stranka. V šmohorskem okraju je izvoljen dr. Waldner (nemška ljudska stranka) proti kršč. socialistu grofu K h e v e n-h ii 11 e r j u, v špitalskem okraju pa je izvoljen dr. Steinwender proti klerikalcu K r a m p 1 u. Trst, 23. maja. Ker so se Italijani zdržali glasovanja, izvoljeni so bili vsi trije socialdemokratični kan-didatje, in sicer je dobil Scabar 2318, Pagnini 2317 in Oliva 1329 glasov. Dunaj, 23. maja. Na Dunaju in na NižjeavstriJ8kem sploh so izvoljeni nemški naprednjak dr. Ofner proti kršč. socialistu Zesewitzu, kršč. socialist Anderie proti soc. demokratu Steinu, kršč. socialist Pro-c h a s k a proti soc. demokratu S i 1 -b e r e r j u, soc. demokrat W u t s c h e 1 proti kršč. socialistu Menderju, soc. demokrat Forstner proti kršč. socialistu S.chneiderju, nem. napreduj ak baron Hock proti kršč. socialistu Starem. V Dun. Novem mestu je izvoljen soc. demokrat Per-nerstorfer proti kršč. socialistu Prokopu, v Badenu kršč. socialist Zeiner proti soc. demokratu Vinarskemu, v Kromerižu nemški naprednjak Weidenhofer proti kršč. socialistu S tein er j u, v Zwettlu soo. demokrat Hackenberg proti kršč. socialistu Z u 1 e g e r j u, v St. Hipo-litu kršč. socialist S c h m i e d proti soo. demokratu Polke ju. Lino, 23. maja. Izvoljena sta soc. demokrata Spielmann in Gru- ber. Posebno tragičen je poraz L o oker j a, ki je bil tako goreč referent za volilno reformo, a sedaj ga je pokopal soo. demokrat. Praga, 23. maja. V čeških okrajih so bili pri ožjih volitvah izvoljeni sledeči: v Pragi Mladočehi čech (proti nem. naprednjaku Rioh-terju), dr. Černohorskv (proti soc. demokratu Jelineku) in Kaf-tan (proti soo. demokratu Siissu), v Smihovu Staročeh N e u m a n n (proti Klofaču), v Vinohradih Mladočeh dr. Herold, v Karolinah Mladočeh dr. Fiedler, v Kralj, dvoru nar. socialist dr. Haj n, v Kolinu trgovinski minister dr. Fort (proti soc. demokratu P a velu), v Piseku narodni socialist Kalina, v Nem. Brodu dr. Kramar (proti soc. demokratu K a s z i k u), v Strakonicu češki agrareo Rukvaj, v Launu Mladočeh Kratochvil, v Mladi Boleslavi Mladočeh dr. čelakovsky, v Nahodu češki klerikalec Horskv, v Selcanu agrarec dr. Zahradnik, v Budjejovicah klerikalec Schachel, v Vis. Muti agrarec Padorič, v Pardubicah Mladočeh Hraskv in agrarec Rihter, v Tabru radikalec Zemlička, v Jaromeru grof S t e r n-b e r g, v Horazdovicu agrarec Naprstak, v Klatovi radikalec Holy, v Hrudimu agrarec Sabata, v Vis. Muti nar. socialist Klofač, v Bene-šovi agrarec Velich, v Časlavi agrarec Sobota, v Melniku agrarec Kotlar, v Veselu agraree Maca-n e c, v Kolinu agrarec Spaček, v Kostelcu agrarec Chaloupka. Minister dr. Fort je bil tudi izvoljen v Kralj. Vinohradih proti Klofaču. Nadalje sta bila v Pragi še izvoljena bivši poslanec B a x a in češki narodnjak Buriva 1. — V nemških okrajih so značilne sledeče volitve: v Trut-novu je propadel dr. Eppinger proti Wolfu, kateremu so pripomogli kršč. socialisti; v Marijinih varih sta propadla dr. Barnreither in Schalk. Brno, 23. maja. Na Moravskem so bili izvoljeni sledeči: dr. Bulin, Stransky, Slama, Smrček (vsi štirje Mladočehi), Filipinski (soc. demokrat), S o b 1 i k (agrarec), Šra-mek (klerikalec), Pražak (Staročeh), prof. M as ar y k (realist), Kulp (Staročeh) in pater Stojan. O pava, 23. maja. V Šleziji so bili soc. demokratje v šestih okrajih v ožjih volitvah, toda prodrl je edino le dr. Kunicki v Tešnu. Lvov, 23. marca. V Rzeszovu je izvoljen guverner avstro-ogrske banke vitez Bilinski. Ino most, 23. maja. V Trientu je izvoljen soc. demokrat Avancini, v Roveretu liberalni Italijan baron Malfatti, v Inomostu Erler, v Bolcanu pa Perathoner. Dunaj 23. maja. Soc. demokratje so imeli po izidih do polnoči 80 mandatov, kršč. socijalisti 63, Mladočehi 19, Staročehi 5, češki agrarci 24. Za skupni češki klub je 66 poslancev. Cesarja so volili. Lvov, 23. maja. V volilnem okraju Vadovice je 42 kmetov oddalo svoje glasovnice na ime „cesar Franc Jožef". Gluhi so bili vsem ugovorom ter so ostali pri svojem sklepu, Češ, da so dosedaj vsi poslanci mnogo obetali, toda svojih obljub niso izpolnili. Sedaj' se zanašajo edino le na cesarja, da bo izpolnil obljube. Priprave za parlamentarno zasedanje. Praga, 23. maja. Vodstvo mla-dočeške stranke je sklicalo za pojutrš-njem vse novoizvoljene češke poslance na posvetovanje zaradi ustanovitve skupnega kluba in določitve enotnega postopanja v parlamentu. Dunaj, 23. maja. Dr. Eben-h o o h je sporočil vodstvu krščansko socijalne stranke, da pristopi vseh 15 klerikalnih poslancev iz Gornje Avstrije k tej stranki. Delegacije Budimpešta, 23. maja. V parlamentu se danes razglaša, da bodo delegacije sklicane v meseou septembru, vsled česar se bodo v ogrskem drž. zboru vršile volitve v delegacije Še pred zaključkom poletnega zasedanja. — Hrvatski minister Josipovich je izjavil, da upa, da se hrvatsko jezikovno vprašanje do tedaj ugodno reši. Protidinastično gibanje v Perziji. London, 23. maja. Gubernator v Saristanu, Šahov brat, ščuva nomadska plemena p ruti šahu ter zbira dobro oborožene čete. Cela dežela je preplavljena z antidinastičnimi oklici. V KersnarŠaku in Širasu vlada popolna anarhija. V Reštu so revoluci-jonarji zaprli carinski in brzojavni urad. Dnevne vesti. V Ljubljani,; 24. maja. — Župan Hribar je povodom svoje izvolitve za drž. poslanca dobil nebroj čestitk. Eden prvih, ki se je oglasil, je bil dr. Kramar, ki mu je čestital v imenu češke narodne in svobodomiselne stranke. — Čestitke- Povodom včerajšnje zmage je došlo od vseh strani toliko brzojavnih Čestitk, da smo jih morali odložiti za jutri, ker nam manjka prostora, da bi jih danes priobčili. — V blatu infamnosti. Kakor stekel pes, kadar ga konjač pobije, izbruhne iz sebe najostudnejsi strup in žolč, tako je ljubljanskega škofa glavni list danes v posebni izdaji napadel različne udeležnike včerajšnje volitvene proslave. Sirovo in nizkotno je opljuval vrlega in značajnoga našega someščana gosp. Predoviča, ki je moško in junaško šel s stotinami drugih mož v volilni boj. Brezstidno se zaganja v tihega g. čudna, ki nikomur na svetu nič zalega neče. Kakor lačna zver svoj plen glode ob različnih drugih možeh. Samega sebe pa je prekosil „Siove-nec" v napadih na slovenske gospodične, ki so se v mladostnem navdušenju priklopile slavnostnemu sprevodu. Srce se je smejalo človeku, ko je videl te dra-žestne cvetke narodnega ženstva pri slavnostnem sprevodu. Od vseh strani so ljudje hiteli skupaj, vihteli klobuke in oduševljeni pozdravljali mlade dame. Na vseh oknih si videl ljudi, mahajoče z robci, od vseh strani so doneli klici: Živele slovenske gospodične! Ponosna je lahko Ljubljana na tak ženski naraščaj in zato se je tudi vse veselilo nastopa teh mladih dam. „Slovenec" pa n apada te dame, kakor še nikdar niso bile napadane ženske. Se med kanibalskimi Hotentoti bi ne bilo mogoče kaj takega, kar se je zgodilo v Ljubljani; še v svinjakih je več Čuta za čast in dostojnost, kakor v šen-klavškem farovžu. Kar je storil „Slovenec" narodnim gospodičnam, kriči po maščevanju. Zadoščenja je treba, eklatantnoga zadoščenja in dobiti se mora ali pa si ga bomo sami dobili. — Možgani se jim mehčajo. Kakor cucki so bili včeraj tepeni klerikalci, vzlic zvezi z Nemci in vzlic podpori vlade, čez 3000 glasov je dobil napredni kandidat, dasi so združeni klerikalci in Nemci postopali z največjim terorizmom. Ta strahoviti poraz je klerikalce tako potrl, da so postali kar božjastni. Svojim backom so toliko Časa pripovedovali, da je zmaga čisto zagotovljena, da so ti res verjeli. V tolažbo in pomir-jenje teh backov in baoulj je „Slovenec" včeraj naznanil z debelimi črkami, da Hribarjeva izvolitev ne bo potrjena. Klerikalcem se menda možgani mehčajo, drugače bi ne mogli zapisati take urnebesne budalosti. Samo časopis, ki smatra svoje bralce za popolne tepce, se more upati kaj takega. O tej „SlovenČevi" beda-stoči je originalen Ljubljančan izrekel naslednjo karakteristično sodbo: Ko bi bil „Slovenec" tako širok, kakor je neumen, bi brzovlak vozil tri dni, predno bi okrog njega prišel. — „Pregledati smo hoteli svoje vrste". Pri včerajšnji volitvi so bili klerikalci tako tepeni, da so se kakor ščurki poskrili v svoje luknje. Pred volitvijo so nastopali že tako prešerno in ošabno, kakor da bi bili že gospodarji ljubljanskega mesta. Dan za dnevom so kričali, da jim je zmaga zagotovljena in da pade pri ožji volitvi v njihove roke tudi ljubljanska napredna trdnjava. V tem svojem prft, pričanju so bili še tembolj utrjeni, fc0 so sklenili zvezo z Nemci, meneč, d* so s tem zabili zadnji žebelj v krsto napredne misli v Ljubljani. A varali so se v svojih nadah. Vkljub vsem infernalnim sredstvom, ki so se posluževali v volilnem boju, vklj^ ogromnim vsotam, ki so jih porabili za podkupovanje nezavednih volilcev, vkljub očitni zvezi z Nemci in nem. Škutarji so bili pobiti in poraženi tako temeljito, da se jim ne bo nikdar ve( skominalo, stegovati svoje prste p0 beli Ljubljani. In sedaj ko so jo do. bili tako pošteno po grbi, da bodo pomnili, sedaj se delajo, kakor da bi nikdar resno ne mislili na zmago v Ljubljani in izgovarjajo se, češ, da bq imeli v volilni borbi v Ljubljani zgolj „namen pregledati svoje vrste", tli. navci! čemu so pa potem izdali nad 30.000 gl. za agitacijo in podkupovanje volilcev, ako niso resno mislili na za. vzet je napredne ljubljanske trdnjave' 30 OOOgld. pac niso mačje solze in klerikalci tudi niso iz tistega kova, da bi žrtvovali to ogromno vsoto zgolj za to, da bi — pregledali svoje v. Da, da, sladko grozdje jim visi previsoko, te jim je temeljito pokaza d včerajšnja ožja volitev, zato pravijo sedaj, da jim je to grozdje — preklalo ! — Zapora se boji. Kazei zakon določa za razžaljenje straže kazen zapora od treh dni do enega meseca. Dr. ŠusterŠič je včeraj poštenega redarja, ki je opravljal svojo službo, psoval z barabo. Ko bi bil to storil kak delavec, bi ga bili takoj odgnali v špehkamro. Obžalujemo, da se to ni zgodilo tudi s Šusteršičem, kajti zaslužil je to v polni meri. Na vsak način pa se mora to naznaniti pristojni oblasti. ŠusterŠič ve dobro, da bo obsojen na zapor m da bo moral riČet otepati in zato poskuša, kako bi se zmazal. Toliko in moštva namreč nima, da bi pogumno rekel: Da, to sem stur:^ in nosil bom posledice. Kaj takega so zmožni samo pravi možje. ŠusterŠič pa laže v „Sloven -pišoč, da je le zaklical „ali se policaji ali barabe na str.aži . je čisto navadna laž. ŠusterŠič je jasno in razločno zaklical policaj; „baraba". In vse laganje mu nebo nič pomagalo, ker je vse polno prič, ki bodo pod prisego potrdile, da je bilo tako in nič drugače. — Narodna požrtvovalnost. S kako vnemo so prihajali naši somišljeniki včeraj na volišče, dokazuje da>■>■? mnogi uradniki, ki so bili zadnji U premeščeni iz Ljubljane, a imajo tukaj volilno pravico, pripeljali z naja, Maribora, Celja, Trsta, Puljain od drugod. Stari gospodje so se prinesti na volišče kakor na pr g ces. svetnik M urni k, ki so ga gospi dr. Tavčarjeva in dva postresčka prinesli na volilni prostor, g. K a ni k, g. Zalaz ni k, ki je prišel ii Toplic na Dolenjskem, kjer se zdrav:, bolnike iz bolnice so morali zdravniki na energično zahtevo spuščau ven, da so se odpeljali volit. Tudi g. Klemene, ki so mu pred kratkim nogo odrezali, ni izostal. Vsa po# hvala in priznanje pa gre našim zavednim naprednim damam-ki so se z velikim uspehom potrudile, da so mnogo naših volilcev privedle na vo* lisce in s tem priborile sijaja zmago. Vsa Čast taki zavednosti!] — Kakor ščurki pred luči* Zadnje dni smo opazili po ulicah ho* diti mnogo tolstih, črnih mož, ki švigali iz veže v vežo in občini je mislilo, da imajo duhovniki kako znanstveno potovanje in da išfoj0 stanovanj. Da pa ne bode kdo v zmoti, smo v prijetnem položaju naz* naniti resnico. Cela črna garda J' sklenila, da mora slovenska prestolih pasti in ker so božji namestniki l> deželi, razen trnovskega kaplan* Kochlerja, boljši praktiki, so pr$ svojim tovarišem v Ljubljano na p° moč, z dobro nado, da bode tuđ tukaj njihovo zrno padlo na rodovitu* tla. Pa splavale so kljub zvezi 1 Nemci vse lepe nade po vodi. „Živ^ Kregar! Heil Kregar!" se je čulo 1' še semtertja, dokler ni na Gradu vihrala bela zastava in zagrmel p?*1 strel, ki je Črno vojsko hipoma razbil tfenici so zbežali za varno kazinsko ozidje, domaČe „posodeu so se pokrile po farovžih, tuji „apostoli krščanske ljubezni" pa so hiteli na kolodvor in tudi „premilostniu ni hotel ostati osamljen, in niti toliko časa ni ;mel. da bijmu mogel koČijaž zapreči njegovo ekvipažo, ampak je poklical jzvoščka, ter se naglo odpeljal po skritih ulicah, za svojimi premaganimi črnimi brati na kolodvor. Kakor ščurki pred lučjo, tako so bežali „ti tolsti mogotci pred belo zastavo iz Ljubljane, napredno občinstvo pa je v najlepši harmoniji pokazalo, da Ljubljana ni in ne bode vspričo še tako sramotnih intrig nikdar črna. — Mbar — Bulfalo-Bill. Na današnjo ^feebno izdajo „Slovenca", v kateri pisec na najnesramnejŠi in le kakega nadutega farja vredni način zasramuje in krade čast gojenkam c. kr. učiteljišča in mestne višje dekliške šole in jih pred svet postavlja naravnost kot prostitutke, odgovarja prizadeti oče, katerega hči se je tudi udeležila volit-venega obhoda, da bi bile te gospodične izvestno preje vzgojene za podtikam višji poklic v izvestnem — baje Hribarjevem zavodu, ako bi se za ta poklic šolale pri kakem borovniškem župniku ali pri kaplanu Kah-larju, ki imata izvrstno prakso v ti stroki. — Nezgoda dveh klerikalnih agitatorjev. Preteklo soboto smo poročali o klerikalnih agitatorjih Ras-bergerju in Kozjeku, ki sta hotela v Kovačevi gostilni v Kolodvorskih ulicah imeti svoj agitacijski biro. Moža sta imela z agitacijo veliko dela in težko je bilo to delo, ker so jih ljudje kar izgrda podili od sebe. Seveda sta pri tem delu postala tudi žejna. To žejo sta prišla gasit v Kovačevo gostilno, vedoč, da se tam toči poštena kapljica. Z agitacijsko pisarno pa tam ni bilo nič. Kratkomalo nič. Kozjek je zastonj odpiral vse zatvornice svoje zgovornosti. Ne da bi bila kaj opravila, sta morala moža iti dalje. Ko-lovratila sta še po različnih gostilnah, a svojega biro-a nista mogla nikjer nastaniti. Končno ju je pa celo ločila brata roka pravice. Kozjek je namreč pozabil, da je bil nedolgo tega pri c. kr. okrajnem sodišču potrjen k are->tantom. Ravno sredi najhujše agitacije je izvedel, da ga iščejo policaji In — izginil je za deset dni za trdnimi zidovi c. kr. zaporov, prepustivši vse breme agitacije svojemu častivrednemu prijatelju Rasbergerju. — Sadovi Kochlerjeve nadutosti na Barju. Danes dopoldne okrog desete ure so prišli k Ivanu S t e r g e r ju (po domače K o s m u 1 c u) na Ilovici št. 10. klerikalni agitator jakob Gale in njegovi zaslepljeni pristaši ter zahtevali od njega, da mora odstraniti z drevesa slovensko zastavo, katero je razobesil na čast zmage župana Ivana Hribarja. Ker ni hotel tega storiti, so jo s silo ?trgali z drevesa, ter šli v hlev in tam napadli in nabili njegovega brata! To je sad gonje kaplana Kochlerja, ki trosi sovraštvo in prepir med Ilovčane. Mestni policiji pa priporočamo, da spravi take javne nasilneže na varno, da bodo v^saj drugi živeli v miru! — Družbi sv. Cirila in Metoda je v proslavo g. Ivana Hribarja podaril župnik I. Vrhovnik en cekin in en groš. Slava idealnemu svečeniku ! — Postojna je z razsvetljavo in mirozovom proslavila zmago župana Hribarja pri včerajšnji volitvi. — Koroški Slovenec Josip P i r m a n iz Trbiža, hoteč izvedeti kakršenkoli izid ljubljanske volitve državnozborskega poslanca, je prinesel seboj v Ljubljano dva znaka, da bi grede domu obveščal ljudi o izidu, in sicer je imel seboj za slučaj da propade župan, več metrov dolg črn paj-čolan z napisom: „0 r n a L j u b 1 j a n a" — za ugoden slučaj pa velik lampijon v slovenski trobojnici. Ta lampijon je naznanjajoč zmago napredne misli visel iz vagona, v katerem se je vozil zavedni koroški Slovenec od 8. ure 45 min. zvečer do 5. ure zjutraj. Živela zavednost! — „Wir kennen die Laibacher Bontschen nični ntehr — wir wol-len sie nioht mehr kennen!" Tako se je izrazil odlični koroški Nemec, kateremu se studi nezaslišano dejstvo, da so se njegovi ljubljanski nemški bratci zvezali s Kregarjem in kranjskimi farji. ljubljanski Nemci so osramočeni in z njimi celo kranjsko nemštvo pred vsem svetom. Koroški nacijonalec je rajše odklonil mandat, kakor da bi ga bili volili — „klerikalni" Slovenci, ljubljanski Nemci in nemčurji pa se vežejo s klerikalno — in poleg tega Še — kranjsko klerikalno bando, ki jT ni para na svetu, kar se tiče podlosti in zelo-tizma! „Sramota", — kličemo tudi mi z drugimi Nemci ljubljanskim, kranjskim Nemcem! — Razlika med kranjskimi in koroškimi duhovniki Dne 21. t. m. seje na jeseniškem kolodvoru primeril naslednji prizor: Na kolodvorskem peronu je sedelo več koroških duhovnikov, ki so se dostojno zabavali z drugimi gosti in zraven lepo zapeli nekaj slovenskih pesmi. Naenkrat se oglasi pri drugi mizi sedeči kaplan s Kranjske gore in začne koroške duhovnike zmerjati, Češ, da naj se dostojno obnašajo. To je nedostojno, je rekel, da poje duhovnik v javnem lokalu. Seveda — koroški duhovniki niso molčali, nego so predrznemu kranjskogorskemu kaplanu dobro posvetili, rekoč, da si kot koroški Slovenci štejejo v čast, javno peti, da, celo v Celovcu si ne puste braniti slovenskega petja, še manj bi si to pustili od kakega prismojenega kranjskega klerikalca. Kranjskogorski kaplan, ki ni pričakoval tako možatega odgovora, jo je hitro odkuril, na-vzočno občinstvo pa je splošno pritrjevalo mladim koroškim duhovnikom. — Seznam vseh do 31. dec. 1906 vpisanih patentov. Predsedstvo c. kr. patentnega urada naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je abecedni seznam o vseh do 31. decembra 1906 v patentni register vpisanih patentov v posebni izdaji izšel in je dobiti v knjigarni Lehmann & "VVentzel Paul Krebs) na Dunaju, I. Kiirntnerstrasse 30 za ceno *2 K. Opozarja se s tem na to publikacijo, ki bo zaradi pregleda patentov, podeljenih v posameznih tehniških strokah od obstoja patentnega urada, strokovnim krogom, osobito industriji, obrtu in tudi trgovini dobrodošel pripomoček. — Zlatopolje pri Brdu -Hri- bovc je tepec," tako misli mogočni župan, tudi sam hribovec Andrej Slapar v Zlatem polju, odkar je zasedel v naši občini stolec županski. Zgovarjal bi se najraiše o samih paragrafih, kakšno dolžnost ima vsak župan napram svojim občanom, mu je deveta briga, v dokaz tega, da za leto 1905 in 1906 ni predložil odboru še nikakršnih izkazov o stroških in dohodkih. Tako skrbi ta vrli Kreko-vec za red v svoji občini. Opetovano se ga je že poživljalo, naj svojo dolžnost izpolni, a zaman. Tem potom se obračamo z nujno prošnjo na slavni deželni odbor, da poseže v to nerodnost in ukaže županu v Zlatempolju, da našo povsem opravičeno zahtevo nemudoma izpolni, drugače smo pripravljeni v kratkem kaj več v javnost spraviti. Vedi, Andrej, da tudi pri nas v hribih se dela dan. — „Dentsches Haus" v Celju. Družba, ki je to zgradbo v Celju vprizorila, imela je te dni glavni zbor. Iz poročil funkcijonarjev poizvemo, da je bilo za stavbo te „trutzburg" napram Slovencem preliminiranih 360.000 K; a preliminar se je doslej prekoračil za 36.000 K; naknadnega kredita družba še zahteva 80.000 K. Za vsem bi torej ves „D. H." stal 476.000 K, kar pa bode menda še — premalo. — Gott hilf weiter! — Od Sv. Antona v Slov. gorici se nam piše: Klerikalci so povsod enaki. 12. t. m. je bil pri Sv. Trojici zaupni shod. Nevoliloem ni bilo dovoljeno udeležiti se shoda in to je fantke tako razjezilo, da so na cesti napadli antonjevske naprednjake ter je zmerjali. Pri sodniji so bili pa skoraj popolnoma nedolžni. Nobeden sKoro ni zakrivil ničesar. Bili so imenitno dogovorjeni, ali sodnija jim je vendar 50 dni pravično med pet razdelila tako, da bode zaprt vodja Roškar 14 dni, dva druga pa vsak po 10 dni in dva „tamburaša" kaplanove bande vsak po 8 dni, ker še nista bila do sedaj kaznovana. GL kaplan! Zakaj pa včeraj niste dali streljati? — Z zvonika Je padel kleparski pomočnik Jožef Furar v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Bil je takoj mrtev. — Bolniška blagajna zadruge hotelirjev In gostilničarjev v Opatiji. Z mesecem avgustom t. 1. bo pričela funkcijonirati bolniška blagajna pod gornjim naslovom. Ker je okrajna bolniška blagajna v Voloski v hrvatsko-slovenskih rokah, in ker niso mogli Nemci nikakor priti v predsedništvo te blagajne in si jo osvojiti, osnovali so si najprvo pred d verni leti zadrugo gostilničarjev in hotelirjev in začeli delati na to, da dobe svojo bolniško blagajno. Sestavili so pravila, katera so jim bila pred kratkim odobrena, in sedaj ne manjka drugega kakor sklicati občni zbor in izbrati iz svoje sredine predsedništvo. Ta občni zbor bo menda v mesecu avgustu t. 1. Ker je pa v Opatiji in Voloski tudi lepo število gostilničarjev in hotelirjev in onih, ki oddajajo sobe in kateri so člani te zadruge in kateri imajo pravico glasovati pri občnem zboru in biti izbrani v odbor, polagamo na srce, da se vsi kakor gospodarji tudi delojemalci udeleže občnega zbora in da izvolijo v predsedništvo po mogočnosti kolikor več naših ljudi. S tem bomo pokazali, da tudi nas zanima, kako se bo ta blagajna vodila. — Utopljenca so našli v Savi pri Zagrebu. Sodijo, da je magacin-ski uradnik Južne železnice v Celju F. Wilfling. — Nepoboljšljiv grešnik. Predvčerajšnjim je policija aretovala izpod policijskega nadzorstva pobeglega, že petkrat zaradi tatvine predkaznova-nega, 181etnega Silvestra Zajca iz Dola. Ko so ga preiskali, se je našla pri njem nova nikelnasta ura, 7 kron denarja in tudi lepa, zelena Zajčeva obleka je padla policiji v oči. Ker je izključeno, da bi Zajec, ki je zelo de-lomržen in tujemu imetju nevaren, prišel do teh reči po pošteni poti v posest, so mu žilice nekoliko natančneje preiskali in fant je končno povedal resnico. Pred BinkoŠti je namreč vlomil v Dolu v Kosmovo špecerijsko prodaj alnico in tam ukradel 50 kron denarja, za katerega si je nabavil obleko in uro, potem pa seno tel odpeljati v Trst, a mu je Dolioija to veselje skazila in mesto ob obali sinje Adrije, se bode Zajec moral sprehajati v zaporu pri tukajšnjem deželnem sodišču. — Vročekrven vajenec. Ko sta predvčerajšnjim v Martinčičevi delavnici kovala Vincencij Jevševar in Leo Dececcesta neko železo in se pri tem nekaj sprla, je hotel Jevševar slednjega udariti s kladivom. Ker mu je Deoeccesto kladivo odbil, se je Jevševar razljutil in potegnil iz ognja goreče železo, s katerim je Dececcesto trikrat sunil v laket leve roke in ga težko telesno poškodoval. Dececcesto so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, Jevševerja pa je policija aretovala. — Đelavak® gibanje« Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 Hrvatov, 22 Ogrov, 35 Macedoncev in 64 Slovencev. — Izgubljene ln najdene reči. Frančiška Stepčeva je izgubila Črno jopo, vredno 6 K. — Učenec Oton Kolarič je izgubil srebrno uro s črkama O. K. s srebrno verižico, vredno 12 K. — Dijak Jožef Okorn je našel konec srebrne verižice. — Šolski učenec Ludo vik Ducke je izgubil nikel-nasto uro z verižico, vredno 10 K. — Železniški uslužbenec Jožef Pod-bevšek je izgubil bankovec za 10 K. — Našla je gospa Marija Sekula srebrno brožo. Izgubitelj jo dobi Pod Trančo št 2, III. nadstropje. — „Ljubljanska društvena godbo" priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. * Najnovejše novice. Zaradi atentata predsednika G u a-t e m a 1 e so oblasti zalotile v neki predmestni hiši zbrane krivce. Atentatorji so streljali na vojaštvo ter ustrelili nekega majorja. Ker so uvideli, da ne morejo ubežati, so se vsi sami usmrtili. — Drava je stopila čez bregove v Slavoniji in na Ogrskem ter poplavila tako visoko, kakor že 30 let ne. Več ogrskih vasi je popolnoma pod vodo. Pijonirji delajo noč in dan. — Svojo hčer in njenega otrokaje zadavila v Pančovi trgovka Kneisl vsled jeze, ker se je hči hotela vrniti k svojemu možu, ki ga je bila zapustila na materino prigovarjanje. — Kap je zadela predsednika najvišjega sodišča dr. Stein-b a c h a, da ne more govoriti. — Slovanska naselniška družba v Ameriki se je ustanovila v New Yorku pod imenom „Slavonic Immigraot Societv." Ustanovili so jo v Ameriki naseljeni Čehi, Slovaki, S 1 o v e n ci, Hrvatje, Srbi, Bolgari in Rusi. Družba zgradi dom za naseljence ter jim bo šla sploh na roko. * Brzojavljenje iz vozečih vlakov« Neki brzojavni uradnik v Tur inu je izumel nov način brzoj a v-ljenja iz vozečih vlakov. Na ta način je mogoče brzoj a viti ne samo z drugimi vlaki, temuč tudi s postajami na progi. Prvi poskusi so se obnesli nad vsako pričakovanje. * Steklene lasulje. Vedno težje je dobiti lepe ženske lase za umetne kodre in kite. Lasje so se podražili za trojno ceno. Poskušali so predelati konjsko žimo in prejo za lase, a se poskusi niso obnesli. Sedaj so počeli uporabljati nitkasto steklo v ta namen, in obneslo se je baje izborno. Lasulje iz takih niti so baje zelo lahko in lepe, pri tem pa mehke kakor naravni lasje. * Umaknjeno darilo. Povodom mirovnega kongresa v Lucernu pred dvema letom se je poljski grof Gu-rovski tako navdušil za mirovno idejo, da je „podaril" mestu 600.000 frankov za ustanovitev mirovnega muzeja. O tej velikodušnosti se je pisalo po celem svetu in mesto Lucern se je svojemu dobrotniku prišlo z deputacijo zahvalit. Grof pa se je sčasoma menda ohladil za mirovno idejo ter začel premišljevati, da je 600.000 frankov le preveč denarja. Ko so ga začeli opominjati, je izjavil, da je pri volji dati le 60.000 K. Lucerniški mestni očetje so brž prosili, naj se jim ta obljuba da pismeno, da se svota Še bolj ne skrči. * Nehvaležnost. Leta 1872. je dirigiral Wagner koncert na Dunaju. Pri tem je imel njegov sicer izvrstni hornist Lewy nesrečo, da je zatrobil napačen glas. Vsled tega se je njegov prijatelj Mauthner, ki je spisal več burk, med poslušalci glasno zasmejal. Med odmorom so prišli na hodniku razni \Vagnerjevi prijatelji skupaj. Med temi so tudi bili Wagner sam, Mauthner in Lewy. Wagner je dokazoval, da se najboljšemu hornistu lahko pripeti, da napačno zapiska. Tedaj je stopil Lewy k Mauthnerju rekoč: „Ni bilo lepo, da si se smejal. To je celo nehvaležno. Jaz sem videl igrati vse tvoje burke, a se nisem niti enkrat zasmejal." Vsi so udarili v smeh. * Atila, prestolnica Ogrske. Budimpeštanski župan je sprejel od nekega Tudorja iz Avstralije pismo, v katerem ta madjarski patrijot toži, ker je sedanje ime ogrskega glavnega mesta tako neprimerno in nerodno. Budapest — prvi del besede spominja na Budo, ki nam je popolnoma tuj, drugi, — Pest — pa na strašno bolezen. (Pest — kuga). Tudi drugi njegovi rojaki v tujini da so enakih misli. Po njegovem mnenju bi bilo najprimernejše ime Atila, ker spominja na osvojevalca in velikega vladarja Hunov, s katerimi so Madjari plemensko v sorodu, ker so oboji Mongoli. * Samomor vsled jeze. Trinajstletni Ernest Perry v Utici se je vsled jeze, ker mu njegovi starši niso pustili iti na ribolov, obesil. Minoli petek je prosil svoje starše, naj mu dovolijo iti loviti ribe zaeno z njegovimi tovariši, v kar mu pa starši niso dovolili. Deček je potem jezno razdejal vse priprave za ribolov, si preskrbel vrv in se je v skladišču obesil. Najbolj se je žalostil, ker ni imel denarja, da bi si nabavil potrebne trnke za ribolov. Književnost. — Metulji v podobah. 129 bar-vanih podob s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni. Izdal in založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena: 80 vin., po pošti 85 vin. Izpred sodišča. Bazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Brezskrbna mati. Dekla Ivana Trost v Orehovcu je imela nezakonsko dete ženskega spola. Dne 8. aprila t. 1. je imela na vrtu opravka. Predno je pa odšla na delo, je položila dete v plenice zavito na klop, ki je stala blizu zakurjenega štedilnika. Po naključju so se vnele plenice, vsled česar se je dete tako opeklo, da je umrlo. Nezakonska mati je bila obsojena na 5 dni strogega zapora. Pred hišo razsajal. Danijel K1 e š n i k, delavec v Slapah, je znan razgrajač. Dne 15. januarja t. 1. se je jezil v Omanovi gostilni v Vevčah nad Janezom Rantom, ker je bil navzoč, ko so enkrat Klešnikovega brata fantje pretepli. Prišel je zvečer pred Rantovo stanovanje, vihteč v roki dolg nož, z drugo pa remelj, ter je kričal, če bo vun prišel, da ga bode tako zdelal, da bo svoje kosti v predpasniku na „britof" nesel, pri tem pa z nožem suval v vrata. Medtem je pa prišel slučajno mimo Anton Jeriha. Brez povoda se je tega z nožem lotil, a napadeni je sunke s palico odbijal, končno se mu je pa le posrečilo uteči. Klešnik je bil obsojen na eno leto težke ječe. Tatinski usluibenec. Delaveo Anton Novak iz Ljubljane je služil v „Narodnem domu". Sam priznava, da je društvu „Ljubljana" vzel 56 zastavic, društvu „Sokolu" dekoraoijsko blago in „Narodnomu domu" dve veliki volneni zastavi. Z nekim tatinskim tovarišem je vzel Jožefu Kam-narju voz, vreden 60 kron. Denar sta skupno zapila. Tomaža Mencingerja je pa opeharil za 10 kron, trdeč mu, da kupuje kapune in purane za svo-jega gospodarja ter da mu je denarja zmanjkalo. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe. Topot V Omanovi gostilni v Vevčah so se v nedeljo zvečer dne 20. prosinca t. L fantje stepli. Pri tem je Jožef Bencina, delavec, po lastnem priznanju s kolom udaril Matevža Gregorca, kateremu je bila prelomljena kost na palcu leve roke. France Bencina je pa v veži od tovarniškega delavca Karola Klešnika zadobil na plečih vreznino, ki bi bila lahko smrtnonevarna. Klešnik skuša utajiti svoje dejanje, a priča Jože Brezovar spriČuje, da je ta drugi dan po tepežu svoj nož skril za neko omaro Brezovarjevega stanovanja, zato ga niso orožniki pri njem našli. Klešnik je bil obsojen na eno leto težke, Bencina pa na 6 tednov ječe. Telefonska m brzojavna poročila. Celje 24. maja. Kandidat napredne „Narodne stranke" za Gornji grad-Šoštanj Slovenji gradeč -Marenberg Vinko Ježovnik je zmagal proti dež. odborniku prof. Robiču s 1099 glasovi večine. Celje 24. maja. Pri ožji volitvi med Ježovnikov in Ro-bičem je zmagal narodno-napredni kandidat Ježov-n i k. Pri ožji volitvi med R o š e m in Benko vičem je zmagal klerikalec BenkoviČ Zidani most 24 maja. Benko vič je zmagal nad Rcšem z ne znatno večino g^sov. Slovenji Gradec 24 maja. Naprednjak Ježovnik je zmagal z večino 1099 glasov. Živela napredna misel, živeli napredni volilci! — Slovenjegraški Slovenci. Velenje 24. maja Jutri, 25. t. m, bo velika bakljada z godbo od Šoštanja do Velenja. — Napredni volilci. Gorica 24. maja. Na Krasu je s sijajno večino zmagal narod-no-napredni kandidat S t r e k e 1 j proti klerikalno - vladnemu kandi datu Laharnarju. Gorica 24. maja Štrekelj je dobil 5003 glasov, Laharnar pa 3234. Dunaj 24. maja. Socijalni demokrat] e imajo 84 mandatov, torej več, kot je kdo pričakoval. Dunaj 24. maja. Samo 4 poslanci so dobili po dva mandata, namreč Fort, Resel, Lueger, Gessmann. Minister Fort odloži mandat Kral. Vinohradov. Tam bo pri novi volitvi posebno hud boj, ker bodo narodni socijalci kandidirali Choca. Dunaj 24. maja. Računski re-vident Schmidt, ki ga je finančni minister prestavil v Črnovce samo zato, ker je kot zaupnik uradnikov kandidiral proti klerikalcu, se je uprl premestitvi in zahteval redno disciplinarno preiskavo. Praga 24. maja. Profesor H r a s k y je pri ožji volitvi v Par-dubicih zmagal z večino tisoč glasov. Češki socialist A ust je zmagal v nemškem rudokop -skem ozemlju. Praga 24. maja. Češke narodne stranke so dobile skupaj 84 mandatov. Ustanoviti hočejo skupen klub in bodo jutri v tem oziru sklepali. Budjejevice 24. maja. Čehi so onemogočili konstituiranje obč. sveta. Petrograd 24. maja. Policija je zaprla 35 dijakov in dijakinj zaradi anarhistične propagande. Zahvala« Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem cenjenim v o lile eni kamniškega in brdskega okraja, ki so dne 14. maja imeli toliko zaupanja v me, da so me volili, Če tudi se Vam nisem vsiljeval in ne ponujal; ter da Vas niso nobeni pritiski prisil je vali voliti proti Vaši volji. Navdaja me nade, da če tudi za sedaj ni prodrla neodvisna kmetiška reč, pa da pridejo Časi, ko tudi kmet pošlje pravega kmeta za se v boj v parlament. SkaruČna, dne 23. maja 1907. Jftatc) Strica, župan in posestnik. B Vsem, k! se čutilo hedne m onemogle ki so nervozni in brez energije daje Sanatogen nove Ii v) junake moči in poguma. Sijajno ga je ocenilo več nego 5000 profesorjev in zdravnikov. Naprodaj po lekarnah in dro-gerijah. Brošure razpošiljata gratis in franko B a u e r & CieM Berlin SW 48 in generalno zastopstvo C. Brady, Dunaj, L 1142—4 IS m 1 Zahvala. t- Umrl? so - Ljubljani Dne 16. maja: Josip Miš, delav. si n, 4 meB Streliške ul. 15. Peniphyi[us. Alojzija Koprol, delavčeva hči, 11 ur. Tržaška cesta 2. Živ-Ijenske slabosti. Piie 17. maja: Jernej Prebil delavec, 72 let. Radeckega cesta 11. Ostsrelost. — Cirila Tavčar, poslovodjeva hči. 1 mes. Trubarjeve ulice 2. Pljučnica. Borzna poročila Llnbllanska .Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi duri. borza 24. maja iao7. &rf^ ssatefca reate. #iV, srebrna renta avatr. kronska ¥i9 Pgr?k« kronska ret»t» „ zlata W% •asojlte iel Kranjsk* §* cosoJH* \r.99t% Scijet *»fts« ko».-h*rc. lelaanisko posojilo 1902 . . . talka «*S. S>inka k. * #5 . * . *; aaet »lama gat. d«« ftipot«čn« banke . . WHJ% kom. k- c- a ie c ^...... 4* ■».'. zast. ?šsraa foitarft feranUnice..... ust. puma ogf. «awfc. tel. hrtnilnit«. . . oir. Hifs. to* a. lokalni* »e-5«tw: d. ižs. ... obL Cešk* in«, bank,* pnor. i9k. Žeics. Trei- Poc#£..... to avtor, acl«*?^**' Soi. prior. *«l kup. 1 Sv**«. Mki i- . . -: . *tf i. I8M . . . . ?4aofcc...... *r. a Hi sgrstka fcftfK aanfce , M*r*ke...... frjattka *?«$fce . . . Šktditne , ■ • « ^SGr-n-- « » « ■ Srkkovske a . . . ljubljanske , . , -Avatr. i C9i. kri&& B ... §£T. ■ M 9 • • * Sudolfove 9 ... Salcbur&ke * ... Ouaajfk* k«!R. B . « . BtaaatM. državne že!<2«ftk« .... Avatr ogrske data.. Avstr. Krepka« banke > . trak* , , tostenskc * jmogokop v M*$febs Aipinskc monta« . . . . ^paakfc Sel. i*a. 6r. . - . :-ilra£-M^.Uj«..... f fbevsljafc« pum. €-9Mk ežadr— 34 08 47-70 117*90 2545 9565 2-52 2-62 1 4'84 Žitne oano v BudimpaSti Dne 22. maja 1907. *Foa>imfBft» Pšenica u oktober . . aaj 60 kg K SI « n • • • ■ Soruaa , julij ...» -*vex oktober . . s INMv. Zdržno. . . 50 B , ^0 . n 1049 877 6«0b 7-10 Heteorolosično poročilo. Vimlnm nad morjem 06-3 Srednji zračni tlak 786 0 mm Vsem, ki so spremili mojega dragega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Joška Krištofa c. kr. poštnega oficijala k zadnjemu počitku naj iskrene] šo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujem za krasne darovane v*»nce, za obilno udeležbo gg poštnih uradnikov na čelu jim velerodni g. ravnatelj Franc Leban in pa gg. poštnim uslužbencem za res krasno, ginljivo in tolažilno petje v bolnici, v cerkvi in ob odprtem grobu. I7ui Ljubljana, 23. maja 1907. Nežika Krištof roj Putrih. Hiša štev. 193 V Novem mestu z 2 sobama, kuhinjo, klttjo m vrtom, je naprodaj. Več pove Ivan Kočevar, ravno tam. 1690 2 Š1Č46 - 4 vicarija. Od 1. mala nadalje tudi gorka kuhinja Vsak dan ob 3. in on 7. popoldne KONCERT Ljubii.seksteta na lok Ob nedeljah in praznikih ob 10. dopoldne in ob 3« in 7. popoldne. Vstop vseSej prost. m B < »■ opazovanja Stanje barometra v mm hb l> o is H B Vetrori Vebo 21 9. m. 736 3 15 2 sr. jzab. jaHno 7. zj. 736 6 16 3 sr, jjzah jasno 2. pop. 736 & 244 i moč. jzah. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 16'6° nor-male : 10 6 . Padavina v mm 0 0 Razne preuode iz nemščine v slovenščino cirknlarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno izvežban nradnik v tej stroki. Naslov v upravništvn „Slov. Naroda". Prva kr. tvornica klavirjev Ljubljana Hitlerjeve ulice S Blizu Gradišča Rudolf A. Warbinek o 4-» U) E cs m ■o o o. o (D Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tndi samo-igralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 1 Največja tvornica na jugu Avstrije. 3 In modno aiaso za obleke priporoča firma Karel Kocii tvorniGa za sukno v Jtismpolcti na Češkem. Tvorniške cene. Vzorci franko. Prve vrste kemiška tvornica išče glavnih zastopnikov za deželo. Visok zaslužek. Treba je 5—1000 K za vzdržavanje zaloge. Ponudbe na G. Be nhart, hotel pri Slonu v Ljubljani. Stavbna dela za zgradbo novega pokopališča v $ravfjah odda občina Zgornja Šiška konkurenčnim potom. Ponudbe s 5" .kavcijo je vložiti do 31* m o j i * 1907 pri podpisanem uradu do 12. ure opoldan. Načrti, pogoji in proračun so razgrnjeni na vpogled v občinski pisarni Zgornja Šiška štev. 36 vsak dan ob uradnih urah, dopoldne od 8. do 10. ure in popoldne od 2. do 3. ure. Vse delo je proračunjeno na 11.050 K, ter si občina pridrži pravico, oddati delo ponudniku ne glede na visokost ponudbe. Županstvo občine Zgornja Šiška dne 23. maja 1907. 1704-2 Ivan Zakotnik, župan. Otvoritveno naznanilo. , SI Zdravilišče Bled l£& 3*. <7s. ■ a m kavarna in restavracija | i se otvori 26. maja 1907. Izborna dunajska kuhinja, tukajšnja in zunanja vina, kava, sladoled. — Najboljša postrežba. Vljudno vabi vdani Adolf Mdjllt K restavrater, lastnik zabavališča nZum siiasen Madel" na Dunaju J^s 3tl 1721-1 Stavlia Mir j i se z ozirom na lego tudi ceno prodajajo. 1707—1 Ponudbe prevzema križevniški za-Kt< pnik notar dr. Vok na Mikloši-cevi cesti št. 24 v Ljub!j ni. Pozor ljubljanski izletniki! v Smartnem ob Savi le zopet otuorjena. 1705- 1 Vljudno seTpriporoča trgovina 11 Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, mi trs M 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Gene zmerne, 69 Več mizarskih pomočnikov za stavbno in moderno pohištveno mj. varstvo in i7i0 j vajenca Hprejrne mizarski mojster Karel Obe*, huber na Rečici št 63 pri Bledi, Jutri, o soboto 25. mola 1.1, velik Začetek ob poluosmih. Vstop prosi A. Seidel, 1"*24 hotelir. Vsako soboto in nedeljo sveže „bavarsko pivo". ^ w w m ne in oprano in osnaženo \K8 od 35 kr. naprej prodaja C. I. Hamanrt v Ljubljani. 817 12 ! Ponos! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila planinškovo praženo kavo jo'kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. Prva ljubljanska velika žgalnica kave Dunajska cesta, nasproti kavarno £*rope. 3yH6—20 Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne I. maja 1907. leta Odhod iz Ljubljane juž. zel.: 4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8 septembra.) 7'OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 05 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) II-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. 1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.4.0 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Ljubljano juž. žel.: 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. M SO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, lovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. Osebni vlak iz Trbiža, Go-Trsta drž. žel. Osebni vlak iz Kočevja, Ru- Trbiža iz Trbiia žel.. Trsta 6-58 zjutraj. rice drž. žel 8- 34 zjutraj. dolfovega. n-«5 predpoidne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4*36 popoldne. Osebni vlak Celovca, Beljaka, Gorice drž drž. žel. 6 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Pra Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junij:!' Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Sa ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano drž. kolodvor: 6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10-09 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Sanic ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnate \stvo državnih železnic v Trsta. - - v»*J»ftiit* z ivirtti I mm banka v Pragi. - - - - K. l^irtMi orfikock** t»Jl*>tt»ity* at,f76.303-76 K. Po vaMrnari druga raajainna zavarovalnica na&e države nak< Vft» Tuk flUn ima po pravfteo 4» poftara« iknlMi f oajnitya škod« tek* te UfWa aJNJi atom, kate ponh^a Dovoljajf is fttetefB coeioka Hidataa podpora ▼ aarodaa ta okeaokartafm Iidajatelj ip|odgovorni urednik: Euto Pnitoelexaiek Laitnina in . iak .Narodne tiakarne*. ^8648829 36 46