Pri nas so Ijud-
e strašansko ne-
ivaležni. Vsaka,
e tako pretuhta-
\a novost si po-
eg zagovornikov
litro pridobi tudi
lasprotnike ali
saj kritike. Tako
e tudi z novim
olivnim zako-
lom. Pravijo, da
mo se zanj odlo-
ili zato, ker prej-
nji zakon ni do-
luščal večkratne
rvolitve; ko pa
e kazalo, da bo-
io nekateri ostali
irez mandata,
mo se raje kot
a nove ljudi od-
[)čili za novi si-
tem.

Imamo dovolj razlogov, da
tu začenjamo naš zapis o šti-
ripasovni avtocesti Šentilj —
Nova Gorica, saj bo ta, avto-
cesta držala prek Štajerske.
Celo več; v svojem dobršnem
delu bo držala prek celjskega
območja In prvi odsek na tem
delu je tudi v prvem planu iz-
gradnje, čepmv...
Prva sodobna slovenska av-
tocesta Šentilj — Nova Gori-
ca se sicer v javnosti intenziv-
neje pojavlja v besedah že dve
leti, vendar tako živih razprav
kot te tedne sem, doslej še
ni bilo. V odborih slovenske
skupščine, tečejo obsežne raz-
prave o nadrobnostüi osnutka
zakona o modernizaciji ceste
državna meja pri Šentilju —
Maribor — Celje — Ljublja-
na — državna meja pri Novi
Gorici ter o osnutku odloka o
modernizaciji cestnih odsekov
Vrhnika — Postojna — Raz-
drto in Hoče — Leveč. Bese-
da in sicer vroča beseda o no-
vi cesti in posameznih varian-
tah gre tudi izven slovenske
skupščine.
Da se bo nova avtocesta
gradila, je nesporno, sicer z
zamudo, vendar bolje sedaj
kot pozneje, ali celo nikoli.
Vprašanje nove ceste je pred-
met razgovorov zlasti na ti-
stih območjih, ki naj bi s to
cesto gospodarsko pridobila,
zakaj sodobna cestna pove-
zava z mednarodnim cestnim
omrežjem je v sedanji razvoj-
ni stopnji izrednega omena.
In avtocesta Šentilj — Nova
Gorica pomeni mednarodno
prometno žilo, kajti v neipo
sredni bližini Slovenije pote^
kajo naslednje velike, že i»
grajene ali projektirane cest-
ne magistrate: Južna avtoce-
sta: Dunaj — Gradec — Celo-
vec — Beljak — italijanska
meja, ki se nadaljuje proti
Palmanovi. Pyhmska avtoce-
sta: češkoslovaška meja —
Linz — Gradec — Šentilj.
Turška avtocesta: Salzburg —
Spittal — Beljak. Padska ma-
gistrala: Turino — Müano —
Benetke — Trst. Jugoslovan-
ska magistrala bratstva to
enotnosti: meja — I^jubljai»
Zagreb — Beograd — Niš s
nadaljevanjem proti Sofiji ia
Atenam ter jadranska magi-
strala. (Dalje na 6. straiž>
^Ijc, 30. januarja 1969 — Številka 4 — Leto XXIII — Cena 60 par (dinarjev)
,NA KRIZMANIČ je samo ena izmed tisočev, ki iščejo vsako leto
Dmoč v bolnišnici. Tudi Ana si tisti dan, ko se je z možem peljala
Obsotelje, ni mislila, da bo namesto pri sorodnikih, pristala po-
kodovana na kirurgičnem oddelku celjske bolnišnice. Toda pripe-
la se je prometna nesreča in z njo posledice. Krizmaničeva je
Dma v Ljubljani. Ni zahtevala prevoz v ljubljansko bolnišnico.
Bkaj bi, saj v Celjski, tako pravi, ničesar tako ne pogreša, razen
Bveda zdravja, da bi ne bilo mogoče potrpeti. Mnogo je takih ki
B morejo izbirati, ki so postavljeni pred dejstvo in taki tudi
lupajo tistim, ki so jih sprejeli v zdravstveno in drugo nego.
FRANCEK FRAKELJ
»Fifi, katera po vrsti Je 2e «sta božja zapoved - NE LAŽI!?«
SLAVKO BELAK
ODSTOPIL
Nekoliko skrajšana izjava upravnika
SLG Celje
Kot že znano je upravnik
SLG Slavko Belak dal ostav-
kq. Po njegovi izjavi »je os-
novni vzrok za to v nesoglas-
ju med temeljnim zakonom o
delovnih razmerjih in specifi-
ko dela v umetniški ustanovi
spričo odgovornosti predstoj-
nika navzven in omejenimi
možnostmi navznoter. To
vprašanje bo nujno moral re-
šiti novi zakon o gledališčih,
ki je v pripravi. Upam pa si
trditi,« je dejal, »da odstopa
ne pogojuje umetniška kriza
gledališča, saj so bUe ocene
posameznih predstav tako s
strani občinstva kaJcor kritike
zelo ugodne. Vendar je prav
zaradi nesoglasja v načelnih
vprašanjih, čeprav samo z de-
lom ansambla, nujen namig,
da se lahko taka nesoglasja
razrasejo v hudo umetniško
krizo, kar bi bilo seveda v
danem položaju neodpustlji-
vo. Zdi se mi, da je zato edi-
ni pošteni korak v mojem
umiku in ne, da bi razmere
zaostrovali. Kar zadeva fi-
nančno plat, je res, da ni rož-
nata, vendar pa lahko rečem,
da se tudi tu stvari premika-
jo na bolje, čeprav počasi. Ta
premik dokazuje primerjava
med letoma 1965 in 1968, ko se
je subvencija povečala za 30,
osebni dohodki za 60, lastni
dohodek pa za 114 odstotkov.
Ostali vzroki in končno tudi
povod za ostavko so izključ-
no notranja stvar gledali-
šča ...«
Več o tem v prihodnji šte-
vilki (nekaj i>a še tudi v da-
našnji mali anketi). dhr
Vremenska napoved za čas
od 30. januarja do 9. februarja
Od 2. do 6. febrarja lepo
vreme z mrazom ponoči. V
ostalem oblaCno s pogostimi,
večji del manjšimi padavina-
mi. Po 6. februarju ohladitev.
Dr. V. M.
SMRT PEŠCA
IVAN USEN, 68, iz Sp.
Grušovlja je šel peš ob
kolesu po levi strani des-
ne polovice vozišča iz Žal-
ca prot Šempetru. Za
njim je pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila
FRANC PABKELJ, 36, iz
LjuWjane. Avtomobil je
pešca zadel, da je padel
na pokrov motorja in se
peljal na njem nekaj me-
trov. Po padcu na cesto
je obležal mrtev.
SMEROKAZ
NI DELAL
Voznik tovornega avto-
mobila MIJO CVETIC, 30,
iz šklendrovca, je pripe-
ljal iz Ljubljane in zavi-
jal levo proti Logarski do-
lini. Vključil je levi sme-
rokaz, vendar je ta zata-
jil. Za njim je pripeljal
z osebnim avtomobilom
ALOJZ PAVLIČ, 48, iz Ce-
lja in prehiteval tovor-
njak v trenutku, ko je ta
zavijal. Pri trčenju so büi
laže poškodovani sopotni-
ki v osebnem avtomobilu
VERA PAVLIČ, EOJANKA
in SONJA PAVLIČ. Na
H vozilih je za 7500 dinar-
g jev škode.
POLEDICA
Proti Krškem je vozil
z osebnim avtomobilom
ANTON ČEBULAC, 56, iz
Krškega. V nsuselju Kalce
—Naklo je vozilo na pole-
deneli cesti v ostrem
ovinku zaneslo čez rob
(^te. Avtomobil se je
prevrnil in obstal na ko-
lesih. Telesnih poškodb
ni bilo. škode na avtomo-
bilu je za 7000 dinarjev.
TEŽKA PRIKOLICA
Iz čateških Toplic je
vozil s tovornjakom in
prikolico EDVARD PLE-
GO in v križišču v Čate-
žu obračal. Zapeljal je na
desni rob ceste, ki pa se
je pod težo prikolice udri.
Prikolica se je prevrnila
na desni rob. škode je za
7000 dinarjev.
IZSILJEVANJE
PREDNOSTI
Nesreča se je zgodila na
križišču Cankarjeve, Sta-
netove in Vodnikove ulice
v Celju, ko je po pred-
nostni Cankarjevi ulici
pripeljal z avtobusom
SLOBODAN TULJAK, 30,
iz Izole. Iz neprednostne
Stanetove ulice je pripe-
ljala v kirižišče dm tako izsi-
ljevala prednost voznica
osebn^a avtomobila ANA
ŽAGAR, 36, iz Gorice pri
šmartnem v Rožni dolini.
Pri trčeiiju sta bili poško-
dovani voznica in sopotni-
ca IVIARIJA BREZNIK, 50,
prav tako iz Gorice, ško-
do na vozilih so ocenili
na 9500 dinarjev.
LETOŠNJA TRETJA
ŽRTEV
Voznik osebnega avto-
mobila VILJEM ing. ŠUL-
GOJ, 37, iz Celja je vozil
po cesti I. reda iz Voj-
nika proti Celju. V šmar-
jeti je na levem ovinku
zaneslo avtomobil preko
roba ceste na nasip, da
se je nato prevračal pre-
ko strehe in zadel z desno
stranjo v vogal stanovanj-
ske hiše. Pri nesreči je
dobil PETER ŠULIGOJ,
star sedemnajst let, tako
hude poškodbe, da je ta-
koj po prevozu v celjsko
bohiišnico podlegel.
AVTOMOBIL
V JABLANO
Iz Maribora je proti Ce-
lju vozil s kombijem
ADOLF MUZEU, 28, iz
Vojnaka. Na nefpreglednem
desnem ovinku v Strani-
cah je zaradi prehitre
vožnje zaneslo avtomobil
na levo v jablano. Pri ne-
sreči sta dobila težje pK)-
škodbe voznik in sopotnik
FRANC JAVORNIK, 29, iz
Vojnika. Na vozilu je ško-
de za 8000 dinarjev.
ZADEL JO JE
Iz Sloverisküi Konjic je
vozil proti Celju z oseb-
nim avtomobilom mr. ph.
IVO TONČIČ, 78, iz Ljub-
ljane. Na Prankolovem je
na ovinku zadel z avtomo-
bilom v kovček, ki ga je
nosila CITA KRAČUN, 43,
iz črešnjic. Kračunova je
šla peš pravilno po levi
strani ceste. Dobila je
udarec v nogo.
POBEGLI VOZNIK
PRIJET
Med tiskom nam je bilo
sporočeno, da so povzroči-
telja prometne nesreče, ki
se je pripetila v nedeljo
v Veliki Pirešioi in ki je
po nesreči p>obegnil, našli.
Pobegli voznik je bil Bo-
gomir Kač iz Slovenj
Gradca.
NI USPEL
USTAVITI
Borivoj Kresnik- je na
avtocesti iz Zagreba proti
Ljubljani pri Čatežu zadel
v tovornjak, ki je vozil
v isto smer pred njim.
TovornjEik s prikolico je
vozil počasi v klanec, Kre-
snik pa ga ni mogel pre-
hiteti zaradi nasproti vo-
zečih vozil. Zaviral je, to-
da vozila pri hitrosti 100
kilometrov na uro ni mo-
gel dovolj naglo xista\ I .
Ob trčenju sta bila poško-
dovana VQznik Kresnik in
sopotnik Gluhak. Oba sta
v celjski bolnišnici, škode
je za 10.000 Ndin.
Pogost »prometni poljub« med osebnim in to-
vornim avtomobilom, posebno v zimskem času.
KOMENTIRAMO
NESREČO
Piše komandir postaje pro-
metne milice Celje: FRANC
ŠTIHERL:
NEPREVIDNA
PREČKANJA
Promet motornih vozil, ko-
lesarjev in pešcev na odseku
ceste Arclin—Leveč pomeni
že dalj časa pereč problem na
celjskem območju. Ta odsek
tranzitne ceste je prometno
neurejen, saj se na 7 metrov
širokem vozišču ne morejo
varno razvrstiti vsi prometni
uporabniki.
Že nekaj let govorimo o
tem, da bi dogradili kolesar-
sko stezo. Ta bi znatno raz-
bremenila to ozko vozišče in
s tem bistveno pripomogla k
prometnemu redu, varnosti
kolesarjev in pešcev. Gradnja
kolesarske steze bi bila upra-
vičena in nujna. Morali bi jo
dokončati še pred turistično
sezono, da bi se izognili vsa-
kodnevnim prometnim nesre-
čam.
V ponedeljek, 20. januarja
se je na blagem, vendar ne-
preglednem levem ovinku v
bližini gostilne Medved v
.škof j i vasi pripetila huda
prometna nesreča. Pešec Ivan
Senegačnik, upokojenec, 61, iz
Zadobrove pri Celju, je preč-
kal vozišče. Po dosedanjih
ugotovitvah se pred tem ni
prepričal, če je cesta prosta,
še preden je prišel do polo-
vize vozišča, ga je zadel s
prednjim desnim delom oseb-
nega avtomobila CE-178-50
voznik Stanislav Rožanc, mi-
zar iz Celja, Partizanska 5.
Voznik je pripeljal iz Vojnika
proti Celju. Ko je opazil peš-
ca na vozišču, je pričel zavi-
rati. Med zaviranjem je voz-
nik z vozilom drsel 17 metrov
daleč proti levi strani vozišča,
kjer je obstal. Kljub temu pa
je na sredini vozišča zadel Se-
negačnika, ki ga je zbil na le-
vi rob vozišča. Senegačnika
so hudo poškodovanega pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Številne nesreče, v katerih
so poškodovani pešci, se pri-
petijo v glavnem zaradi ne-
previdnega prečkanja ceste.
O previdnem in varnem pre-
hodu govorimo takrat, kadar
pešci ne ovirajo vozil na ce-
stišču. Pešci morajo počakati
na robu ceste, izven vozišča
in pustiti mimo prihajajoča
vozila vedno, razen na ozna-
čenih prehodih za pešce, kjer
je promet pešcev urejen s
svetlobnimi znaki, ali kadar
ureja promet miličnik, še po-
sebno previdno pa morajo
pešci prečkati vozišče na od-
prtih cestah, kjer so hitrosti
vozil večje, v mraku, ponoči
in v megli, ko je vidljivost
manjša. Prehod čez cesto pa
ni dovoljen na nepregled-
nih cestnih odsekih (zavojih,
vzpetinah itd.).
Vozniki motornih vozil so
dolžni posebno paziti na peš-
ce, ki gredo čez vozišče in pu-
stiti mimo tiste, ki na zazna-
movanem prehodu prihajajo
pred vozilo.
Antonija Rezman, 41, Ga-
berke pri Šoštanju, delovna
poškodba, zlom prsta na des-
ni roki; Alojz Plesec, 57, Ljub-
no, poškodoval si je desno
podlaht; Ana Tanšek, 36, Rog.
Slatina, s solno kislino si je
opekla levo roko; Jože Jeraj,
33, Varpolje, padel je in si
poškodoval prst leve roke;
Albert Iršič, 32, Arnače pri
Velenju, delovna nesreča,
zlom leve podlahti; Peter Ura-
tarič, 31, Laško, padec, po-
škodba desnega zapestja, des-
nega kolka in desne noge; Ga-
briel Zupane, 46, Tevče pri
Laškem, delovna nesreča, po-
škodovana leva roka; Slavko
Zorko, 41, Belovo pri Laškem,
delovna nesreča, poškodova-
na desna roka; Drago Sivka,
29, Celje, delovna nesreča,
vrez na prstih; Mirko Debeli-
ca, 30, štore, udarec s klešča-
mi, zlom prsta; Bogomir
Kranjc, 19, Laze pri Velenju,
delovna poškodba na prstu
desne roke; Marjan Korošec,
19, Ivenca, rana na prstu leve
roke; Stanko Oset, 33, Svetel-
ka-Dramlje, s sekiro si je po-
škodoval prst leve roke;
Franc Drozg, 38, Velenje, de-
lovna poškodba, pod levim
očesom.
CELJE
Franc Zapušek in Štefanija
Cokl, oba iz Celja, Čuprijska
8 ter Alojz Sitar iz Ljubečne
88 in Ana Rizman iz Celja,
čufarjeva 8.
GORNJI GRAD
Franc Ros, 24, Gornji grad
in Ivica Janžovnik, 20, Lcka.
LAŠKO
Anton Jančič in Alojzija
Mlakar, oba iz Vel. Grahovš.
SLOV. KONJICE
Stanislav Kobale, 24, Zg.
E\>i&kava in Jožefa Klokočov-
nik, 29, Tolsti vrh; Boris
Smid, 23, Rog. Slatina :i
Magda Bogatin, 20, škalce;
Jožef OgrizcK, 22, Mali Breg
—Loče in Marija Olup, 22,
Mali Breg.
ŠENTJUR
Mirko Novak, 28, Paridol
in Matilda Selič, 30, Turno;
Emil Pušnik, 25, Grobelno in
Štefka Peter, 18, Šentjur;
Vincenc Jesenek, 30, Jazbine
in Marija Zabukošek, 28, La-
ze pri Dramljah; Ivan Lebič,
25, Sv. Jugert in Dragica
Gajšek, 18, Podgrad.
ŠMARJE
?van Pregrat, Podsreda in
Kristina Borovišek, Kosta-
njek.
ŽALEC
Ludvik Regoršek, 32, Žepi-
na in Ana Fonda, 33, Ločica;
G-vido Kumer, 27, Velenje in
Marija Lesjak, 21, Vinska go-
ra; Ivan Cerovšek, 25, Žalec
in Ladislava Kurent, 21, Ce-
lje; Alojz'.Koprivnik, 23, Soc-
ka in Vida Velar, 19, Vrbje;
Frančišek Cebin, 39, Gotovlje
in Marija Vašel, 44, Ločica;
Anton Vogrin, 71, Andraž in
Štefanija Aženberger, 57, Pod-
kraj; Anton Kos, 23, Pondor
in Antonija Mrak, 19, Stop-
nik; Robert čoh, 22, Maribor
in Frančiška Tratnik, 20, Ža-
lec; Ivan Lukež, 21, Liboje
in Vera Vidmajer, 18, Zabu-
kovica; Matija Ros, 21, čmu-
če in AngeLi Štefančič, 21,
čmuče ter Anton Obrez, 21,
Liboje in Ivanka Rajtnia.}er,
21, Zabukovica.
CELJE
32 dečkcv in 31 deklic
LJUBNO OB SAVINJI
ena deüdica
ŽALEC
2 dečka in dve deklici
Ivan Rešek, 71, upokojenec,
Bistrica; Ana Podpečan, 71,
gospodinja, Celje; Uršula
Stare, 70, upokojenka. Reči-
ca; Julij Šranc, 58, strojoii
tehnik, Zagreb; Selim Jahiri,
2 leti, Podgorje; Franja Dr-
novšek, 78, upokojenka, Tr-
bovlje; Martin Žaberl, 68,
upokojenec. Rog. Slatina;
Avgust Rebernik, 81, upoko-
jenec, Vel. Širje; Marija Ša-
lamon, 77, upokojenka, Vran-
sko; Marija Fajgel, 59, upo-
kojenka, Polzela 18; Majda
Biikovšek, 6 mesecev, Bukov-
ja in Terezija Kanovnik, 60,
gospodinja, Rdeče.
GORNJI GRAD
Antonija Poljanšek, 68,
druž. voj. invalid, Florjan.
HRASTNIK
Frančiška Knap, 82, Dol
pri Hrastniku.
LAŠKO
Venčeslav Knez, 40, upoko-
jenec, Belovo; Jakob Krašek,
87, preužitkar. Rečica; Ma-
tija štucin, 82, kmet, Lažiše;
Marija Lečnik, 75, upokojen-
ka, Strmca; Maks Pinter, 67,
upokojenec. Laško.
LJUBNO OB SAVINJI
Franc Jegovnik, 73, upoko-
jenec, Okonina in Matija
'Razbornik, 71, upokojenec,
Radmirjte.
SLOV. KONJICE
Katarina Brglez, 85, upoko-
jenka, Slov. Konjice in Maks
Kranjc, 50, upokojenec, Zbe-
loiva gora.
ŠENTJUR
Jožefa Polak, 73, poljedel-
ka, Zlateče.
ŠMARJE
Jožefa Ban, roj. Kostanj-
šek, 81, Gorjane; Ema Ple-
menitaš, roj. Gobec, 82, Trži-
šče; Ivan Ribič, 74, Grobelce
in Jakob Pekošak, 75, Sp.
Ponkvica.
ŽALEC
Justina Razde\šek, roj. Div-
jaik, 72, kinstovalka, Ponikva;
Janez Uranjek, 74, osebni
upokojenec, Arja vas; Ana
Bantan, 80, upokojenka, Per-
novo; Franc Golavšek, 18, di-
jak, Vransko; Martin Zupane,
83, soc. podpiranec. Polzela;
Marija Drev, roj. Razdevšek,
65, upokojenka, Andraž nad
Polzelo; Terezija Artnik, roj.
Plešnik, 56, gospodinja, Šem-
peter; Ivana Sredenšek, roj.
Kolenc, 81, gospodinja, Do-
brteša vas; Ivan Parašuh, 73,
kmet, Dobrteša vas; Jurij
Cater, 58, soc. podpiranec.
Polzela; Marija Pritekel, roj.
ASkerc, 70, gospodinja, Tr-
novlje; Julijana Jelen, roj.
Keržan, 85, upokojenka. Breg
pri Polzeli; Anton Veber, 84,
inv. upokojenec. Polzela.
GA JE KDO VIDEl
Uprava javne varnosti pt,
občane, ki so videli ali kari
li izvedeli v zadnjem času
SREČKU BOTOLENU, da
takoj sporočijo najbližji j^os
ji milice ali UJV Celje.
Srečko Botolen je star
let, doma iz Limbuša 701
Mariboru. Visok je 176 cej
metrov, srednje razvit, o,
nega obraza, temno kostan
vih las z začetkom pleše
svetlo rjavih oči.
Srečko Botolen je osit
Ijen, da je v zadnjem času
vršil več vlomnih tatvin
celjskem področju in se 5
sedaj skriva. Je star znat
organov javne varnosti, ki
že preživel daljšo zapornol
zen. Uprava javne varno
hkrati opozarja vse občj
pred njim zaradi možne
vloma.
ŽELITE GOSPA
DOKTOR?
Vsedla sta se za belo
grnjeno mizo v gostm\
lokalu. Nista bila sama, k
bil je čas kosila.
Kmalu je pristopila nHi
rica in z največjo vljmi
jo vprašala: »želite, gi
doktor?«
Gospa doktor si je zaL',
in naročila.
Natakarica je povprašal
eeljah tudi goste pri ost
mizah. Razlika je bila v t
da je pri njih uporabila
samo besedo — prosim
želite? Razumljivo je^ d:
bilo nerodno^ če bi ?iet
ogovorila z želite flW
dimnikar aH prosim gos}
Dilja. Gospa doktor se W
lepše sliši in še prikupi
lahko!
Lepa enakost v hoteli
Iskren dober tek, gospi
takarica! In namesto
ka: prepričan sem, da
v hotelih (saj to niso
prostori!) ni treba Ij''^^
veda tistih z lepše zvt
mi naslovi!) ugovarjati i
hommi akademskimi na
® številna obvestila,
na sporedu radia Celje
tednom okrog 17.20, so
miv kažipot in infonna«
vsakdanje življenje. V •
nutah, kohkor obvestila
jo, se zvrsti tudi do 30
nih koristnih obvestil.
@ četrtek: posebna <
o volitvah.
0 Petek: turistična o
O Nedelja: Pogovor
slušalci na temo »D^
službe in njih položaj
ski občini.«
Literarna oz. zgodc
oddaja: »Tragedija n®
šah«.
e Sreda: Oddaja o
nem kolektivu Gozdn<
spodarstva Celje.
(Minulo sredo je ^
zaradi spremembe
gramu).
V tiskanem spisku kra-
jev, kje so servisi »INSA«
(industrija ur Beograd) in
ga dobi kupec ob nakupu
njenih proizvodov, najde-
mo tudi naslednjo »zem-
ljepisno« napako. Med
kraji v Sloveniji je zapi-
san tudi Pazin iz osred-
nje Istre (SRH). Razen
tega pa so nenavadne kra-
tice, ki označujejo socia-
listične republike. Tako
so za Srbijo, Hrvatsko,
Bosno in Hercegovino ter
črno goro napisali ozna-
ko »S. R.«, za Makedonijo
»N. R.«, za Slovenijo pa
»N. S.«. Dodamo lahko še
to, da je spdsek tiskan v
latinici in srbsko hrva-
škem jeziku.
praznično
razpoloženj^
IZLETI IN POTO-
VANJA
Pri Kompasu in Izletniku
nadaljujejo z zbiranjem pri-
jav za ogled drsalne revije v
Celovcu in smučarskih pole-
tov na novi skakalnici v Pla-
nici. Predvsem za slednje je
veliko zanimanja in to med
šolsko mladino. Tudi za drsal-
no revijo je iz tedna v teden
več prijav.
Pri Izletmku zbirajo prija-
ve za obisk mednarodnega
sejma gradbenih strojev v
Münchnu, pri Kompasu pa za
majsko potovanje v Španijo
in na Ažurno obalo.
GOSTJE V NAŠiH
HOTELIH
Od 17. do 24. januarja so v
hotelu Evropa zabeležili 357
gostov. Prevladovali so naši
državljani.
V	hotelu Celeia pa je bilo
116 tujih in 404 domači gostje.
Popolnoma zasedena je tudi
Celjska koča, kjer je tudi več-
ja skupina gimnazijcev iz
Ljubljane.
REKREACIJA
Vlečnica na Celjski koči po-
novno obratuje, cesta je pre-
vozna, na smučiščih pa okoli
20 centimetrov snega.
Odprto je tudi drsališče v
mestnem parku v Celju in si-
cer vsak dan od 10,15 do 12.
ure ter popoldne od 13,45 do
,16,45 ure. Ob ponedeljkih, sre-
;dali in petkih pa je rekreacij-
;sko drsanje za starejše od
'19,15 do 21,15 ure.
V	dvorani AD Kladivar ob
'Kersnikovi ulici je ob pone^
deljkih, sredah in četrtkih od
19. do 21. ure rekreativna vad-
öa za starejše. Vadbo vodijo
a-enerji, hala je ogrevana, v
tonalnicah topla voda. Vstop
e prost.
' PROSTE
KAPACITETE
l v vseh turističnih krajih na
2eljskem področju je še veli-
f^o prostora v zdraviliščih, go-
.stinskih obratih in pri z^seb-
jiikih. Kljub temu f)riporoča-
„iio vsem. ki želijo zimovati,
^ SI prej rezervirajo prostor
y zimsko-športnih postojan-
Mh Domovi na gori Oljki
»^^inlinCeljstaikočisooct
mi. Vse ceste so prevozne,
(Ü^-en nekaterh manj po-
pbmh. ki jih poz,ril ^ne
SEJMI
''.ro^S^ dopoldne so na
Cinkarno ob Vo-
l-.lni svmjski sejmi.
i
KOPALNI BAZENI
Laškem in
J^a Dobrni sta odprta vsak
TohJsT'^''^ ^^ priporočajo
Takoj, ko je postalo nekoli-
ko topleje se je izJbira n^
celjski tržnici povečala. Cene
so v glavnem še vedno na
lanslci raivni. Solata se je po-
dražila (od 4 na 5 din za kg),
medtem ko so jajca cenejša
za 20 par (zdaj 80 par).
Trenutno ne primanjkuje
poljščin, razen morda radiča.
Dovolj je zelenjave, ki je je že
vprešnjih letih v tem času pri-
manjkovalo. Jabolka še vedno
stanejo 1,50 do 2 nova dinar-
ja, krompir 1 dinar, zelje in
kisla repa 2, čebula od 3,5 do
4 dinarje, suhe slive pa 4,80
novega dinarja kilogram. Ve-
likega zanimanja so bile de-
ležne banane, ki so jih pro-
dajali. po 2,60 novega dinarja,
žal jih je prehitro zmanjkalo
in zdaj je zanje treba odšteti
ponovno 4,70 din.
PLESI
v obeh hotelih imajo ples
in sicer v Evropi vsak petek
in soboto, v Celeii pa vsak
dan, razen ob nedeljah. Bar-
ski program si lahko ogledate
v Celei in Paki v Velenju (tu
je bar ob ponedeljkih zaprt).
Ples je ob sobotah v restavra-
ciji Sonce v Rogaški Slatini
in Kajuhovem domu v Šošta-
nju.
Vsako soboto lahko plešete
tudi v Domu JLA (od 20. do
1. ure zjutraj, igra annsambel
Korona), v restavraciji Kladi-
var (ansambel Bratov Ocvirk)
in v Domu železarjev pri Mli-
nar jevem Janezu (ansambel
Toneta Vidica). Ob nedeljah
je ples v Mladinskem klubu
ob 18. uri, igra ansambel Ko-
libri.
DUŠAN
GRADIŠNIK
50 LET
Čeprav je bil objavljen po-
snetek napravljen dosti prej,
bi ga lahko presadili v zdajš-
nji čas, na dan, ko je pred-
sednik celjskega planinskega
društva, mg. ph. Dušan Gra-
dišnik praznoval svoj petdese-
ti rojstni dan.
V	torek, 21. januarja se je
Dušan Gradišnik srečal z
Abrahamom. Svoj petdeseti
življenjski jubilej je prazno-
val človek, ki je veliko pro-
stega časa — kdo neki bi ga
le beležil — namenil smuča-
nju, atletiki, alpinizmu in or-
ganizaciji celjskega in sloven-
skega planinstva na sploh.
Pri vsem tem pa uspešno vo-
di kolektiv celjske lekarne že
dolgo vrsto let.
Kot aktiven športnik se je
uveljavljal na različnih pod-
ročjih, svoje največje uspehe,
če izvzamemo vodstvo celj-
skega planinskega društva, pa
je dosegel kot alpinist. Opra-
vil je dva prvenstvena vzpo-
na, in pot v severni steni Pla-
njave se imenuje po njem.
Poleg domačih so ga zamika-
le tudi tuje gore.
V	gore in med stene pa ne
prihaja samo kot alpinist,
marveč tudi kot član gorske
reševalne službe, v pomoč
človeku, ki se je ponesrečil.
Visoko odlikovanje, ki ga je
dobilo celjsko planinsko dru-
štvo ob svoji 75-letnici, je bi-
lo hkrati tudi njegovo druž-
beno priznanje, saj je ta orga-
nizacija mladih ljudi dosegla
svoj največji razmah prav
pod njegovim vodstvom.
še na mnoga zdrava in
srečna leta, tov. Gradišnik!
-mb
JUBILEJ
Prejšnji ponedeljek je sla-
vil 79-letnoo rojstva bivši
upravnik SLG mg. phrm. Fe-
dor Gradišnik. Vse najbolj-
še in še veliko uspešnega
sodelovanja!
Uredništvo
NOVOSTI
S KNJIŽNIH POLIC
ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
Pribičevic B., Lj. Paligorid;
M. M. Markovič: Autonomi-
st! u radničkom pokretu.
Beograd 1968. S. 31518.
Lekovid D.: Marksistička
teorija otudjenja. Beograd
1968. S. 31519.
Ostojič K.: Andričevo pre-
vazilaženje apsurda, Saraje-
vo 1967. S. 31520.
Košutič V. R.: Parnasovci
i simbolisti u Srba. Beograd
1967 S II 3265/398.
Tucakov J.: Zdravstveni
značaj Orfelinovog »Iskusnog
podrumara«. Beograd 1966. S.
II 3265/396.
Ackerman N. W.: Psihodi-
namika porodičnog života.
Titograd 1966. S. 29936/2.
Poljak V.: Didaktičke te-
me. Zagreb 1966. S. 29639/11-
12.
Brujič M.: Govorne vježbe
u nastavi stranih jezika. Za-
greb 1966. S. 29639/10.
Poljak V.: Sistematizii-anje
nastavnih sadržaja. Zagreb
1965. S. 296,39/9.
Božič B.: Razvoj gasilstva
na Slovenskem. Ljubljana
1968. S. 31025.
Džadžid P.: Branko Miljko-
vic ili neukrotiva reč. 2. izd.
Beograd 1965. S. 31030.
Glow^tzki G.: Taujend
Jahre vfie ein Hauch. Stut-
gart 1968. S. 31034.
Linsenmal r K.-E.: Wie die
Alten simgen ... Stutt:?art
19G8. S. 310,35.
Do 4. februarja zaprto
5.	februar ob 17. uri: M.
Gorki: Malomeščani, aboruna
za upokojence,
6.	februar ob 19. uri: M.
Gorki: Malomeščani, četrti
mladinski abonma in izven,
7.	februar ob 17. uri: F. Roš:
Čarobna piščalka, tretji šolski
abonma,
9. februar ob 10. uri: M.
Gorki: Malomeščani, prvi ne-
deljski mladinski abooima in
izven.
Iziven: seja sveta SLG in
živahne razprave.
31. januar ob 19,30 uri: v
veliki dvorani Narodnega do-
ma skupni koncert moškega
pevskega zbora Ivan Cankar
iz Celja in mešanega pevske-
ga zbora Svoboda iz Zreč.
4. februar ob 19,30. uri: v
veliki dvorani Narodnega do-
ma samostojni koncert meša-
nega pevskega zbora France
Prešeren iz Kranja pod vod-
stvom Petra Liparja. Koncert
je v sklopu prireditev ob le-
tošnjem slovenskem kultur-
nem prazniku.
DVA LEPA TICKA je
ujela te dni državna po-
licija v Celju — Nikolaja
Jeliöida iz Banjaluke in
Nikolaja Stekovida iz Bos.
Novi; vabila sta tukajšnja
mladoletna dekleta s se-
boj v Bosno ali pa v Gra-
dec. Dozdaj je 12 deklet
napravilo ovadbe. Tička sta
pod ključem in izročena
državnemu pravdništvu.
NOVA SLOVENSKA
OBRT V CELJU, špeci-
jalno mehanično delanmi-
co za popravilo avtomo-
bilov, precizijskih strojev
in elektrotehniških apara-
tov ter zalogo vseh pK>
trebščin za avtomobile je
ustanovil g. M. Ropaš v
Medlogu pri Celju.
5 208 000 VOJNEGA PO-
SOJILA je podpisal bivši
komisar celjskega okraj-
nega zastopstva dr. Fa-
sching za celjski okrajni
zEstop. Sosvet je v svoji
zadnji seji sklenil protest
proti temu. Nam se zdi
veliko premalo. Na zatož.
no klop s človekom, ki
je tako lahkomiselno po.
kopal okraj v tako veli-
kanski dolg!
IZ CELJA SE NAM PI-
ŠE: Bivši okrajni komisar
dr. Fasching, o katerem
ste poročali, v kako veli-
kans-ki dolg je pokopal z
vojnim posojilom naš o-
krajni zastop, je sedaj
zastopnik Nemšike Avstri-
je pri deželni vladi v Lju-
bljani. Kot tak ima tudi
svoje stanovanje in nič Še
aismo slišali o tem, da
M se mu bilo s strani
iiano^anjske komisije od-
>ovedalo, dasi še polno
lašili uradnikov čaka na
Jtanovanja. Kako je to
mogo(!-e?
NOVA DOBA 1919
Union: od 31. januarja do 3.
februarja ameriški barvni
film: Človek, ki ni znal ljubiti
od 4. do 6. februarja ame-
riški barvni film: Madam X
Metropol: od 30. januarja
do 4. februarja angleški barv-
ni fihn: Feribot za Honkong
od 5. do 9. februarja ame-
riški film: Cena za maščeva-
nje
Dom: od 1. do 4. febraarja
italijanski barvni film: Osam-
Ijenec iz Nevade
od 5. do 9. februarja ameri'-
ški barvni film: Pirati iz Mon-
feeta.
Do 1. februarja do 12. ure
je dežmna lekarna Center, od
12. ure do naslednje sobote
pa Nova lekarna na Tomšiče-
vem trgu.
Veterinarska postaja ima
stalno dežurstvo —' telefon
31—84.
RAZSTAVE
v Likovnem salonu v Celju
razstavlja do 1. februarja svo-
ja slikarska dela Jelica Zuža.
4. februarja ob 17. uri: otvo-
ritev samostojne razstave sli-
karja-amaterja Vinka Parež-
nika iz Mozirja. Razstava bo
v Mladinskem klubu.
7. februarja ob 17. uri: v
Likovnem salonu otvoritev
razstave likovnih del članov
pododbora DSLU. Ob otvorit-
vi kulturni program.
SMUČARSKA
TEKMOVANJA
2.	februar: na Celjski koči
consko prvenstvo pionirjev,
3.	februar: na Celjski koči
zaključna tekmovanja smu-
čarskih šol,
4.	februar: na Celjski koči
zaključna tekmovanja smu-
čarskih šol.
STAREJŠI
ODRINJENI
RUDI TRATNIK, Otok,
Cedje: »Spadam med tiste
Celjane, ki so se tako kot
mnogi ogreli za drsanje.
Po razporedu, ki ga je na-
pravil HDK Celje je re-
kreacijsko drsanje ob po-
nedeljkih, sredah in pet-
kih. Ker sem popoln za-
četnik in brez tuje i>omo-
či le s težavo premagujem
gladkost resnično lepe
drsalne ploskve, me pri
tem pa nekaj vendarle
moti. Stvar je v tem, da
je ob teh večernih urah
na drsališču več kot 90%
mladine. Prav je, da se
mladi ljudje tako množič-
no drsajo. Srednješolcem
je večerna čas nedvomno
najugodnejši za to korist-
no rekreacijo, pa vendarle
starejši ne pridemo »v
štih«. Mladi brze po ledu,
mi pa se motovilimo ob
bandi premagujoč začetne
težave, pri tem pa smo v
stalni nevarnosti, da nas
kdo »podre«. Vprašujem
upraTOi odbor HDK Celje,
če ne bi bilo mogoče v
sporazumu z mladinskim
komitejem in tudi vod-
stvi šol doseči, da bi od
treh dni v tednu, ki so
namenjeni za rekreacijsko
drsanje, rezervirali vsaj
en dan, M bi bil samo za
odrasle, med katerimi je
mnogo takih, ki so začet-
niki. Lepo prosim m
odgovor, kajti prepričan
sem, da vprašanje zanima
marsikoga. Hvala lepa.
HDK CELJE: Problem
je resnično tak, kot ga je
navedel tov. Tratnik. Po
prvotni odločitvi je bilo
večerno drsan,ie ob pone-
deljkih. sredah in petkih
namenjeno izključno sta-
rejšim. Toda, prišla je
mlailina, predvsem sred-
nješolska, ki je prav tako
upra\ičeno zahtevala, da
se udeleži drsanja v teh
arah . Pil vsem tem je nam-
reč treba vedeti, da celjski
srednješolci sicer nimajo
časa, kajti v dopoldanskih
urah, ko so prosti, bi si
najbrž težko utrgali kakš-
no urico za razvedrilo,
šola namreč zahteva svo-
je in učenje je prvo. Tako
je prav.
Spričo v.seh teh okolno-
sti je upravni odbor HDK
Celje upošteval željo in
tu in tam izredno glasno
zahtevo, da dovoli ob ve-
čerih vstop tudi srednje-
šolcem. Tako je nastala
gneča, ki moti zlasti tiste
drsalce, ki niso kdove ka-
ko vešči drsanja. Praltsa
je pokazala, da zaradi te
odločitve ne prihaja na
led več toliko starejših,
kot prej. Bojijo se mla-
dih, zlasti pa tistih, ki se
navzlic gneči brezobzirno
lovijo in podirajo drage.
Opozorila v glavnem ne
zaleže Jo in tisti, ki jim ni
mar red na drsališču, celo
grozi.!«. Položaj je zares
težak. Pri tem pride celo
do izi»adov, kot v petek,
24. janyar.ia, ko je skupi-
na mladih (vinjenih) pre
segla vse meje dostoj-
nosti.
Upraviii odbor HDK Ce-
lje razume vpra.šanje in
problem, ter meni, da hi
bilo moč ob razumevanju
vseh doseči tak sporazum,
da hi imeli stare,iši vsaj
enkrat na teden drsališče
povsem na razpol.Jgo. V
Ljubljani so to mejo po-
stavili pri 35. letih. In k,ie
bi j« naj v Celju, da bi
zadovoljili vse?
BEGUNCI
J02E PUTRIH, Mari-
borska, Celje: V Novem
tedniku sem bral sestavek
o ponovnem pobegu go-
jencev iz doma v Rade-
čah. Zanima me, seveda,
če mi lahko odgovorite,
kako je mogoče, da kljub
varnostnim ukrepom, ki
jih nedvomno imajo vtem
domu, vsako leto pobegne
tolikšno število mladih ne-
pridipravov, ki potem po-
vzročajo toliko dela orga-
nom javne varnosti prod-
no jih najdejo in spravijo
zopet nazaj v dom?
Iz Vzgojno poboljševal-
nega doma v Radečah so
nam sporočili, da bodo ob-
javiM odgovor na gornje
vprašanje v prihodnji šte-
vüki NOVEGA TEDNIKA!
RED PA TAK
VIUEM DOFEK, Celje,
Veselova ulica:
»Vstopil sem na lokal-
ni avtobus na postajališ-
ču na Mariborski cesti.
Le malo je manjkalo, da
nsem padel zaradi velike-
ga kupa snega. Na pomoč
mi je priskočil sprevod-
nik. UgotovU sem, da so
kupi snega FK>vsod na av-
tobusnih postajališčih, ta-
ko da potniki težko vsto-
pajo in izstopajo. Kdo je
dolžan te kupe odstraniti?
še to. Veselova ulica v
Celju vso zimo ni pluže-
na in smo stanovalci, po-
sebno starejši, v stalni
nevarnosti, saj ti na takš-
ni ulici kaj hitro spodrs-
ne in zlom je tu.«
V času, ko smo klicali
Cestno podjetje Celje, ni
bilo odgovornih tovarišev,
UiKimo, da nam bodo po-
slali odgovor na vaše
vprašanje do prihodnje
številke.
PREVOZI S
KOZJANSKEGA
lOŽE GRADIŠNIK, Kozje:
»Želel bi povedati, kaj
teži nekatere delavce za-
radi prevozov z avtobusi.
Gre za progo Ko2ye—Ce-
lje. Leto dni je že, kar
VOZI zjutraj iz Kozjega
avtobus ob 4.30 in se vra^
5a, ker pelje nazaj nočno
iTaneno. Ob 12. uri vozi
zopet v Celje in ob 14.30
nazaj. Vozni red je do-
ber. Delavci pa sprašuje-
mo, zakaj ne bi vozil av-
tobus v Celje še nočno
izmeno in popoldansko
domov. Veliko nas je, ki
pešačimo proti Prevorju.
Avtobus za Loikio je ve-
dno tako poln, da se vo-
zimo slabše kot živina,
irstc^nice pa plačujemo
kot ljudje. Ali nam lahko
odgovori podjetje Izlet-
nik?«
»Progo Kozje — Celje
smo pred letom dni od-
prli samo poskusno. Mo-
ramo povedati, da celj.s-
ke delovne organizacije ne
refundirajo dela sredstev
za prevoz, kot to dela na
primer Železarna Št re.
Za sedaj se še nismo od-
ločili za po73ic vožnje, ki
se še posebej ne izplačajo
v letnem času, saj tedaj
ljudje večinoma uporab-
l.jajo koleksa. Tako nasta-
pa veliko vpraSjinje rcnta-
biln'sti proge, hlcrati pa
ne moremo re.šiti vseh
želja naenkrat. Predvide-
vamo pa, da M lahko od-
prli omenjeno progo le-
tos Jesesttl.«
RUDARSKO SVETILKO
SO OSVOJILI CELJANI
Na tradicionalnem tekmovanju za »Rudar-
sko svetilko« v Hrastniku je med osmimi eki-
pami zmagala strelska družina Branko Ivanuš
iz Celja (1276 krogov). Med posamezniki so Ce-
ljani osvojili naslednja mesta: 2. Dobovičnik
(262) krogov), 3. Jeram (260), 7, Jager (256)
in 7. Seršen (254).
SOLIDNI USPEH AJNIKA
IN LIPOVŠKA
NA TEKMAH
ZA ŠTIRIDESET SEKUND ZAGREBČANI HI-
TREJŠI OD CELJANOV — Na tiradiciociafijiem
dtvoboju mestjnih reprezentaaic Zagreba in Celja
v veleslalcinu so letos 2ima€alii Zagrebčani. Tu'-
di med posameeaiiiki je bil najhitrejši domačin
Senci pred Celjanoma Rosino in Košičem. V celj-
ski ekipi so poleg omeaiijenih teikirn'Ovaicev še na-
stoipili: Rom, P. dn J. Cetina, Kopiišek, J, Kopi-
tar^ Uršič, Jeeemik in P. Cater.
SOLIDNI USPEHI AJNIKA IN LITOVSKA
NA TEKMAH — Oba tekmovalca sita taidi z zad-
mjdimii teflcmoivanji dokazala, da se nam^ijata v
dobra skakalca na s^mučeh, Ajnik je ibill na tek-
movaiiju v 21reh v konkurenci čdanov sedmi
(zanagai Je prejšinji trener celjskih skakalcev
Naihtiigal), v Veleniju pa med starejšimi mladin-
ci druigi (196,5) za domačinom Sredenškom. Li-
povšefe je sodeloval na republiškem mladinskem
pnvensbvu v Logatcu in v konkurenci najboljših
starejših mladincev osvojil dobro deseto mesto
(146,5 točke).
PRVO TEKMOVANJE JE
DALO DOBRE REZULTATE
Med pomembnejšimi rezultati na atletskem
tekmiovanju v hali AD Kladivar moramo omeni-
ti Maroltovo (7,7 na 60 m — osebni rekord),
Peterikovo (višina: 186 cm) in Lengyeja (Spartak
Siilbofcica — 60 m: 6,8). Izkazali so se tudi neka-
teri mlajši td^mlO^'alc: AD Kladivar.
PRIZNANJE CELJSKIM ATLETSKIM DE-
LAVCEM — Atletsßca zveza Jugoslavije je za
doigioJetno delo v atletskih organdizaciüah nagra-
dila naslednje celjske atletske delavce: zlato pla-
keto ea več kot trideset let aktivnosti so dobili
Fedor Gradiišniik, Miiko Polutrdk, Valteir štajner
in Adolf Urlbančič. Bronasto plaketo za 15 do
25 let akitiivnositi pa Pavle Božič, Drago Bradač,
Jože Brodnik, Stanko Caijhen, Zdravko Ferdč,
Matija Hanc, Miran Horvat, Ciril Ilovar, Karel
Jug, Mirko KoCndk, Ma.rüan in Poldka Kopitar,
Jože Ko(pitar, Roman Lešek, Stanko Lorger, Ru-
di Meae, Franc Mimik, Andrej Peterka, I'van
Peitäuer, Drago Vračun, Igor Zupančič in Marja-
na Zelezindk-Kislinger.	P. DROFENIK
ZA 10 TOČK SLABŠj_Op
MLADINCEV OLIMPIJE
v piredtekmi ziveane košarkarske lige med
OHmpioo in Radničkim so se člani ŽKK Celje
srečali z mladinci Olimpije. Kljub temu, da so
nastoipili oelabiljeni (brez C^ina, Petroviča in
Prodana), nenavatjeni na okolje in plexi-table so
vsaj v začetku odlično zaigrali proti močnemu
nasprotniku. Do konca tekme je bila igra v
glavnem enakovredna, visoki mladinci Olimpije
pa so uspeli obdržati razliko desetih točk. Pri
Olimpiji so bili najboljši Gvardjančič, Lemaič
(oba sta naistopila že v prvi eMpi 01Lmpi[je) in
Pišer, pri Celjanih pa Zupančič (22 košev). To-
magftč (10) in SagadSn (8). O. HOLZINGER
SKROMNI DVE ZMAGI
ZA ROKOMETAŠE CELJA
V nadaljevanju zimskega republiškega prven-
stva v IJu(bl(jand so ceJjGkii ro&ometaši iiztržili
c8ve skromni zmagi. Najprej so premagali po-
vsem povprečno elkiipo Kopra s 15:11, kasneje
pa še TržK b 18:11.
ŠE ENA ZMAGA:
OLIMPIJA : CELJE 1:5
Tik pred odhodom na državno prvenstvo Je
mladinsko moštvo Ijaib^ianske OOimpije odigralo
prijatelijöao tekmo z ekiipo HDK Celje. Tekma,
ki Je bila y Hall Tivoli, se je botnčala z zmago
CelJaawv 5:1.
Spomin na lepo zmago nad banjalušldm Borcem. Takrat je bil z igralci še trener Tone Goršič. Zaskrbljenost i
na obrazih i^alcev se menda ne bo pono\ila tudi ob koncu tekmovalne sezone? Od leve proti desni: kapetj^ I
Telič. Povalej, Koren, N. Markovič, Levstik, Goršič in Krelj.
PRI ŽELEZNIČARSKEM ROKOMETNEM KLUBU CELJE PRAVIJO:	I
v drugi številki Novega te-
dnika smo v komentarju pod
naslovom VPRAŠANJA začeli
obravnavati probleme, si se
kopičijo že nekaj časa ob celj-
skem rokometnem klubu,
članu zvezne lige. Ves pro-
blem je nastal v zvezi s tre-
nerjem in notranjimi medse-
bojnimi odnosi. Na vpraša-
nja je poslal odgovor pred-
sednik kluba Nace KRUM-
PAK.
»Vprašanja zahtevajo odgo-
vor. Takoj v začetku pa mo-
ramo povedati, da vprašanj
in komentarja, ki jih je po-
stavil pisec, ne zanikaano.
želeli bi samo pojasniti neka-
tere stvari.
1. V klubu prevladuje mne-
nje, da je dosedanji trener
Tone Goršič strokovno pri-
znan rokometni trener v Ju-
goslaviji. Dvakrat je pripeljal
ekipo v zvezno ligo in za
uspehe ga je nagradila roko-
metna zvezja Jugoslavije.
2.	Kljub temu se je vod-
stvo odločilo, da bo trenerja
zamenjalo, kajti CJoršič je že
predolgo trener celjske ekipa
in »prevelik« prijatelj igral-
cev, ki so to začeli izkorišča-
ti. Istočasno obstaja tudi
možnost, da bo v najkraj.šem
času odšel k vojakom. Ob
tem pa treniranje ekipevz\'e-
zni ligi zahteva profesionalne-
ga trenerja, Goršič pa je re-
dno zaposlen. Priznamo, da
je v dolgoletnem sodelovanju
prišlo do medsebojnih spo-
rov in da odnosi niso dovolj
zdravi.
3.	Za zamenjavo trenerja
sem samo pod pogojem, da
bo boljši, da njegove finanč-
ne zahteve ne bodo previsoke
in da se ne pozabi pozitivne-
ga dela, ki ga je opravil To-
ne Goršič.
4.	To vprašanje bo dokonč-
no rešeno prihodnji t.3den,
ko bomo podpisali pogodbo z
novim trenerjem Zagrebča-
nom Zdravkom Maličem, ki
bo vodil prvo ekipo. Tone
Goršič pa mladince in B eki-
po ter še istočasno igral.
5.	Za konec: v spomladan-
skem delu tekmovanja Dosta
zaigrala nova člana šafarič in
Peterka, iz JA pa se vrneta
Janez Goršič in Lojze Snedič.
Veliko pa pričakujemo tudi
od Toneta Goršiča, ki bo lah-
ko s svojimi bogatimi igral-
skimi izkušnjami veliko po-
magal ekipi v nadaljevanju
tekmovanja.«
Tako klub. Vseeno pa j I
nam zdi, da situacija le t '
tako rožnata, kakor je vride i
na prvi pogled. Fantje s I
skoraj ves zimski čas trenin
li brez žoge, saj je kondicj |
ske treninge vodil Roman li I
šek. Poleg tega so bili tren;:
gi izredno slabo obiskani. 11
nenazadnje: kljub rešitvi J
nam zdi, da menjavanje tn
nerja med sezono ni niti naj
manj primerno, še posefel
ob dejstvu, da ni bilo nobi
nih pravih znakov za paniitj
In še nekaj: vsi dobri trene:|
ji imajo pogodbe in so ves
ni na klub za določen čas. I
Sicer pa počakajmo. P.ezal
tati bodo kmalu znani, ži-
mo si samo to, da bi i;"!
uspešni za celjski šport, rl
komet, igralce, vodstvo i.
prijatelje rokometa.	I
Redki so športniki, ki se
lahko pohvalijo s tem, da so
odigrali več kot tisoč tekom
za svoj klub. Med nje vseka-
kor sodi Matjaž NATEK iz
Šoštanja, ki je večji del svo-
jega življenja posvetil eni naj-
dinamičnejših iger z žogo —
košarki.
»Prvič sem se srečal s ko-
šarko leta 1950 v Ljubljani.
Takrat sem se vpisal na
VŠTK. Kmalu sem spoznal
lepoto te igre in pristopil h
košarkarskemu klubu Olim-
pija, kjer sem igral skupaj
s Kristančičem, Pavlovičem,
Fugino... Po končanem štu-
diju sem se vrnil v šoštanj
in takoj pristopil k Elektri,
za katero sem igral vse do le-
tošnje sezone.«
Si bil samo igralec?
»Začel sem kot trener, bil
pa sem tudi igralec, predsed-
nik, blagajnik...«
Elektra je edini košarkar-
ski klub v Sloveniji, katere-
mu je iispeio enajst let zapo-
redoma ostati v republiški
ligi...
»To je vsekakor edinstven
uspeh, še posebno za klub
na podeželju. Mnogo let smo
nastopali pod težkimi materi-
alnimi pogoji. Pred tremi leti
je pokroviteljstvo nad klu-
bom prevzela Termoelektrar-
na. Sedaj so razmere boljše.«
Zakaj si se poslovil od ko-
šarke?
»Mislim, da je v 18. letih
več kot tisoč odigranih tekem
dovolj. Vsekakor bom še na-
prej pomagal mlajšim igral-
cem, saj se ne morem kar ta-
ko ločiti od asfaltnega igrišča
in železnih obročev. V prvi
vrsti pa se mislim posvetiti
družini.«
Za požrtvovalno delo je do-
bil od Košarkarske zveze Slo-
venije zlato plaketo, kot na-
grajenec te zveze pa si je
ogledal tudi evropsko prven-
stvo v Beogradu. Prepričani
smo, da bo Matjaž Natek svo-
je bogato športno znanje tu-
di v bodoče razdajal mlajšim
tekmovalcem in jim pomagal
na športni poti, ki naj bi bi-
la tako usp^na, kot njegova.
S. JUG
Prva zmaga v letošnji sezo-
ni je prišla v srečanju z mla-
dim moštvom ljubljanske
Olimpije, ki je državni prvak.
Tekma se je končala z rezul-
tatom 4:2 (1:0, 2:1,1:1). CroJe
za Celje so dosegü: Godni k,
Dvornik, CJvetko in Kolenc.
Tekmo pa sta dobro vodila
Juršič in Dolžan iz Celja.
2e naslednji dan je bila na
Jesenicah zaostala tekma ho-
kejskega pokalnega tekmova-
nja med Kranjsko goro in Ce-
ljani. čeprav so zmagali zve-
zni ligaši z rezultatom 8:4
(1:0, 3:4, 4:0) je srečanje po-
kazalo, da kvaliteta celjskega
hokeja nenehno raste. Celj;xni
so bili enakovredni in celo
boljši nasprotnik v pr/ih
dveh tretjinah, v zadnji pa
jim je pošla sapa in domači-
ni so dosegli štiri gole. In ob
rob zapisa — domačini niso
postregli niti s kapljico Čaja,
četudi je v navadi, da igralci
dobijo to pijačo med od-
mori!?
Svoj največji uspeh doslej
pa so domači hokejisti zabe-
ležili v tretjem kolu pokalne-
ga tekmovanja, ko so na dr-
sališču v celjskem parku a«
magali člana zvezne lige a
vijo iz Vevč z rezultatom r
(2:1, 2:3, 2:0). To je bila i
redno živahna in borba
igra. Gole so dosegli: Dvr
nik dva ter Godnik, čretni
Cvetko in Kerkoš po 8nei
Na koncu igre so vsi celj«
igralci čestitali svojemu t
nerju, saj so se zavedli, ds
ta uspeh plod njegovega ir
dno vestnega in p>ožrtvovaii
ga dela. Da, izredno veli
zaslug za viden napredek I
kejskega moštva ima tresj
Vaclav Vyštejn. Kot izredi
pedagog in poznavalec hoä
ter zlasti mladih ljudi — m
drugim je treniral mladiffi
državno repres^ntanco CS
v času, ko je dosegala i
večje uspehe — je znal ti
vključiti mlade in stare
igralce v vadbo, da so tre:
gi vedno polno obiskani in
je zdaj tudi za hokej um®
drsališče postalo premajS
Skoraj vsak dan prihaj
novi in novi člani, ki jih
vabi j a ne samo hitra t
temveč tudi znani trener.
M
I mamo namreč izredno veliko najrazličnejših fe-
stivalov.
Festival kajkavskih popevk, festival zagrebških
melodij, opatijski festival, karavana prijateljstva, slo-
vensko popevko, beograjsko poletje; tu so še festi-
vali humorja, satire in škandalov pa festivali poezije
(ti zaradi ravnotežja!), baje tudi resne glasbe in še
in še, dokler se vsa stvar ne zaključi pri številki
trideset - pri mladinskem festivalu zabavne glasbe,
ki ga vsako leto prireja mestni komite mladine v Ljub-
ljani.
Torej bil sem na čisto pravem festivalu. V ured-
ništvu smo se namreč odločili, da tokrat posvetimo
stran našega tednika mladim bralcem! Njim je za-
bavna glasba konjiček in naj v reportaži vidijo in
spoznajo svoje ljubljence. Kogar bogovi ljubijo -
ne bo mlad umri, ampak bo mlad pel. Mladi za
mlade!
Festival je le festival, pa čeprav je samo mla-
dinski. Popopran je z vsem tistim, kar imajo »ta
pravi« festivali: malo dobre in veliko slabe glasbe,
nekaj posnetkov starih plošč, ščepec iskrenosti in
tri škafe škandalov. Jugoslavija je resnično bogata
dežela. Imamo namreč izredno veliko najrazličnejših
Festivalov. Povsod smo že dosegli integracijo, samo
pri festivalih še ne. Sicer pa: KOGAR BOGOVI LJU-
BIJO ...
'.rcalce, zrcalce, povej ... Ta-
ko nekako bi lahko zaceli ko-
mentar k posnetku, ki prika-
zuje — verjeli ali ne — člana
■•liadih levov. Ooljjo je sta-1
pred •jgledalom. si gladil
lolge lase, zmajeval z glavo,
sj popravljal ovratnik in po-
novno česal. Konkurcnca žen-
skim pričeskam? Po lepiti
icer ne. po čr>s i, ki ga .je
mrahil za česan.je, pa ])rav
gotovo.
Vse je bilo na moč slovesno.
V man dvorani hale Tivoh je
pred okoli 2(KX) gledalci poskuša-
la prireditev prenašati tudi tele-
vizija, nekaj so snemali za radio
(menda tudi nemški!) in poleg
žvižganja je bilo malo manj plo-
skanja ter veliko slabe volje. Te
z vseh strani.
Pevci so se jezili na organiza-
torje, organizatorji na televizij-
ske delavce, le-ti pa so jezo krož-
no zaključili na mladih pevcih,
so jih vse lepo pofilmali, pred-
vajali pa ne, kajti na ekranu so
pokazali samo starejše, preizku-
šene, baje boljše in lepše pevce
dobre stare slovenske popevkar-
ske karavane, ki gre dalje . . .
Mladi naj bodo zadovoljni s tem,
da imajo svoj festival, da lahko
pojejo in da jih posluša potrpež-
ljivo občinstvo.
Festival ne bi bil festival, če
la njem ne bi nastopila tudi Ce-
ljana. Med Belimi vranami se je
ponovno predstavil Tadej Hru-
šovar, kot posameznik pa tudi
R,oman Mazej. Torej ne izvažamo
več v Ljubljano samo politikov,
gospodarstvenikov, študentov in
kulturnikov, temveč tudi glasbe-
nike! Tretji Celjan, ki bo nasto-
pal na naslednjih festivalih, pa
je Ivo Umek, ki je podpisal pri-
stop k Belim vranam. Tokrat je
festival spremljal samo še kot
Sledal^c.
SPREHOD SKOZI
FESTIVAL
1'ri.šla boš (avtor Andrej Gra-
bar) in Marijan (Robert Žitnik)
z Dežjem v očeh (Branko Weiss-
bacher, pel R. Mazej), Ker Te
ljubim draga (Srečko Koželj)!
En, dva, tri (Aleš Kersnik): Ali
veš, kje je tvoj brat (Tome Ja-
nez), Poišči si novega boga
(isti avtor) s Srčki (Jani Ce-
plak). Tel>e pa ne bo (Branko
Weissbacher), ker življenje (Da-
mjan Tozon) V Poslednjem raju
(Miro Tomassini) Nima smisla
biti sani (Branko Weissbacher)!
ŽVEČIL.NI GUMI,
LIMONADE iN ŠE KAJ
MOČNEJŠEGA
Začelo se je v garderobah, za
nekatere tudi v bližnjem bifeju.
Limonade in kave so curljale po
grlih, iz katerih je kasneje zado-
nela ali bila samo nakazana pe-
sem. Mariborčan Karli Arhar je
seveda popil nekaj močnejšega,
po pravilu, kdor zdravje ljubi
ali življenje je tvegal, življenje
pa so tvegali tudi poslušalci, ki
so dobre tri ure morali poslušati
razglašene glasilke, ploskati sta-
rim vižam, žvižgati znanim pev-
cem in poslušati tekste, ki so
bili na moč jalovi in banalni.
Ljubezen gor, ljubezen dol, pa še
malo levo in desno, srček, dež,
jok in nekaj novih bogov, da je
bil festival angažiran, kajti prav
tekst zmagovalne popevke naj bi
bil protesten. Komisija pa je ver-
jetno slutila za kakšen protestni
tekst gre in sploh ni razpisala
nagrade za najboljši tekst. Tako
sta bila volk sit in koza cela, pa
čeprav je kot grešni kozel tako
kot že mnogokrat doslej — iz-
padlo občinstvo.
Boljši del pevske družbe je glo-
dal pepermint ali pil limonade,
močnejši del je med zobmi raz-
tegoval žvečilne gumije pomeša-
ne z močnejšimi pijačami! Bilo
je veliko prijaznega nasmihanja,
trepljanja po ramah, bodrenja,
nekaj skrite in nekaj odkrite tre-
me in nervoze.
Marjetka Falk se je jezila na
obleko, ki je bila popolnoma
zmečkana, likalnika pa nikjer. V
rokah je držala talisman!
Alenka Contala je Bredi Kode-
la priporočala za preganjanje tre-
me preponsko dihanje!
Roman Mazej je vedno saio-
va poudarjal, da je zanj festival
samo odskočna deska. Povedal
pa ni kam? Lahko tudi v vodo!
Helena Koder je napovedovala
(slabo!), žvečila gumi in pila čaj
ter vedno znova poudarjala, da
bo poslušala samo Antona Marti-
ja in nobenega drugega. Verjetno
tudi pevcev ne!
PO FESTIVALU SO
REKLI O FESTIVALU
Edvin Fliser v rdečem žamet-
nem suknjiču se je jezil, ker je
tokrat ostal brez nagrade. Upra- i
vičeno!
Clan žirije Brane Golob je de-
jal, da so se viže približale obli-
ki, ki je danes moderna v svetu,
teksti pa so slavosi>ev (slab!) —
ljubezni, ki že zasluži kaj bolj-
šega!
Najbolj pa se je jezil Tomaž
Domicelj: »Ves festival je bil
otročarija in veliko slabši kot la-
ni. Nekaj pevcev sploh ne bi
smelo nastopiti, ljubljansko ob-
činstvo pa je ponovno dokazalo,
da je neprebavljivo. Ima neke
čudne simpatije in sploh nima
pojma o glasbi! štejem si v čast,
da nisem sodeloval kot i>evec,
komponist in glasbenik.«
Srečko Mihelčič je »duša« festi-
vala: »Letošnji festival je kljub
manjšemu številu poslanih
skladb boljši. Letos je nastopilo
tudi več izvajalcev. Festival mo-
ramo v bodoče razširiti na vso
Slovenijo in popolnoma prebiti
ljubljanske okvire!«
Mnogo razhčnih ljudi z različ-
nimi mnenji. Pomembno pa je,
da imamo festival in da ga bo-
mo tudi v prihodnje imeli. Seve-
da festival in z njim škandale.
Recimo takšen škandal, kot je bil
tisti z Alenko Pinterič! Vsa dvo-
rana ji je pripravila žvižgalni
koncert, kot da bi bili na biko-
borbah. Prav ji je in mi ji nismo
krivi, če je občinstvo ne prenese!
Njej pa je tako vseeno in je sku-
paj z občinstvom začela žvižgati.
Festival se je srečno končal po
ljubljanskih gostiščih in barih.
Nihče ni pel popevk in pil limo-
nad! Dobre, stare slovenske pes-
mi in kozarec vina — to je dalo
tisto pravo slovensko »štimun-
go«!
Kogar bogovi ljubijo — ne bo
umrl, ampak bo pel. Po sili raz-
mer slovenske popevke, za res-
nično razvedrilo pa slovenske na-
rodne! Pel bo in pil! Pa čeprav
na mladinskem festivalu zabavne
glasbe.	TONE VRABL
IN ŠE NEKAJ O FESTIVALU
Najsarmantnejša: televizijska kamera
Najšarmantnejši: Roman Mazej
Najbolj izžvižgana: Alenka Pinterič
Na":elegantnejša: med amaterkami (dolgolasa
Ancdreja Župančič, med profesionalkami kratko-
krila Lidija Kodrič
Najdaljši aplavz: Bele vrane
Najkrajši: Helena Koder za površno napovedo-
vanje
Najboljša telovadna vaja: Karli Arhar
Največji problem pevcev: obvladanje teksta
Največji problem nekaterih pevcev: posluh
Na"večji problem nekaterih komponistov: pre-
dobro poznavanje starih popevk
Največkrat izgovorjena beseda v tekstih: lju-
bezen
Največkrat pogrešane besede na festivalu: kva-
liteta. izvirnost in iskrenost
(Nadaljevanje s 1. strani)
O pomembnosti prvega koraka
hitre avtoceste je bilo že toliko
napisanega in povedanega, da
najbrž v okviru pričujočega za-
pisa ne kaže teh stvari nadro-
bno razčlenjevati in ponavljati.
Skratka, smo pred zdajci in to
pomeni, da bomo to cesto gra-
dili Slovenci sami
Pri podrobni prometni analizi
stanja na obstoječi cesti Šentilj—
Nova (jorica so prišli od ugoto-
vitev, da sta odseka Vrhnika—
Postojna—Razdrto in Hoče—Le-
več potrebna najprej solidne re-
šitve Zato tudi odločitev (sko-
raj popolna odločitev), da se s
sredstvi, zbranimi v SR Slove-
niji in ob mednarodnem posojilu
^radi odsek avtoceste v štirih
pasovih Vrhnika—Postojna—Raz-
drto kot prioriteta in odsek Ho-
če—Leveč pri Celju v I. etapi
kot dvopasovna avtocesta. Stro-
kovnjaki se zavedajo, da bi bila
na 50 kilometrov dolgem odseku
Hoče—Leveč etapna gradnja po
širini iz prometno tehničnih raz-
logov neugodna, vendar se za-
radi pomankanja finančnih sred-
stev predlaga v I. fazi izgradnja
dvopasovne avtoceste, štajerska
bo torej morala še čakati na
štiripasovno avtocesto. Ugotov-
ljeno je tudi, da bo naraščajo-
čemu prometu s temeljito rekon-
strukcijo stare ceste in z novo
dvopasovno avtocesto zadoščeno
prometnim razmeram samo do
leta 1975 (!).
V CELOTI PO NOVI
TRAS! ČEZ ŽIČE,
DRAMLJE, PROSE-
NSŠKO
Naše bralce bodo nemara zani-
mala dejstva o načrtovanem od-
seku avtoceste Hoče—Leveč, saj
večinoma drži po območju nek-
dfmjega celjskega okraja.
Odsek štiripasovne avtoceste
Hoče—Leveč bo dolg 50 kilome-
trov. Od Hoč do Polskave (10
kilometrov) bo cesta široka 26,40
metra, od PoLskave prek Tepanja
do 2ič (16,5 kilometra) bo širina
ceste 23,60 metra, od Žič do
Dramelj (8 kilometrov) bo ši-
roka 19,50 metra (terenske raz-
mere), od Dramelj prei' Prose-
niškega—Hudir je do Le-' ca pri
Celju (15,5 kilometra) pa bo av-
tocesta spet široka 26,40 metra.
Kot je razvidno ia skice, se bo
avtocesta pri Tepanju bistveno
ločila od obstoječe ceste Celje—
Maribor. Tu namreč zavije v
levo proti Zičam in Draanljam,
torej v kraje, ki so bili doslej
daleč vstran od dobrih komuni-
kacij. Prožjeniško in Bukovžlak
bosta kraja tik nove avtoceste,
ki bo nato severovzhodno od Ce-
lja švignila proti Savinjski do-
lini.
Oba odseka skupaj bi veljala
po starem 114 milijard starih di-
narjev, sam odsek Hoče—Leveč
v štiripasovni izvedbi pa 61 mi-
lijard starih din oz. posamezni
kilometer 1 milijardo 322 milijo-
nov S din. Seveda so ti stroški
aproksimativni. Če bi gradili od
Hoč do Levca v I. etapi samo
dvopasovno avtocesto bi veljal
kilometer 974 milijonov S din.
DENAR, DENAR...
Za financiranje izgradnje obeh
odsekov hitre avtoceste obstoji
predlog, po katerem bi zbrali
64,7 odstotkov sredstev z lastno
udeležbo v okviru proračunov in
cestnih skladov, 35,3 odst pa bi
krili s sredstvi mednarodnih po-
sojil. Gre za posojilo z vračilno
dobo 25 let, s tem da bi začeli
odplačevati posojilo po' petem
letu od dodelitve posojila.
Misija mednarodne banke za
obnovo in razvoj se v celoti stri-
nja s predlogom za štiripasov-
no cesto na odseku Vrhnika—
Postojna. Predlaga celo, da se
podaljša ta odsek do Razdrtega.
Za ta odsek od Vrhnike do Raz-
drtega bo baje Mednarodna ban-
ka sprejela odločitev v najkraj-
šem času, tako da bi se pričelo
z deli v prvi polovici 1969. leta.
Torej potemtakem tudi vse nag-
njenje (očitno tudi v nekaterih
skupščinskih krogih do tega od-
seka)
Misija omenjene banke pa je
v svooem poročilu zaenkrat od-
klonila odobritev posojila za od-
sek Hoče—Leveč. V zvezi s tem
je zanimiva okoliščina, ki je ce-
lo objavljena na 17. strani o-
snutka odloka o modernizaciji
cestnih odsekov Vrhnika—Postoj-
na—Razdrto in Hoče—I^vec. Tu
namreč piše, da še za ta odsek
(odsek Hoče—Leveč) niso izde-
lani vsi izvedbeni načrti. Prav
čudno, da so bili predlagatelji
glede štajerskega odseka tako
pomanjkljivi, da niso pripravili
tistega, kar takšna banka zahte-
va. Predstavniki misije so ome-
nili, da bo poleti 1969. banka
odobravala drugo tranšo posoji-
la ter da obstoja možnost, da
se v to posojilo vključi tudi od
sek Hoče—Leveč.
In še ena zanimivost: misija
je baje iz neznanih (!) razlogov
vztrajala na dvopasovni izvedbi
ceste Hoče—Leveč. Predlagate-
lji zakona o izgradnji ceste in
odloka v zvezi s tem predlagajo
na osnovi obstoječih možnosti v
prvi fazi dvof>asovno avtocesto
na odseku Hoče—^Leivec, ker pač
razpoložljiva finančna sredstva
ne omogočajo izgradnje štiriipa-
sovne ceste, čeprav bi bila tak-
šna ekonomsko bolj utemeljeina.
Poslanci skupščinskega odbora
za gospodarsko planiranje in fi-
nance ter skiopščinskega odbora
za proizvodnjo, promet in po-
slovne odnose so v zvezi z raz-
pravo o obeh osnovnih doku-
rhentih resno pK>svarüi predstav-
nike cestnega sklada, da poskr-
bijo za predložitev glavnih pro-
jektov za cestni odsek Hoče—
Leveč pravočasno mednarodni
banki. Poslanci obeh odborov
so tudi sodili, da ne kaže že
vnaprej spreminjati standarda
in obsega del na cesti Hoče—Le-
več, če predvidena sredstva iz
mednarodnega posojila ne bodo
zagotovljena. Noben »če« ni sim-
patičen in poslanci bi se morali
tega še ka.ko zavedati, sao bi
poznejša dograditev ceste od Hoč
do Levca investicijo podražila za
najmanj 25 odstotkov. Če ne bo-
mo zgradili 4 pasovne ceste od-
pade pomemben vir za odplačilo
posojil, to je cestnina. Z le-to
bi se letno zbrala sredstva, ki
jih bo treba plačevati v obliki
anuitet za posojila Govori se tu-
di o novi možnosti, da bi re-
publiki ostalo več denarja od
prodanega goriva. Od tega je že
1967 leta šlo v zi\'^ezni praračun
več kot 20 milijard starih di
narjev oz. 80 odst. Če se bo
razmerje obmUo, bi Slovenija
razpolagala za gradnjo sodobnih
cestnih komunikacij z novimi,
dokaj izdatnimi viri, V tem pri-
meru tudi ne bi prišel odsek
Hoče—Leveč pod tako skrivljen
vprašaj.
Fraiijo Krivec
LOJZE gOLTA
Rekel bi, da sodi med ti-
ste ljudi, ki živijo tako re-
koč v preteklosti in sedanjo-
sti. Je namreč arheolog, kus-
tos pokrajinskega muzeja v
Celju, kamor je prišel te pred
osemnajstimi leti. Takrat je
namreč diplomiral, ostal ne-
kaj mesecev na akademiji,
potem pa se odločil. Tako
kot že prej, ko je po Štirih
semestrih študija zgodovine
presedlal na arheologijo.
— Zakaj?
—	. Okoliščine so tako na-
nesle. Ko sem kot zgodovi-
nar sodeloval pri izkopava-
njih staroslovanskega '/robi-
šča na ptujskem gradu, me
]e profesor Korošec postavil
pred dejstvo, da se prepi-
šem. Storil sem tako in se
nisem nikoli kesal. To delo
je dosti lepše kot delo na šo-
li, saj naletiš vedno na kai
novega.
Njegovo prvo odkritje v
Celju u Prešernovi ulici je
bila, kot je rekel, lepa anti-
ka v oblikah dveh gradbenih
faz, iz česar pa ni bilo dosti,
kajti teren je bil z vseh stra-
ni zaprt. Sledila so izkopa-
vanja na Bregu, nad Mo-
zirjem, v Grižah, v Šentjan-
žu pri Rečici itd., vse tja do
Rifnika, za katerega meni,
da bo njegovo življenjsko
delo.
—	Kaj vas je pravzamav
pripeljalo sem?
—	V glavnem to, kar so od-
ka v obliki dveh gradbenih
Dunaju, Gradcu in Maribo-
pa tudi šmidovi sakliuč-
ki, ki so se mi zdeli sprva
sporni, saj je naselbino pri-
pisoval vzhodnim Gotom, to-
da zdaj vidim, da je imel
prav. Najdbe, ki jih navaja,
mi je uspelo najti v graSkem
muzeju in so presenetljive,
manjka le Atalarihov zlatnik.
ki se je izgubil.
O Rifniku je govoril s po-
sebnim poudarkom in ljube-
znijo, kar je tudi razumlji-
vo. V zadnjem času ga je
prijetno presenetilo razume-
vanje šentjurske občine, v ka-
teri so našli nekaj možno-
sti, da bi dela na Rifniku po
spešili. Sicer pa je po mne-
nju Lojzeta Bolte največji
problem, s katerim se arhe-
ologi srečujejo, poleg po-
manjkanja denarja tudi pre-
več preprost način dela, to,
da si ni mogoče- privoščiti iz-
kopavanj z večjimi ekipami,
zaradi česar se delo vleče le-
ta in leta.
Lojze Bolta se je ves po-
svetil svojemu poklicu ii je
tudi v njegovem prostem ča.
su vedno prisotna preteklost,
ko v mislih hodi po sledeh
davnih civilizacij. -
—	Kaj bo recimo današnja
civilizacija zapustila arheo-
logiji prihodnosti?
—	Na to je težko odgovo-
riti. če nam grozi atomsko
uničenje, tedaj ničesar, če
nam to ne grozi, velikansko
silo človeškega duha, pa mor-
da tudi nekaj duhovne rev-
ščine, ki jo prinaša vsak dan
s sebo} tehnizacija našega živ-
ljenja. Civilizacija in kultura
namreč ne gresta vštric. .
dhr
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
V	celjski bolnišnici je zai>o-
sleno nekaj več kot 80 zdravni-
kov. Zanimivo je, da nekateri
trdijo, da je zdravnikov dovolj,
drugi pa obratno. Ne žalimo po-
segati v strokovno plat te orga-
nizacije dela, temveč omeniti
drugo plat, ki jo omenjajo za-
varovanci, ko iščejo zdravstvene
usluge di-ugod. če se lahko laič-
no dotaknemo tega problema,
z lahkoto ugotovimo, da vsi
očitki ne gredo na rovaš uslug,
temveč osebnega počutja.
Ne moremo mimo dejstev, ki
nazorno potrjujejo, da so zdrav-
niki iz celjske bolnišnice, ti, ki
30 tu, in oni, ki so bolnišnico
zapustili, strokovnjaki. Kako bi
lahko drugače tolmačili to, da
so tisti zdravniki, ki so zapu-
stili celjsko bolnišnico in odšli
v zamejstvo, tudi čez veliko lu-
žo, v tujini priznani zdravstve-
ni delavci! Ob tem naj povemo,
da v zamejstvu vlada prosta iz-
bira zdravnika, torej ...
V	ta ckvir ne sodi »primer
Verdel«, čeprav ne moremo mi-
mo njega, ker nazorno priča o
določeni morali. Ta »primer«
govori o poti zdravnika, ki je
bil kot začetnik vojak v nemški
vojski, nato v partizanih, po
»brzotumirskem« sistemu po-
stal zdravnik in na relaciji M.
Sobota—Celje — že primarij.
Kot komunist in dober patriot
od družbe sprejel in za baga-
teilo feuipil hišo ter si ustvaril
lep standard. Nato si je po ti-
hem uredil odhod v Nemčijo,
za težke milijone prodal hišo
m opremo in zdaj zdravnikuje
r,am. Baje so mu v Z. Nemčiji
kot občanu »Uneter Steirmarka«
priznali nemško državljanstvo,
v delovno dobo pa po4eg tiste
dobe, preživete na ruski fronti,
všteli tudi part^izanstvo, saj se
je »boril« proti — fašizmu! in
ne proti nemškemu narodu! ...
Če torej odštejemo ta »pri-
mer«, ugotovimo," da naše zdrav-
nike zunaj cenijo. Torej, ne mo-
remo govoriti o tem, da zdrav-
niki v celjski bolnišnici
strckovnjafci. Toda ni treba,
gledaiti v zamejstvo; če pogier
mo za zdravniki, ki so os^
v državi, ki so odšli v drn
bolnišnice, ugotovimo, da so
priznani, in če hočete, dol;
plačani strokovnjaki!
Torej so vzroki o nezg;
voljstvu zavarovancev in 0(i;
du zdravnikov iz celjske bolt
nice v glavnem znotraj celjj
bolnišnice. To zatrjujejo tt
zdravniki!
KAJ PA OSTALO
OSEBJE?
Kadarkoli je prišlo do razjj
o celjski bolnišnici, vedno se
začelo in v glavnem končalo-
zdravnikih, če zopet obide
ekonomske ramnere, ki teme
na sistemskih načelih, ki jih;
s tem sestavkom ne morct
spremeniti, čeprav se z nijm
celoti ne strinjamo, nam osta
vprašanje, kako to, da se pr
celjska bolnišnica ne more ia
pati iz težav. Drži, da so v:
koliko podobnem položaju tt
druge bolnišnice, vendar pa,l
kaže vsaj po vesteh, ki jih
moč dobiti in doseči, ne pri
jajo tako pogosto v podobne
žave, kot je to primer v Ce'
Da bi vodstvo zajezilo pi,
leme okrog zdravnikov, je :
skušalo najti rešitev v ve
stimulaciji (pacali). Kaj
ostalo osebje? Po približnih ;
datküi ima ostalo zdravstva
osebje štirikrat manjše osek
dohodke. Tcda v kolekti-roa
staja mnenje, da je strš;
osebi« in osebje z medicins
šolo lažje dobiti kot zdravai
Tega kadra je baje, kolikor t
češ...
čeprav ima ta del kolekö
ki je v nekajkratni večini, ia
no nizke osebne dohodke, dos
še ni prišlo do problemov. D
da je delo teh ljudi manj
htevno, vendar zavzema isti
sovni obseg kot delo zdraivni
In če k temu prištejemo še,
to osebje v neposrednem ol
vanju z zavarovanci lahko
HUMANA AKCIJA
PIONIRJEV
II. OSNOVNE ŠOLE
Hladnega januarskega dne se
je pred osnovno šolo na Franko-
lovem ustavil avtomobil. Neka-
teri učenci, ki so se še pozno po-
poldne zadrževali okoli šole, so
začudeno strmeli, kajti v vozi-
lu jp bilo polno zavojev. Le-te
so znosili v šolski kabinet in
šele naslednji dan so zvedeli,
kaj je v njih in komu so name-
njeni. V paketih je bila stara
obleka, tako lepo zlikana in
oprana, da se je zdela kot d
Tudi čevlji so bili dobro c
njeni.
Presenečeni smo bili uč:
in pionirji, ko smo zvedeli
so pionirji, podmladkarji d
osnovne šole v Celju kar te!
vali, kdo bo prinesel ve
boljše za pionirje frankoK
šole.
Razdelili smo obleko in
tev med pionirje, ki so bili
ga tega najbolj potrebni. ^
ne bom pozabila deklice, ki
jo poklicali v kabinet in j
ü tople zimske hlače in j^
Tiho se je zahvalila, oči I
ji nemirno poskakovale na
vi in ji obstale na toplih
skih čevljih. Ko sem jo v]
Ia, kakšno zimsko obutev
je dejala, da samo gum
škornje, ki točijo. Dala »
primerne ževlje, in pote:
tople nogavice ter še čevi
sestrico ...
Ob odhodu se je ozrla,
la sem solze v njenih oče
le so solze veselja in hvs
sti do pionirjev, ki so pon
da je prišla do tako drag
ga darila.
V naših srcih, predvsem
srcih pionirjev, ki so bili
ni te humane akcije, bo
janje za vedno zapisano. '
ji, podmladkarji druge oi
šole v Celju naj ostanejo
medčloveških odnosov, ki
na^njem času tako pešaj<
prinese k slabemu ali dobremu
počutju v bolnišnici, ne more-
mo mimo dejstva, da zavarovan-
ci ob očitkih vkljoičujejo tudi
to delo. Toda vodstvo bolnišni-
ce ob reševanju problemov z
zdravniki ni nikoli posvetilo do-
volj časa tudi problemom osta-
lega kadra. Se več, pri teh so
v nekem smislu črpali »rezerve«,
da bi reševali problem osebnih
dohodkov pri zdravnikih.
KAJ MENI
RAVNATELJ?
o teh problemih, izjavah in
navedbah smo seznanili tudi
prim. dr. IVANA KOPAČA, rav-
natelja celjske bolnišnice. Kot
pn-o smo načeli vprašanje upra-
vičenosti očitka zavarovancev,
češ da niso zadovoljni z oskrbo
v celjski bolnišnici in da zato
iščejo usluge drugod.
»Osebno ne vidim v tem prob-
lema,« nam je takoj zatrdil
prim. dr. I. Kopač, »število ti-
stih, ki iz naše regije iščejo
usluge drugod, se izenačuje s
številom občanov, ki iz drugih
regij, iščejo usluge pri nas, tudi
iz Slovenjega Gradca. Drži, da
zaradi že znanih ekonomskih
razmer pri nas občani nimajo
takšnega komforta, kot je to
primer v Slovenjem Gradcu,
kjer imajo posteljnega fonda
več, kjer za par dni hospitirajo
tudi tiste, ki jih moramo pri
nas le ambulantno zdraviti.«
—	Ali bi nam lahko navedli
približno šteanlo bolnikov, ki
sodijo v oskrbo enega zdravnika
pri nas v Celju in drugod?
»Najtežje je to na oddelku
kirurgije. Toda ta naš primer
ne bi bil tako pereč. Ob isti
kvoti za OD je razumljivo, da
bedo zdravniki stremeli, da jih
je manj.«
—	S tem smo načeli že tisti
drugi očliek, ko pravijo nekace-
ri zdravniki, da se dele na, ne
zamerite izrazu, »črnce« in na
šefe.
»Mi imamo zdravnikov dovolj.
Toda vsak ne more delati vse.
Poraja se želja, da bi vsak »čiv-
čirič« že takoj v začetku svoje
specializacij« opravljal tudi
zahtevnejše operacije. Po moje
je tu jedro spora in očitkov. Mi
pa ne moremo dovoliti — pred-
vsem zaradi bolnika samega —
da bi se na njem izživljali. Sta-
rejši zdravniki se z malimi
stvarmi ne morejo ukvarjati,
mladim pa se to delo z leti
upre.«
—	Torej je tu eden izmed
vzrokov, zakaj zdravniki zapu-
ščajo celjsko bolnišnico?
»Fluktuacija zdravnikov v
celjski bolnišnici sploh ni prob-
lematična. Vsaj adaj ne, ko vi
govorite o tem. Pred leti je bilo
huje. To pa zato ne, ker nas ne
zapuščajo priznani, starejši ki-
rurgi, kot so Roje, šušteršič,
Jenšterle, Lakner in Strokoä.
To so osebnosti, ki bi jih v res-
nici pogrešali, saj so sposobni
uspešno opraviti tudi zapletene
operacije. To, kar odhaja, je
normalna fluktuacija, a \'seeno
nas boli.«
—	Toda ali odhcd vseh teh,
če se ne motimo bo zdaj odšlo
še šest specialistov, vseeno ne
ogroža strokovnost dela v bol-
nišnici?
»Le toliko, kolikor upošteva-
mo čas, ko se mladi zdravniki
specializirajo.«
—	Kaj je vodstvo bolnišnice
naredilo, da bi rešilo ta prob-
lem?
»Mi se že vrsto let borimo,
da bi zdravniki dobili osebne
dohodke po vloženem delu in ne
po času. Kajti zdraraik dobi
plačo tudi, ko je v pripra-vnosti.
Njih delo hočemo reorganizirati
tako, da bo v resnici razvidno
kdo je kaj delal in naredil. S
tem bi se izognili tudi tistemu,
priznam, v neki meri upraviče-
nemu očitku, da so nekateri
»črnci«, drugi pa je šef.«
—	Trenutno je v /razpravi
predlog ali osnutek novega pra-
vilnika o osebnih dohodkih. Za-
kaj. je že v razpravi ob osnutku
toliko pripomb?
»Načeti problem okrog zdrav-
nikov je sila huda zadeva.«
—	Ali s tem hočete reči, da
30 zdravniki posebna »kasta«?
»So posebna kategorija. Vsi
naši praviliüki zvodene prav za-
radi osebnih dohodkov zdravni-
Kov. Oni menijo, da so premalo
plačani, če pa jih primerjamo
3 delom ostalih intelektualcev,
na primer v Cinkarni, pa ni ta-
ko kritično. Radi bi dobili os-
.riovne plače 300, 400 tisoč in vse
ostale dodatke kot sedaj. Naj
zdravniku izplačam milijon,
ätreanicd pa 55 starih tisočakov?
Takoj bi imel celotni sindikat
na puMu.«
—	Kako bi kazalo urediti se-
danje razmere v bolnišnici?
»Verjetno bomo 70. leta obra-
čunavali osebne dohodke po po-
sebnem eksperimentu, za katere-
ga bo dal denar ZIS. Gre za
Icoličino in kvaliteto dela, ob
tem pa za primemo stimulacijo.
Na osnovi teh analiz, ki bodo
vsekakor sprožile še burne raz-
prave, bomo verjetno reorgani-
Birali našo silužbo. Tako bo
vsak prejel toliko, kolikor za-
služi. Mogoče bo ta vaša jaivna
razprava k temu doprinesla
svoj delež.«
Kot rečeno, smo poskušali
javno osvetliti nekatere proble-
me, ki so danes prisotni tudi
7 celjski bolnišnici. Pri tem
nismo načenjali sistemskega
vprašanja, temveč le vprašanja,
ki bi jih po našem mnenju lah-
ko rešili tudi erotraj nekega
kolektiva v zdravstvu, na pri-
mer v celjski bolnišnici. Meni-
mo, da smo na dvoje osnovnih
vprašanj m to — zakaji zavaro-
vanci obračajo celjski bolnišnici
hrbet, in zakaj odhajajo zdrav-
niki, tudi dobri in sposobni, iz
celjske bolnišnice — dobili od-
govor. čeprav ni kristalno ja-
sen in čist, lepo nakazuje raz-
mere, ki po svoje ilustrirajo po-
goje dela in življenja v cel'ski
bolnišnici. To pa je bil naš edi-
ni namen.
J, SEVER
M. SENIČAR
(TRETJIČ )
Potem kiD so jugoslovanske
oblasti predvsem zaradi nacis-
tične usmerjenosti in številnih
' izgredov nemške mladine v
Sloveniji razpustile drugo za
' drugo vse krajevne organizaci-
• je Svabsko-nemške kulturne
zveze, so tam, kjer so bile mo-
čnejše neanške postojanke, ime-
li Nemci ilegalno politične wod-
j bore petih«. Takšen odbor je
J bil za gotovo v C^lju in v
njem je bil tudi bivši vodja
J Kulturbunda celjskega območ-
ja in vodja ilegalne mladinske
'I organizacije Werner Stiger, ki
^ je v avtobiografiji navedel: »Po
J razpustu. Kulturbunda sem bil
^ član političnega odbora petih
in navzoč pri vseh skupnih se-
^ Stankih Spodnještajercev. Hkra-
. ti sem vodil referate za posre-
dovanje dela, poklicno posveto-
. valnico, mladino, statistiko so-
dalo, zveze z rajhom in por,o-
' čila. v rajh.« Znana je tudi se-
«tava takšn^a odbora za Ko-
» čevsko, ki se je v začetku 1939
pred predstavniki »Volksdeut-
sehe Mittelstelle« zavezal, da
'"j bo prevzel »odgovornost za po-
litično vzgojo narodne skupi-
" ne.« Prav gotovo je moral biti
^ takšen odbor tudi v Mariboru,
'J kjer so že 1936. leta ustanoviU
J Ilegalen statistični urad pod
^V^tvom nekdanjega mladin-
^ega voditelja Rudolfa Holzer-
^ j® vodü evidenco nek-
;^^daixjih članov Kulturbunda in
^pomeje opravljal tudi posle ne-
kakšne društvene policije,
^ Razni mednarodni dc^odki,
■Kot npt. anšlus, sudetska kri-
razbitje Češkoslovaške, so
^Nemcem v Sloveniji vzbudiU
; upanje, da bodo lahko obnovili
»^^'organizacije Švabsko-nemške
kulturne zveze, in so zato 31.
marca 1939 prijavili ustanovitev
32 krajevnih skupin, čeprav so
imeli v nekaterih krajih ustano-
vne skupščine že aprila, so ob-
lasti dovoLUe obnovo Kiiltur-
bimda v Slovniji šele oktob-
ra 1939, tj. že v času druge sve-
tovne vojne, brž ko so bili na-
cisti odobrili pravila Slovenske
prosvetne zveze na Koroškem.
Poleg pokrajinskega vodstva za
Dravsko banovino, ki je bilo
v Mariboru in ga je vodil seni-
or protestantske cerkve v Slo-
veniji Hans Baron, in petih o-
krožnih vodstev, ki so jih vodi-
li bančni uradnik Josef Kling-
berg v Mariboru, uradnik nem-
ške hranilnice Josef Wresnig v
Ptuju, protestantski pastor dr.
Gerhard May v Celju, Proku-
rist lesne tvrdke Josef Schober
v Kočevju in podjetnik ing.
Gustav Tönnies v Ljubljani, je
bilio od začetka leta 1941 orga-
niziranih že več kot 50 krajev-
nih skupin, in sicer v okrožju
Maribor: Maribor, Dravograd,
Guštanj, Marenberg, Muta, Po-
brežje. Slovenska Bistrica, Slo-
venj Gradec, Sv. Lovrenc na
Pohorju, Sladki vrh, Studenci,
Vuzenica, Rače. Trate in Šen-
tilj; v okrožju Ptuj: Ptuj, Or-
mož. Gornja Radgona, Apače,
Zibeci, Konjišče, Serdinci, Fik-
šinci. Murska Sobota; v okrož-
ju Celje: Celje, Slovenjske Ko-
njice, Rogatec in Hrastnik; o-
krožje Ljubljana: Ljubljana in
Tržič; okrožje Kočevje: Kočev-
je, Dolga vas — Livold, Dolnja
Tc^la reber, DoJnji Mozelj,
Nemška Loka, Onek, Borovec,
Poljane, Blatnik, Polom, Stara
cerkev. Stari log, šalka vas.
Zajčje polje, željne. Spodnji log
in črmošnjice. Po podatkih po-
krajinskega statističnega urada
Kulturbunda, naj bi bilo v Slo-
veniji 19. januarja 1941. leta
11.577 članov Kulturbunda,, pri
čemer pa niso vštete kraje-vne
skupine Gornja Radgona, Apače,
Fikšinci in M. Sobota, ki so ime-
le 6. decembra 1940 skupaj 691
članov, in že ustanovljena kra-
jevna skupina črmošnjice. Po-
temtakem je bilo v Slioveniiji
tisti čas v Kulturbundu organi-
ziranih že več kot 12.368 Nem-
cev,
Dober poznavalec nemštva na
slovenskem štajerskem prof.
Fran j o Baš je analiziral social-
no sestavo nacionalističnih pr-
vakov v Svabsko-nemški kul-
turni zvezi in ugotovil, da sio
izvirali skoraj iz vseh socialnih
plasti slovenještajerskega nem-
štva in iz vseh stanov (iz izo-
braženstva, obrtnikov, privatne-
ga nameščenstva in posestnikov
itd.) razen trgovskega in delav-
skega. Izjema je le Ptuj, kjer
so nacionalistični voditelji izšli
iz podeželskega meščanstva, v
katerem sta bila odločilna de-
javnika zemljiški posestnik in
ti^ovec. Druga značilnost naci-
stičnih voditeljev v švabsko-
nemški kulturni zvezi je nji-
hova mladost, saj so ljudje nad
70 leit v veliki manjšini. Veči-
na je bila mlajša od 40 let in
je spadala v generacijo, ki je
v mladostni dobi doživela in
občutila nemška prizadevanja
prve sivetovne vojne, ki so v
nacionalnem sooiali2anu našla
svoje prerojenje brez moralnih
prilastkov liberalizma in člove-
čanstva.	(Se nadaljuje)
Življenjepis celjske§:a nacista Sepa Jellenza, v katerem
dokazuje, da je v Celju pred vojno obstajala ilegalna
Hitler Jugend.
PRED VEČ KOT 30 LETI:
CELJSKI KULTURNI TEDEN
Med zelo pomembne dogod-
ke celjske kulturne zgodovine
bi mogli gotovo uvrstiti CJeljskl
kulturni teden, čigar 30-letnica
je šla mimo nas že lani (od
1, do 8, maja). Ob tej priložno-
sti sicer ne nameravamo slavi-
ti kakšnega zakasnelega jubile-
ja, pač pa vsaj v skromnem
obsegu obuditi nekaj, kar je
že dolgo pozabljeno, a je ime-
lo ob svojem času nemara več-
jo vlogo, kot bi jo imela po-
dobna prirediteiv danes, če za-
radi drugega ne, zaradi drugač-
nih družbenih razmer.
Iz brošure, ki jio je izdal od-
bor Celjskega kulturnega tedna
1938. leta, vidimo, da so bili v
odboru — predsednik Alojzij
Mihelič (tedanji mestni župan),
podpredsednik Ela dr. Kalano-
va, Emilij an Lilek (vladni svet-
nik), dr. Franc Kotnik, dr. Pa-
vel Strmšek, tajnik Bogomil
Gerlanc, blagajnik Ciril Sadar,
dalje odborniki Franc Lukman,
dr. Franjo šijanec in Ivo šu-
bic ter referent Vera Levstik,
Fran Roš, Karel Sancin, Albert
Sirk.
V okviru tedna so priredili li-
kovno razstavo (v mali dvorani
Uniona), razstavo slov'enskega
celjskega tiska (v sejni dvora-
ni Mestne hranilnice), uprizjori-
li opero Matija Gubec Rista Sa-
vina (v Mestnem gledališču,
kjer je gostovala tudi opera NG
Iz Ljubljane), literarni večer
(v Mestnem gledališču) in glas-
beno literani večer (prav tako
tu).
Medtem ko so büi na likovni
razstavi zastopani Zoran Didek,
Dore Klemenčič, Miroslav Mo-
dle, Ivan Napotnik, Edvard Sa-
lezin, Albert Sirk, Cveto ščuka
in Prane Tratnik, so na literar-
nem večeru brali svoja dela Ksa-
ver Meško, Vladimir Levstik, Ru-
ša Lucija Petelinova, Janko Kač,
Silvin Sardenko, Jernej Stante
(recitirala Angela Sadarjeva,
Franc Kožar, Ljuba Prenerjeva),
Danica Grudnova, France Frece,
Jožko Jurač in Fran Roš. V
glasbeno pevskem večeru je so-
delovalo pevsko društvo (Deljski
Zvon, Slavko Mihelčič, Kairlo
Sancin (oba kot avtorja), bari-
tonist Mirko Močan in drugi.
Na razstavi slovenskega celjslke-
ga tiska so prikazali, kot je asa-
pisal kronist, »vse razpolc^ljdivo
gradivo, s čimer se bo morda
pripomoglo k razčiščenju vpra-
šanja celjskih tiskov v naši bib-
liografiji.«
O pomenu Celjskega kulturne-
ga tedna je tedanji mestni žu-
pan Alojzij Mihelčič med dru-
gim zapisal: »Zamisel C^eljskega
kulturnega tedna je prilDca, ki
naj pokaže in poda jasno sUttso
vsestranskega udejstvovanja na-
ših kulturnih delavcev na polju
vseh smeri ustvarjajoče umet-
nosti. Ta zamisel pa nam ne na-
rekuje samo čut dolžnosti, mar-
več tudi nujna potreba, da po-
damo ljudstvu priliko, da spoz-
na dela naših kulturnih delav-
cev in da se v teh delih svtojdh
bližnjih rojakov in teh, ki so s
svojim kulturnim delom izšli iz
Celja ali jih je za to delo navda-
lo prav to mesto s svojo po-
membno zgodovino, navdušimo.
Celje namreč ni zadnje med slo-
venskimi mesti, ki more umet-
niško nadarjene duhove vnemati
za lepoto kulturnih del.
Celjski kulturni teden naj v
zvezi s kulturnim prizadevanjem
po drugih naših mestih skuša
dvigniti višino naše izobrazbe
ter v širših krogih poživiti zani-
manje za lepe umetnosti...«
In še misel dr, Strmška: » ,..
Ni pa brez pomena, da se vrši
(Deljski kulturni teden ravno se-
daj, ko vladajo v svetu vse prej
kot kulturne prilike, ko tudi pri
nas doma čuitkno le malo od
one kulture, ki je büa v »lepoti
in dobroti« tako sveta starim
narodom. Ali naj bo to zname-
nje ali celo protest, da se v
vseh grdobijah življenja človešt-
vi vendarle zahoče po onih več-
nih vrednotah, ki so vcepljene
človeku v srce ,,.«
DRAGO HRIBAR
ONA
SobotÄ pozno zvečer,
hotel Celeia. Natakarice
že postavljajo stole za
mize in v dvorano se vti-
hotaplja pust videz.
»Pozno je, tukaj ne stre-
žemo več! V bar pojdite!«
se ne ravno vljudno otre-
sejo več ali manj vinje-
nih ljudi, ki prihajajo od
nekod iz teme, iz že zapr-
tih gostiln, iz snežne noči.
Pred garderobo se usta-
vi mlado dekle živih oči,
s katerimi ležerno pre-
skakuje z enega gosta na
drugega, mraz ji je üca
žalil z rdečico. Brez za-
drege se ustavlja pri po-
sameznih skupinah, po-
sluša pogovore in vsem
zre naravnost v oči. Pro-
gram v baru se je že za-
čel in ljudje pred garde-
robo se težko odločajo:
domov ali v bar, ki je ob
tej pozni uri edina oaza
življenja v mestu. Dekle
nadaljuje obhod in se za-
ustavi ob najini mizi.
Ima oči udomačene žival-
ce, roke na bokih, od ča-
sa do časa pa se zavrti
na peti ponošenega čevlja.
»Ni zate malo prepoz-
no?« jo vpraša moj prija-
telj.
»Zakaj?« vpraša drzno.
»Saj sem dovolj stara.«
' »2e, že, ampak kaj bo
mama rekla?«
»Eh, moja mama!« od-
mahne zaničljivo. »Zase
živim.«
»Kje delaš?«
»Nikjer.«
Potem še doda, da sta-
nuje pri znancu, ki ima
ženo v Nemčiji. Doma je
s Kozjanskega, ima star-
še, vendar domov ne ho-
di. Trdi, da so starši pro-
dali njeno mlajšo sestro
nekam v okolici Celja za
30.000 dinarjev!? Potem še
pove, da je pred dvema
letoma rodila otroka, ki
ga je neka družina v Ce-
lju posvojila. Oče je bil
tuj državljan . . .
S prijateljem se odloči-
va za bar. Odštejeva vsak
po 20 dinarjev in se poto-
piva v gost zrak zakaje-
nega prostora. Na podiju
plapolajo plameni iz ust
požiralcev ognja.
Soseda se pogovarjata:
»Kako si prišel notri?«
»Staremu na vratih sem
dal za pivo. Je vendar
manj kot dva jurja ...
Tudi najina znanka je
tu. V kotu, tesno ob njej,
sedi vinjen gost.
Potem pozabim nanjo.
Ko odhajava, jo zagle-
dava pred vrati hotela z
rokami globoko v žepih
plašča. Prijazno se nama
smehlja in iz strahu, da
se nama ne pridruži, po-
spešiva korak.
»Lahko noč!« pravi.
Zunaj — mraz.
MILE SAVie
Kolektiv gradbenega podjet-
ja Ingrad v Celju ima patro-
nat nad osnovno šolo v Fran-
kolovem. To obveznost ko-
lektiv izpolnjuje tudi s števil-
nimi darili. Tako so učenci
pred kratkim dobiM v dar mi-
zo za namizni tenis. Prva pre-
izkušnja na njej Je že mimo
in otroci so veseli, da jim ni
treba te igre gledati samo na
televizijskih ekranih.
Pionirji iz Frankolovega so
hvaležni kolektivu za takšno
razumevanje.	E. C.
KDO NA STAREM
GRADU?
Olepševalno in turistično
društvo v Celju je objavilo
razpis in ponudilo svoje go-
stišče na Starem gradu v na-
jem najugodnejšemu ponud-
niku. Pri vsem tem se vsilju-
je vprašanje, zakaj toliko
menjav upravnikov tega go-
stišča?
PREUREDITVENA
DELA V EVROPI
Da bi pridobili C kategori-
jo, preurejajo v celjskem ho-
telu Evropa šest sob, ki bo-
do imele kopalnice in druge
sanitarije. Račimajo, da bo-
do dela končali konec febru-
arja.
VALČKOV VEČER
BO 1. MARCA
Celjsko zdravniško ter turi-
stično društvo sta že objavi-
la okvirni spored in datimi
tradicionalne zabavne priredi-
tve, valčkovega večera. Ples
bo v soboto, 1. marca v vseh
prostorih Narodnega doma.
Igral bo priljubljeni ansam-
bel Mojmira Šepeta, nastopi-
la pa bo tudi znana folklor-
na skupina.
PAVLE JAVORNIK |
Konec prejšnjega tedna je
s poslopja celjske občinske
skupščine zaplapolala čr-
na zastava v slovo in spo-
min uslužbencu sklada za
komunalno urejanje zemljišč
in nekdanjemu dolgoletnemu
direktorju Uprave cest in ka-
nalizacije v Celju, Pavlu Ja-
vorniku.
Celje je z njun izgubilo do-
brega poznavalca domačih ko-
munamih problemov in člo-
veka, ki je sodeloval pri re-
ševanju neštetih vprašanj me-
sta. Svoj prosti čas pa je po-
svečal tudi delu celjskega
olepševalnega in turističnega
društva in ne nazadnje od-
boru mladinskega pevskega
festivala.
Zaradi i/xedne požrtvoval-
nosti in odnosa do dela, si
je pridobil veliko prijateljev.
Zato tudi na zadnji poti ni
bil sam, maneč v krogcu
vseh, ki so ga ljubili, spošto-
vali in globoko cenili.
VELENJE
KRUHA
ŠE ZA 50 LJUDI
Velenjsko podjetje »Chr:>m-
metal« je v razmeroma krat-
kem času povečalo število
zaposlenih na 250 ljudi. Pre-
selitev v nove obratne prosto-
re bhzu »Gorenja« in s tem v
zvezi uvedba nove organizaci-
je zahteva zaposlitev dodatne-
ga števila delavcev. Zato bo-
do v »Chrommetalu« letos za-
poslili še 50 novih delavcev,
tako da bo kolektiv tega ko-
vinsko-predelovalnega podje-
tja štel proti koncu leta že
300 ljudi. Na novo bodo za-
poslili največ delovne invali-
de iz Rudnika lignita Velenje.
Slednji kolektiv bo tudi pri-
speval nekaj denarja za odpi-
ranje novih delovnih mest v
»Chrommetalu«.
TEČAJ NA PAŠKEM
KOZJAKU
Velenjski gimnazijci so pri-
pravili med iwlletnimi počit-
nicami smučarski tečaj na
Paškem Kozjaku. Trajal je
teden dni in tako so se neka-
teri, ki so tokrat prvič sto-
»8ili na smuči, naučili vsaj
najosnovnejših stvari. V pla-
ninskem domu na Paškem
Kozjaku so imeli prenočišče
in hrano za ceno 15 din dnev-
no po osebi.	A. D.
TORKOVI VEČERI
Podobno kot drugje delav-
ske univerze pripravlja v Ve-
lenju Delavski klub pomenke
o aktualnih zadevah doma in
na tujem. Taki piomenki so
običajno ob torkih. Minuli
teden je bil tu torkov večer
na temo odnosi med SZ in
ZDA, odnosi med Jugoslavijo,
Češkoslovaško in Sovjetsko
zvezo ter zaostreni odnosi na
Bližnjem vzhodu. Poslušalec
je tako dobil kar temeljit pre-
gled nad dogajanji zadnjega
obdobja, ki so v središču po-
zornosti svetovne javnosti.
ŠE NAPREJ PO
KRAJEVNI CESTI
v velenjski občini so želeli
nekaj cestnih odsekov tako-
imenovanih krajevnih cest
prekategorizirati v ceste IV.
reda. šlo je za ceste Lokovi-
ca—-Penk, cesto v Kavčah,
cesto šalek—Bevče in cesto
šalek—Šmartno II. a. Poseb-
na komisija je na terenu pre-
gledala posamezne odseke in
ugotovila, da so ceste preoz-
ke, neutrjene, skratka poprej
bi jih bilo potrebno urediti.
Cestni sklad bi namreč v na-
sprotnem namesto za vzdrže-
vanje takih cest moral denar
porabiti za predhodne rekon-
strukcije. To pa bi pomenilo,
da bi drugje vzdrževanje cest
trpelo.
DENAR ZA POSPE-
ŠEVALNO SLUŽBO
Kmetijska zadruga Šoštanj
je prejela od občinske .-ikup-
ščine Velenje odlok, po kate-
rem ni potrebno plačevati ob-
činskih prispevkov od oseb-
nih dohodkov obiralcev hme-
lja. Hkrati s tem je skupšči-
na priporočila zadrugi, naj s
to oprostitvijo prihranjen de-
nar porabi za kmetijsko po-
speševalno službo.
PREVOZ UČENCEV
Na šoli je kakih 80 učen-
cev, ki prepešačijo dnevno
tudi po 25 kilometrov in še
več, kar seveda vpliva na
učni uspeh, šola je zdaj do-
bila tooimbi, s katerim bodo
vozili otroke k pouku budi
iz Pake in Doiiča. JAVI
VSAKO SREDO

Za 100-letnico gasilstva na
Slovenskem tudi v Šentjurju
pripravljajo predlog za odli-
kovanja ljudi, ki so največ
prispevali k razvoju in uspe-
hu šentjurskega gasilstva. Ta-
ko bodo mnogi požrtvovalni
gasilci dobili priznanje za
dolgoletno naporno delo.
RUMENE RUTICE
Učenci prvih razredov
osnovnih šol v šentjurski ob-
čini bodo čez nekaj dni dobi-
li rumene rutice, ki jih bodo
nosili vselej na poti domov
ali v šolo. Rimiene rutice so
razpoznaven znak, namenjen
ostalim uporabnikom ceste,
da vedo, da je pred njimi na
cesti otrok, ki še ni sezna-
njen s prometnimi predpisi.
ŠAHOVSKI AKTIV
Navdušeni šahisti v Šent-
jurju so ustanovili poseben
šahovski aktiv, ki bi naj
združil vse, ki imajo radi to
'gro. Trenutno so pripravili
že občinsko prvenstvo za po-
sameznike.
150 LJUDI
NA TEČAJIH
Februarja se bodo v Šent-
jurju pričeli 20-umi tečaji pr-
ve pomoči, na katerih bodo
osposobiM. več ko 150 obča-
nov. Tečaje sta pripravila ob-
činski štab civilne zaščite in
občinski odbor Rdečega kri-
ža.
SMUČARSKI TEČAJ
Tudi v Šentjurju so se od-
ločili za organiziran pouk
smTičanja. Tako precej otrok
obiskuje smučarski tečaj, ki
ga vodi Mihael Iskra. Sami
so prispevali 10 novih dinar-
jev.
HRASTNIK
NOVA ŠOLA
PRVA SKRB
Pred kratkim so v Hrastni-
ku izbrali lokacijo za gradnjo
nove šole v večjem delav-
skem naselju na Logu v Zgor-
njem Hrastniku, ob sedanji
osemletki heroja Rajka. Pred-
videno je, da bodo sezidali
16 do 18 učilnic z ustreznimi
stranskimi prostori po nor-
mativih, ki jih je iadelal se-
kretariat za kulturo in pro-
sveto SRS. Prihodnji mesec
bodo hrastniška podjetja iz-
ločila 100 milijonov SD iz svo-
jih skladov za izgradnjo no-
vih učilnic. S tem bodo ko-
lektivi uresničili sklep, da
bodo vsak mesec izločali po
1 odstotek od bruto osebnih
dohodkov saposlenih.
GODBENIKI
SO ZBOROVALI
Člani rudarske godbe na pi-
hala »Svobode I« so nedavno
polagali obračun svojega de-
la za leto 1968. Ugotovili so,
da je bUo lansko leto uspeš-
no. Praznovali so 115-letnico
svojega obstoja in prejeli za
ta jubilej visoko odlikovanje
predsednika republike. V raz-
pravi so izoblikovali več skle-
pov in stališč za letošnjo ak-
tivnost. Godba bo pripravila
več nastopov doma m na gu
stovanjih in sodelovala na
tekmovanju najboljših pihal-
nih orkestrov Slovenije v Ko-
pru, seveda če bo do tega
sploh prišlo.
470.000 ND ZA
KOMUNALO
Lani so v tej občini zbrali
nekaj nad 470.000 din pri-
spevka za uporabo mestnega
zemljišča, ki so ga vplačali
občani za nadaljnje komunal-
no urejanje. Vendar vsega
denarja še niso porabili, ker
so ga občani vplačali šele v
drugi polovici oziroma zad-
njih mesecih lanskega leta.
Precej denarja so porabili za
urejanje naselja za Savo, ka-
nalizacijo in nekatere druge
komunalne naprave.	a
KONJICE
PREDVAJALI FILME
Nad 30 ljudi se je zbralo
ob prvem predvajanju filmov
s področja zdravstva, prve
pomoči in kmetijstva v že-
čah, kjer tovrstnih priredi-
tev doslej sploh niso imeli.
Obiskovalci, stari in mladi,
so z zanimanjem spremljali
program in pra-vzaprav niso
mogli verjeti, da v doma-
čem kraju gledajo iümsko
predstavo. A to je poleg pri
reditelj ice — delavske univer-
ze omogočil kmetovalec Un-
ger, ki je dal na voljo svo-
jo precej veliko sobo.
V. L.
ZVEZNO
POSVETOVANJE
V podjetju KOSTROJ so
se sestali predstavniki vseh
usnjarskih tovarn iz naše dr-
žave. Kot znano je namreč
KOSTROJ med pomembnimi
tovarnami za proizvodnjo stro-
jev in opreme za potrebe
višnjam, pogovor pa je p>ote-
kal prav o letošnjih potre-
bah teh proizvodov, pri po-
sameznih proizvajalcih usnja.
V. L.
ZA 6 ODSTOTKOV
VEČ
člani izvršnega odbora te-
melje izobraževalne skupno-
sti so skupaj s predstavniki
osnovnih šol in drugih vzgoj-
no izobraževalnih zavodov
razpravljali o kriterijih za
dodeljevanje finančnih sred-
stev za letošnje leto. Nekate-
ra lanska določila v tej zve-
zi so deloma spremenili in
dopolnili. Računajo, da bo
letos za potrebe šolstva za
kakih 6 odstotkov več sred-
stev, kot jih je bilo lani.
V. L.
VAN GOGi
V ROGAŠKI SLAlj
v novi pivnici zdravij:
Rogaški Slatini so razs^n
ne reprodukcije znam^
slikarja Vincenta van (;)
Razstave v pivnici
šmarska delavska uj
Razstava bo odprta do
bruarja.
IVAN BOŽN
NOVI DIREKT
TOVARNE NOG
POLZELA
Na prvi razpis za (
ja so se prijavili šti
didati, od katerih so
polnjevali razpisne P
Za novega direktor
zela, tovarna nogavi
zela, je bil imenom
Božnik Ivan, doseda
nični vodja v našen
tju.
POŽAR
IN ŠKOE
Na območju žalsl
je bilo lani 30 požai
terjali 1,398.430 din
družbenem in zaset
torju. Največ požar
stalo zaradi nep
praznično
razpoloženje
Zgodi se p
lovni organize
delavec pred
je storil tak i
kršek. Taki I
sdplinske koo
delovnih skufl
Nič čudnega
šentjurijiu prii
misijo predd'
svojega pred]
no disciplino,
in pričel se j
Delavca je
šica, ki ima
zadevami.
tudi priče: '
stra o kršit«
labe elektnciie napeija-
, saj V dimniku (2) itd.
>žarov so zanetili otro-
ega iskra iz lokomoti-
nega eksplozija, med-
o vzrokov za štiri po-
niso mogli ugotoviti.
etih je bilo 6 stano
:ih, 10 gospodarskih
2 skladišči itd.
OŽBEOBČANOV
lisija za prošnje in pri-
žalske občinske skup-
je lani obravnavala 45
>bčanov, kar je v pri-
ri s prejšnjima dvema
i skoraj tretjina manj.
ivo je, da je lani 8 ob-
1 naslovilo svoje potre-
" predsednika republike
poprej 29), na izvršni
občani, na republiški
a prošnje in pritožbe
Dve pritožbi sta bili
jeni na ustavno sodi-
S (prispevek za itpo-
»estnega zemljišča).
.ADE ŠIVILJE
tooru je krajevna orga-
^ SZDL skupno z delav-
liverzo iz 2alca in to-
. šivalnih strojev »Mir-
Ipganizirala šiviljski te-
|ga obiskuje 54 tečajnic,
enke so že zdaj izrazi-
I, da bi prihodnjo zimo
trali nadaljevalni tečaj.
: bp
olARSKI TEČAJ
'^ru so pred dnevi za-
^lom tečajnice, udele-
\uharskega tečaja, ki
Jeršinova iz š^pe-
'čaja se udeležuje 24
deklet in žena. bp
SMUČARJI
/ TABORU
»čnici, ki jo je 2®radil
ti v Miklavžu pri Ta-
MARIJA URAN-
;/identka PA, doma iz
^•e^.plačen tečaj za šo-
j^taborske šole. Otroci
na lastnih in pa na
re-	ima šola. bp
ZAMUDILI SO
SEZONO
Prosvetno društvo Ivan Can-
kar v Taboru je bilo v prete-
kli sezoni zelo aktivno, za kar
ima FKJleg celotnega odbora
največ zaslug ing. Lojze Rak.
S prostovoljnim delom so mo-
dernizirali oder, tako da lah-
ko danes gostujejo na njem
tudi poklicna gledališča. Gle-
dalcem v dvorani so hkrati
omogočili spremljati predsta-
ve v udobnih sedežih.
V zadnji sezoni je bil edini
večji dogodeK. revija
zborov žalske občine ob 50-
letnici Cankarjeve smrti. So-
delovalo je 180 pevcev in
pe^^k. Morda bi büo prav, če
bi bila ta prireditev v Tabo-
ru vsako leto, le na pomlad
in ne pozimi. Domači pevci
se že zdaj pridno pripravljajo
pod vodstvom veterinarja Mi-
lana Lesjaka.
škoda, da so z drugimi pri-
reditvami nekoliko zakasnili,
saj program še ni bil sprejet.
-pik
MOZIK.IE
PENZION ZA
30 DINARJEV
Na sestanku predstavnikov
»ornjesavinjskih turističnih
društev so sklenili priporo-
čati, da naj bi bila letošnja
penzionska cena od 25 do 30
dinarjev, cene zasebnih sob
pa od 7 do 11 dinarjev. Višje
:ene od predlaganih bi lahko
imeli samo hotel Turist, pla-
ninski dom v Logarski dolini,
počitniški dom Rinka v Sol-
čavi ter gostinsko podjetje
Planinka na Ljubnem. -m
smarjp:
RADIO SE SIRI
Programski svet medobčin-
ske lokalne radijske postaje
Šmarje je sklenil razširiti te-
denski program. Šmarski ra-
dio naj bi oddajal trikrat te-
densko in to ob torkih in če-
trtkih popoldan, ob nedeljah
pa dopoldan in popoldan.
Program bodo razširili, brž
ko bodo pričele delovati nove
oddajniške naprave. Zdaj se
ogla^ radio Šmarje dvakrat
tedensko in je v lanskem letu
poslal v eter nad 2.50 ur pro-
grama.	P.
PRIZADETI OTROCI
v osnovnih šolah v občini
Šmarje delata dva oddelka
posebnih šol. V Rogaški Sla-
tini učijo v štirih skupinah
38, v Šmarju pa v dveh 17
prizadetih otrok. Posebne od-
delke bi morali ustanoviti še
na območju Obsotelja, Kozje-
ga in Rogatca. Tam pa so te-
žave skorajda nerešljive —
prizadeti otroci žive preda-
leč od centralnih šol. P.
TRI ZLATA ODLIČJA
Kmetijski kombinat v
Šmarju pri Jelšah je prejel
na kmetijskem sejmu v No-
vem Sadu tri zlate kolajne
za odbrana jabolka z nasa-
dov v Rogatcu, dve za v^crto
jonatan in eno za delišes. V
okolici Rc^atca so dani vsi
pogoji za intenzivno sadjar-
stvo, zato bodo razširili nasa-
de še za 30 ha. Tako bo na-
stal pri Rogatcu eden največ-
jih in najlepših nasadov ja-
blan v Sloveniji.
REŠITVE L(;ANK IZ
PRE,IŠNJE .«ŠTEVILKE:
MAUIk KRIŽANKA
Vodoravno: 1. Sparta, la
bial, 8. Aramis, 9. sn, 10. ve,
11. tiskar, 14. Kern, 15. ST,
16. antika, 20. I^onid, 21. so-
para.
MAGIČNI LIK
Klavora, 2, Lateran, 3. uve^
lo.st, 4. koromač, .S. tras,vnt.
KLIr^E
rstre/a štev 4.
majsko žrebanje
vezanih vlog ,
k
VPRAŠUJE: J KRASOVEC;
OIKJOVARJA: A1X)JZ HREN
Na otroškem kirurgičnem
oddelku celjske bolnišnice je
živ žav, čeravno so otroci med
drugim tudi bolniki, bolniki,
ki za razliko z odraslimi veli-
ko bolj potrpežljh'o in z manj
jadikovanja prenašajo vsak
svojo bolezensko nadlogo.
Fant nagajivega in bistrega
pK)gleda, neposlušnega šopa las
nad očmi (na naši sliki) je
Alojz Hren, star trinajst let,
doma iz Zreč. Torej si izpml
Pohorja? Da, iz Zreč. Kaj si
delal z roko? Zlomil sem si
jo! (Gledal me je začudeno,
zakaj ga kljub očitnosti spra-
šujem). K.ie si si jo zlomil?
V nadlakti. Kako da si jo
jo zlomil? Padel sem. Kako
si padel? Pri sankanju. Pri
sankanju ni težko pasti. Ti
je žal, da si si pokvaril počit-
nice? Seveda mi je. Zdajle
bi bilo najlepše na .snegu.
Torej s« boš kljub v.semu še
vedno sankal in smučal? Se-
veda se bom. (Gledal me je
začudeno, zares začudeno, ka-
ko more odrasel človek vpra-
ševati po tako razimiljivih in
jasnih rečeh.) Kako se poču-
tiš v bolnišnici? Hm, kar gre,
sicer bom pa kmalu doma.
Nisem ga vprašal. Če se bo
z mavcem na roki sankal. Za-
kaj bi ga moral siliti v zadre-
go ali celo laž, ko je pa stala
bolniška sestra zraven med
pogovorom.
prli, drugi pa so to zanikali. Prišio je
dio obra\"nave. Najprej je komisija za-
slišala obtcčenca, nato pa so ga iposla-
li na hodnik ter v njegovi odsotnosti
zasliševali vse v (postopku že prej za-
slišane priče. Ko je bilo to končano,
so poklicali delavca ter ga kaznovali z
»opominom ter prestavitvijo na drugo
delovno mesto«. Kaznovani preddela^
vec je tovarno tožil na občinsko so-
dišče, češ, da je bil postopek nekako»
n.'it. Razprava na sodišču je pokazala,
da je bil postopek disciplinske komi-
sarje poln pomarnjkljivosti in da je bU
delavec kaznovan s kaznijo, ki je v
pravilniku o medsebojnih razmerj.ih ni
— namreč premestitev na drug^j delov-
no mesto.
MALA ANKETA
Odstop Slavka Belaka kot upravnika SLG je sprožil
različne komentarje, toliko bolj, ker iz izjave, ki jo je
dal za tisk, nI bilo videti konkretnega ozadja. Čeprav bi
se lahko strinjali, da gre za razloge, ki so notranja stvar
gledališča, je gledališče vendarle predvsem javna ustanova
in je lahko potemtakem javnost obveščena tudi o njenih
notranjih problemih. V skrajnem primeru v odstopih in
odstopanju ne vidimo nič pozitivnega, pri čemer pa nas
pravzaprav ne zanima toliko kdo odstopi, ampak pred-
vsem zakaj. Nekaj drugega je namreč, če upravnik kloni
pod težo zimanjih razmer, ali če da ostavko, ker so notra-
nje okoliščine take, ki mu ne omogočajo, da bi svojo
funkcijo opravljal ne samo po uradni dolžnosti, marveč
tudi tako kot bi osebno želel, recimo v obeh primerih
v korist ustanove. Zato se nam je zdelo prav, da o zad-
njem odstopu povprašamo za mnenje predsednika srveta
za kulturo In znanost občinske skupščine, bivšega uprav-
nika SLG ter dva člana sveta SLG.
Prof. VLADO NOVAK: »Po-
drobneje o upravnikovi odpo-
vedi nisem seznanjen, ker se
nisem utegnil sam pozanimati
in ker me o tem tudi ni nih-
če obvestil. Kolikor sem bral
in kolikor sem imel prilož-
nost slišati, je upravnikovo
zavzemanje za disciplino upra-
vičeno in bi mu morali dati
podporo, še posebej, ker sem
prepričan, da ne gre za nika-
kršno avtokracijo, marveč za
zagotovitev normalnega poslo-
vanja. Dodal bi še, da je se-
danja smer celjskega gledali-
šča dobra m da bi v primeru
nesoglasij pričakovali pomoč
samoupravnih organov.«
Mg. ph. FEDOR GRADIŠ-
NIK: »Z Brankom Gombačem
sva naslovila na upravo pis-
mo, v katerem sva kot dol-
goletna člana SLG razložila
svoje stališče. Ob tej najno-
vejši kritični situaciji bi kot
nekdanji gledališki delavec že-
lel, .da bi umetniški in teh-
nični zbor skupaj s samo-
upravnimi organi rešila pozi-
tivno vse probleme, ki ute-
gnejo prii)eljati do težje kri-
ze. Starejši imietniki bi mo-
rali tudi v tej situaciji poka-
zati svojo preudarnost t«T
skupno z mlajšimi ubrati pra-
vilno pot.«
AMX)N AŠKERC: »Mi.slim,
da bi bilo naj pametneje, ure-
diti vso stvar tako, da bi
Slavko Belak ostal na mestu
upravnika. To F>omeni, da bi
ga v njegovih prizadevanjih
morali podpreti, saj je prav-
zaprav od tega odvisna nje-
gova morebitna drugačna od-
ločitev. V zadevah, v katerih
je odgovoren navzven in se-
veda tudi navznoter, pred ko-
lektivom, bi mu morali samo-
upravni organi dati vso opo-
ro. če bi bile stvari tako ure-
jene, bi bilo delo lažje.«
FRANCEK KNAFELJC: »Ne
razumljivo in čudno se mi
zdi, da gledališki svet ni re-,
agiral, čeprav bi moral reagi-
rati ta-koj. O odstopu težko
govorim, ker tudi kot član
sveta ne poznam vseh okoli-
ščin, vendar pa menim, da
gre za človeka, ki je za gleda-
lišče porabil veliko energije.
Kaže, da bi morali razmere
razčistiti tudi v širšem meri-
lu, kajti če gre morda za i>od-
piranje kakšne nediscipline
pri posameznikih ali s strani
posameznikov, lahko to po-
stavi v slabo luč ves kole^k-
tiv.«
Mnenja nedvoumno kažejo, da v gledališču poleg dru-
gih nerazčiščenih zadev (značilnih za gledališke razmere
nasploh), tudi samoupravljanje nima odločilne besede. Ze
dejstvo, da je bil kolektiv z odpovedjo seznanjen 18. janu-
arja, svet SLG pa se je sestal celnh 10 dni kasneje, nas
v to prepričuje.	dhr. — T. V.
TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA
Kar redke so danes družine
kjer bi starši vzgajali »edinč-
ka«. Nekakšno idealno »pov-
prečje« v današnjih razme-
rah je tako, da sta praviloma
v družini vsaj dva malčka, se-
veda pa je mnogo takih dru-
žin, kjer otroci lepo drug za
drugim privekajo na svet in
v družini je veliko prijetnega
žvirgolenja, smeha in joka. Že
dolgo znano je dejstvo, da se
otrok duševno lepše razvija,
če ima ob sebi svojega mlaj-
šega ali starejšega vrstnika.
Skupaj sta pri igri, zabavi in
kasneje učenju in delu. Kar
precej je danes takih družin,
kjer imamo dva ali več otrok
enakega spola, bodisi, da so
to dečki ali pa deklice.
Primer, da sta v družini dve
deklici ali dva dečka ima ne-
dvomno pri vzgoji otrok svo-
je prednosti, prinaša tudi te-
žave. Starostna razlika, seve-
da če le-ta ni preslika, se z
leti med otrokoma v dušev-
nem razvoju »briše« določeno
razliko, saj mlajši otrok pri-
dno posnema svojega starej-
šega vrstnika ter se od njega
uči stvari, ki bi jih sicer do-
bival samo od staršev. Mlajši
otrok v takem primeru kaj
hitro duševno napreduje in
razlika v duševnem räzvoju se
■ z leti hitro zmanjšuje. Starej-
ši bratec ali sestrica se prid-
no igrata s svojim starejšim
vrstnikom. Praviloma se prič-
no prve težave že ob tem, ker
mlajši otrok v prvih letih ne
more slediti hitrejšemu raz-
voju bratca ali sestrice, pa bi
ga kljub temu rad posnemal
v vsem. Mlajši otrok ne sliši
rad, da je »ta manjši«, nje-
gov starejši vrstnik pa, da je
»ta večji.« Mlajši otrok se po-
skuša po igri in delu popol-
noma prilagajati starejšemu,
kar pa seveda ne gre. Druga
težava navadno nastopi ob
igračah. Dandanes kupujejo
starši svojim otrokom soraz-
merno veliko igrač, dobrih in
slabih seveda, saj posebno teh
slednjih v naših trgovinah ne
manjka. Težave nastopajo v
tem, ker hoče mlajši, da mu
starši kupijo enako igračo kot
jo ima ali jo je dobil starejši
vrstnik. Ob neenakih igračah,
ki jih oče ali mati prineseta
domov so običajno solze in
jok, češ zakaj pa meni niste
kupili to, kar ima on. Prepir
nastaja tudi med otrokoma,
ko ta ali oni vzame igračo
drugega, ker mu je praviloma
bolj všeč kot njegova, čeprav
zamenjave ne bi opravil —
imel bi obe! Težave rešujemo
tako, da pač kupujemo ena-
ke igrače, kadar je to mož-
no...
Ni še dolgo tega, ko sem
bral v uglednem časniku se-
stavek v podobni rubriki kot
je naša, češ, da na duševni
razvoj inlajšega otroka zelo
negati\'no vpliva, če le-ta pre-
vzema posamezna oblačila in
druge rekvizite (na primer:
drsalke) od svojega starejšega
vrstnika, ker da se tako v
njem razvija kompleks manj-
vrednosti. Pomudimo se ma-
lo ob tem vprašanju.
Dejstvo je, da ostaja od
starejšega otroka cela vrsta
garderobe, ki še ni ponošena,
je torej še uporabna, pa jo
je le-ta prerasel in starši jo
praviloma prenesejo v »lastni-
štvo« mlajšega, da potem le-
ta oblačilo ponosi do konca.
Nedvomno drži, da bi se mlaj-
ši čutil z leti zapostavljenega,
če bi se iz leta v leto ponav-
ljalo in bi stalno prevzemal
vse od starejšega bratca, ali
sestrica od sestrice. Dejstvo
pa je tudi to, da veliko naših
družin živi v takih gmotnih
razmerah, ko si ne morejo
privoščiti, da bi tako garde-
robo zametavali in kupovali
obema otrokoma vse novo. Za
razliko od stališča, ki je pK>-
dano v omenjenem sestavku
smatramo, da je možno to
vprašanje med otrokoma le-
po urediti in to tako, da je
na eni trani gospodarno, na
drugi strani pa, da nič slabo
ne vpliva na mlajšega otroka.
Vsaka mati, bo znala s pri-
dom porabiti garderobo od
starejšega otroka za mlajše-
ga. Ko je neka stvar večjemu
že premajhna jo določen čas
itak ne nosi, ker je moral do-
biti drugo oblačilo, ustrezno
veUkosti in telesnemu razvo-
ju otroka. Starejši otrok na
taka oblačila kaj hitro poza-
bi. Ko smo tako oblačila od-
dvojili, jih skrbno oprali, kot
to dela vsaka mati, jih lahko
z manjšimi »posegi« lepo po
videzu predrugačimo in mlaj-
ši otrok bo navdušen nad
»novostjo«, ki jo bo dobil.
Včasih lahko to opravimo že
z majhno vrečko »AERO« bar-
ve za barvanje tkanine, zopet
drugič so lahko novi gumbi ti-
sti razlog, ki bo otroka na-
vdušil nad oblačilom, ki ga
je prevzel. So pa primeri, ko
se taki posegi ne dajo izvesti.
Takrat pa se da tudi z otro-
kom lepo pomeniti, posebno
še, ker gre v takih primerih
za stvari, ki bodo mlajšega
navduševale že same po seh'
in dobival bo občutek, da p^J I
staja »ta velik.« Seveda veji. !
ob tem še eno načelo, ki
ga v nobenem primeru ^
smemo prezreti in to je,
od časa do časa kupimo tu.
di mlajšemu otroku del nj^
gove garderobe, ki je popoj,
noma nov. Temu se itak
moremo izogniti, pa vendirjg
lahko o tem vodimo posebno
pozornost, kajti otroci so pg^
občutljivi.
Teh vprašanj, ki se tičejo
odnosov med otroki v nobe.
nem primeru ne smemo poj.
cenjevati, ne kaže pa seve^
iz tega delati velikih proble.
mov. Mlajši otrok l^ko lep^
mimo povzame garderobo od
svojega starejšega vrstnika ij
prepričani smo, da v dušev.
nem razvoju ne bo imel ob
tem nobenih težav, če bojjio
znali to »prenašanje« tako
urediti, da bo otrok vsega,
kar dobi resnično vesel. Tega
pa si otroci žele, veselja nam.
reč, in na starših je, da jim
ga dajo kolikor prač najvej
zmorejo.
Za konec morda samo 55 i
misel: ni potrebno, da bi bil
naš otrok vesel samo takrat,
kadar kaj dobi, veselje nsi
ustvarimo tudi s čem drugim
in morda prenekaterim naj.
manjšim v naši družbi, manj.
ka ravno tega poslednjega.,, !
SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO
Tipična celjska žalostna in
smrtno resna maska
V Celju smo se pred leti
prehitro hvalili s TRADICI-
ONALNIMI MAŠKARADA-
MI«, kajti kakor hitro so
usahnili nekateri viri finan-
ciranja, je bilo s celjsliimi
karnevali konec, kajti tradi-
cionalno je tisto, kar je pre-
šlo ljudem v meso in kri.
Nekoč je olepševalno dru-
štvo z zajetnejšo blagajno
uspelo zdramiti Celjane in
verjetno je, da je bilo ravno
to narobe, kajti za pustno
Celje bi morali poskrbeti
Liajprej tisti, ki imajo od
vsega največ dobička, to so
trgovine, ki prodajajo r.-izno
blago in izdelke za pusino
rabo, to so gostilne in hote-
li, kajti Celjani se kot Slo-
venci pač ne znajo veseliti
brez dobre kapljice in ma-
stnega prigrizka. Celje izgub-
lja svoje epitetone »veselo in
belo«, drugi kraji pa prido-
bivajo na privlačnosti, zani-
mivosti. Pust je v Celju vsa-
ko leto bolj pust.
Eden od grehov, zaradi ka-
terega se »grešni pust« v Ce-
lju več ne razživi je bilo tu-
li pustno »zvezdništvo«. Na-
grajevanje najlepše (beri naj-
Iražje, najoriginalnejše (be-
ri tipično reklamne) ma-
ske je vodilo k »zvezdni-
štvu«, s tem pa k osipanju
množičnosti...
.. . Toda najbolj bistven
razlog je gotovo ta, da v na-
šem mestu ni na.iogo smisla
za humor, za razigranost, da
smo v Celju pretirano resni
in da nekoliko več živahno-
sti marsikoga velja v Celju
zavoženo kariero.
So mesta po svetu, kjer
delovni uspehi niso nič manj-
ši in ljudje preostale dni v
letu nič manj gospodarni in
politično stabilni, toda pri
ijih velja načelo, da kdor na
pustni dan ni našemljen, \e-
Ija za čudaka .. .
Toda pustimo te reči ob
strani. Namenili smo se sve-
tovati tistim, ki bodo prekr-
šili celjski »tabu« resnosti:
KRmčNA MASKA
Pustni karnevali so prilož-
nost, da stresemo svojo ne-
jevoljo, svojo jezo in kritiko
na zelo uspel način, da pred-
met naše kritike osmešimo z
masko.
Recimo:
GRUPA AVTOPREVOZNI-
KOV: V gmpi razni poklici:
zdraTOik, advokat, krojač,
profesor itd., vlečejo občino
za nos.
AŠKERC 1969: Zavarovalni
agent; »nazaj ga nosim ka-
men (premija) ta prekleti« ...
LJUBEZENSKI PARI: Že-
lezničar in urbanistka, mlaj-
ši in starejši zdravnik, bol-
nišnica in komunalni zavod
za socialno zavarovanje itd.
Idej za to grupo vam ver-
jetno ne bo zmanjkalo. Tre-
Zdravo ostani! Nehvaležno
Celje, to je kritična maska
ki po sili razmer zapušča.
ba je le ob problemu po-
gnmtati način, kako ga pri-
kazati, da bo vsem, brez dol-
gih pismenih obrazložitev ja-
sen.
MASKA
S POMENOM
Pravijo, da je pustna ma-
ska izdajalska, ker se člo-
vek obleče v tisto, kar bi rad
bil. Toda to ni res. Pri nas
take maske prej diktira izbi-
ra v domači garderobi in de-
narnica. Maske s pomenom
so najbolj priporočljive za
otroke, ki jih kot prince,
Sneguljčice, palčke, metuljč-
ke, rožice in podobne »oseb-
nosti« tako radi gledamo.
Otrokom ne pristoji kritična
in politična maska.
Kdor premore le opravo
za kavboja bo seveda maska,
oda nič originalna, kajti tak-
šnih mrgoli.
Maska s pomenom vžge le,
če slepec spozna ta pomen,
škoda je trada z maskami,
ki jih razumejo le specialisti,
strokovnjaki. Samo jezni
boste, ker komisije ne bodo
razumele vašega namena in
truda.
Tipična celjska moška
maska
(Pred leti je v Celju nekdo
prišel z masko enega od in-
dijskih božanstev. Vse kar je
ta maska požela, dasiravno
je bila čudovita, je bilo vpra-
šanje: kaj pa je to?)
MASKA ZARADI
MASKE
öe ne moreš drugega, na-
takni si umeten nos, obrni
suknjič narobe, nariši si z
rdečilom konico nosu ali pa
si prilepi brke. Nikar na
pustni dan ne bodi mumija,
ki se prizanesljivo smeh-
lja »ponorelim soobčanom«.
Kdor je takšne volje naj se
raje umakne, kajti takemu
ni pomoči.
Zelo zaželena celjska žen-
ska maska
Maska zaradi maškarade
je lahko karkoli, samo ne
vsakdanji ali takoimenovani
»normalni lik«. Maska je
lahko tudi zanimiva, pestra,
če nič ne predstavlja, če nič
ne kritizira, če nič ne sme-
ši. Le malce domiselna pre-
obleka, maska čez oči in že.
ste za svet norčij in razigra!
nos ti. Za tako masko ni tre-j
ba veliko denarja in nape-
njanja možgan.
LEPA MASKA j
Ta terja največ denarji
kajti očarati mora z bi;
ščem, pestrostjo barv, po;
udarjanjem oblin in drugi'
atributov, če gre za neža!
spol. Dandanašnji si lepei
maske, brez določene golote,)
skoraj ni mogoče zamisliti'
Zato pozor! Nevarnost prf'
hlada!	'
Tole je bilo nekaj nasvei
tov za čas, ko bo prišel n^J
stnousti pust, ki ni nujno tü
di pust...
«'»jem požigu ujela v past,
J" J® precej lahkomiselno
^cÄ	Ko je
. r." Osolniku namigovala,
irsko n^f njegovo gospo-
Mak d^K^Pj® požgati De-
t inct '	prikril po-
lo S"' domačije, se ver-
eno	^
zvedeli tu-
ihT r	je bila za za-
naiškn,	se je
• aretaS'
ico v • "Sotoviti te-
laKi!'"''!;^ Zmajškove
«ja Zrn " Osumljena Te-
ttacijf'S	je bila ob
»filno	^^ '«t Kot je
Ua živo	sporni-
natančno, kot
bi se šele pravkar dogajale,
določenih dogodkov pa se
sploh ni mogla spomniti. To,
da je bila z aretacijo iztrga-
na iz okolja, ki ga je bila va-
jena, je njet-ie umske spo-
sobnosti še zmanjševalo. Bi-
lo je treba truda, potrpežlji-
vosti in študija njenega nači-
na življenja ter okolja, da so
preiskovalci našli z njo upo-
raben besedni stik. Zmajsko-
va je bila pripravljena tudi
na kraju samem pokazati,
kako je požigala. Tu se je
tudi prvič temeljiteje zatak-
nilo.
Bilo je prve dni decem-
bra leta 1960. Po poti iz Koz-
jega proti Lastniču je stopa-
la nenavadna kolona. Naj na-
vedemo najvažnejše med nji-
mi kot takratni preiskovalni
sodnik, zapisnikarica sodišča,
uslužbenec tajništva za no-
tranje zadeve, Terezije Zmaj-
šek in njena paznica iz zapo-
rov. štiriosedemdesetlctna
ženica jo je tako drobila po
vajeni poti, da so morali dru-
gi kar dobro stopiti za njo.
Ko je skupina prispela v La-
stnič, so se najprej oglasili v
domači hiši obtoženke. T« se
je Zmajškova zakrknila. Od-
klonila je pripravljenost po-
kazati kako je požigala, če-
prav so ji zagotovili, da
vaščani ne bodo prisotni.
Zmajškova je enostavno za-
nikala, da bi bila karkoli po-
žgala.
Ta nenaden preobrat je
verjetno nastal zato, ker se
je ženice lotil strah pred va-
ščani, ki so tolikokrat po-
prej grozili, kako bodo pre-
tepli požigalca, če ga odkri-
jejo. Sodnik in še nekateri
so odšli še po vasi, paznica
pa je Zmajškovi na njenem
domu prigovarjala naj ven-
dar stori, kar je obljubila in
naj se ne boji. Kaže, da je
paznica uspela pregnati ob-
tožničin strah, kajti po vrnit-
vi v hišo je bil sodnik pre-
senečen nad preobratom in
rekonstrukcija se je začela.
Ker je pozneje Zmajškova
spet vse zanikala in zatrje-
vala, da je pri rekonstrukci-
ji sodelovala le zato, ker so
ji ukazali naj pokaže in ker
ima pač »tumasto glavo«. Ko
pa je pred komisijo kazala
primer za primerom, se je
vsak njen prikaz skladal z
ugotovitvami o načinu poži-
ga, o žarišču požarov, kot so
to ugotovUi tisti, ki so razi-
skovali požare takoj po do-
godkih. Le v enem primeru
Zmajškova ni bila točna in
sicer takrat, ko je pokazala,
kako je drugič požgala Debe-
lakovo gospodarsko poslopje.
Zmajškovo so poslali tudi
v Vojnik. Pod psihiatričnim
nadzorstvom je bila precej
časa, njeno bivanje v bol-
nišnici so celo podaljšali. Tu-
di v Vojniku je priznala svoj
zločin, toda zdaj že precej
neuravnovešeno, enkrat je
priznala, drugič spet ne, en-
krat je priznala ta požig il.i
onega zanikala ter obratno.
Starka je v novem in tujem
okolju zgubljala svojo vital-
nost. Ko je pisala domov, so
bila njena pisma polna na-
božnih vzklikov, tako da je
med tem klicanjem svetnikov
na pomaganje komaj še mo-
goče razbrati posvetno vse-
bino. Domačim je v pismih
naročala kaj naj uredijo do-
ma, kaj naj delajo, kje po-
sejejo to, kje ono. Kaže, da
se je po aretaciji Terezija
Zmajšek začela tudi telesno
in umsko hitro starati.
Pred aprilom, ko je mora-
la pred sodnike, je Zmajško-
va spet vse zanikala. Prekli-
covala je vse svoje prejšnje
izjave, češ, da je vse prizna-
la zaradi svoje »tumaste gla-
ve«, da so jo celo podkupili,
ker so ji med zasliševanjem
dali bonbone in enkrat trlo
požirek vina, ker je imela f^u-
ha usta in ni mogla ve' do-
bro govoriti. Trdila je tudi,
da so ji ukazali naj prazna,
ukazali naj pokaže i-d Ta
nje.ia sprememba je nasta-
la zato, ker je v zapor.i »pri-
šla v družbo dveh oikjših
kriminalk, ki so jo laurile
kako mora govoriti, kako mo-
ra vse zanikati, da se ')o re-
šila. Naučili sta jo, naj reče,
kako ji je paznica -^akr;^ b
rekonstrukciji obljubila, da
bo lahko ostala doma, če » o
pokazala sodnikom kako ;e
zažigala.	<s" n.iid'l.jnje)
Terezija Zmajšek kaže na pogorišču, kako je zažgala
Osolnikov hlev.
OBSOJEN NA SMRT
Bilo je aprila 1941. leta. Na Bal-
kanu je vrelo in nazadnje udarilo
v Jugoslavijo.
V	Laškem si je sreski načelnik
privoščil za tiste dni in tedanje
razmere skoraj neverjetno akcijo.
Orožnikom je ukazal, da zapro vse
kulturbimdovce. Osemnajst so jih
dobili. Kmalu za tem so jih na
ukaz istega glavarja izpustili. O-
rožniki pa so se še enkrat lotili
akcije. Vendar drugič manj uspeš-
no. In prav druga aretacija kultur-
bundovcev je bila usodna za nena-
vadno pot takratnega orožnika v
Laškem, Avgusta Vovka.
V	četrtek po veliki noči so nem-
ški nacisti vkorakali tudi v Laško.
Tedaj je bil Vovk že na poti pro-
ti št. Lenartu, kjer je pri šoper-
jevih našel varno zatočišče. Tu ni
dolgo vzdržal. Skrbelo ga je skri-
vališče, nedaleč od Aškerčeve do-
mačije v Rimskih Toplicah, kamor
je prej znosil nekaj odej pa tudi
orožja. Za vsak primer. Odšel je
proti skrivališču in srečno prine-
sel nekaj odej na železniško po-
stajo. Potem se je še enkrat podal
na isto pot. Tedaj je v žep vtaknil
revolver. Vmes je posegel izdaja-
lec. Na povratku so ga Nemci u-
stavili. Zaslišal je prvi, ostri-halt.
Takoj je vedel, pri čem je. Okle-
val ni niti za trenutek, že se je
obrnil in bežal, bežal. . . Toda, za-
sledovalci so bili hitrejši. Ujeli so
ga, pobili na tla, zvezali... in
končno peš vodili iz Rimskih Top-
lic v Laško. Peljali so ga v zapor.
Bilo je 19. aprila 1941. leta. V za-
poru je bil le dve uri, do enih po
poldne. Znova so ga zvezali in
odpeljali v mesto ter vodili po la-
ških ulicah. Mnogi, ki so bili na
cesti so z gnevom v srcu in bo-
jaznijo pred bodočnostjo gledali
ta nenavaden sprevod. Med doma-
čini pa je bilo tudi nekaj takih, ki
so vklenjenega zasmehovali, ' ga
opljuvali in se veselili.
Po tem »sprehodu« so ga spet
vtaknili v zapor. Tu so mu na
obisk poslali župnika Jakoba Ce-
baška iz šmiklavža, ki je bil prav
tako med zaporniki. Prišel je, da
bi ga spovedal. Spoved je odklo-
nil, toda, ko se je spet znašel sam,
so ga spreletele čudne misli.
Duhovnika in spoved, ki je ni
bilo, je povezoval v zadnje trenut-
ke svojega življenja. Prevzela ga
je slabosit. Potem so spet prišli v
celico gestapovci in ga pretepli do
nezavesti. Bil je utrujen, strašan-
sko utrujen. Misli pa so bile žive
in se vračale v življenje, na cesto,
v tisto skrivališče pri Rimskih To-
plicah, med znance in svojce.
Sredi tega premišljevanja, ki je
bilo bolj podobno sanjam, ga je
zdramilo ponovno odpiranje vrat.
»Auf! Aufstehen! . .«
Proti njemu se je iztegnila ro-
ka in v tisti krčevito stisnjeni i>e-
sti je tičal revolver. Zadaj pri vra-
tih še eden Zazrl se je v cevi, ki
sta bili še bolj črni kot sicer. Iz
njiju je prežala smrt. Pri srcu ga
je stisnilo. Ali res, je pomislil. To-
da, zdaj ni bilo časa za premišlje-
vanje. Niso mu ga dali. Vstal je.
Noge ga niso nesle. Od udarcev
malo prej tn zmedenosti, se je
opotekel. Zaletel se je v hladen zid
in spet dvignil glavo. Znova je za-
gledal revolver in tisto črno odpr-
tino v njem. Iz nje je režala smrt!
Potem je bolj opotekajoče stopil
skozi vrata. Šel je naprej, za njim
pa dva tujca, z dvema naperjeni-
ma revolverjema v njegov hrbet.
Zunaj je čakal avto Posadili so
ga na sedež zraven šoferja. Za-
daj pa sta sedela gestapovca. Za
njegovim hrbtom je bila smrt.
Odpeljali so se. Pot jih je vodila
proti Rimskim Toplicam.
Kdo ve, kolikokrat jo je preho-
dil in kolikokrat se je ustavil pri
tej ali oni hiši, ob Savinji in ob-
čudoval naravo. Zdaj je dobila ko-
maj prebujajoča se zemlja nena-
vadno sliko. Vse je bilio čudno in
misli 'so bile prepočasne, da bi se
ustavljale ob predmetih in podo-
bah, ki so drvele mimo.
Avto se je kmalu ustavil. Iz vo-
zila so stopili tam, kjer se cesta
najbolj približa Savinji. Bilo je v
Selcah.
Zdaj se je dvema stražarjema
pridružil še šofer. Proti njemu so
zijali trije revolverji. Moral je v
korak pred njimi. Za seboj je sli-
šal težke udarce škornjev, čutil je
cevi, ki so ga tiščale in mu jema-
le sapo, četudi so bile nekaj met
rov za hrbtom.
Pri vodi so se ustavili. Zdaj se
je obrnil in vprašujoče pogledal
svoje zasledovalce. Dvignil je roki.
Tedaj so ob Savinji počili trije
streli. On jih ni več slišal in tudi
vprašanje je zamrlo na ustih.
Streli so zadeli v polno Vsi tri-
je z desne strani. Prvi v glavo,
pod ušesom, drugi v roko in tretji
v nogo. Telo je omahnilo in padlo
v mrzlo Savinjo.
Ubijalci so še enkrat pogledali
svojo žrtev, jo pustili ob vodi in
krenili nazaj proti Laškemu.
Morilsko delo je bilo opravljeno.
Toda ne .. .
Nihče ne ve, kako dolgo je Vovk
tako ležal napol v Savinji. Zgodi-
lo se je tisto, na kar niso ubijalci
računali. Kljub trem strelom, živ-
ljenja niso pretrgali. Najbrž ga je
zdramila tudi hladna voda in mrt-
vi se je začel počasi prebujati.
Ko je odprl oči, je zagledal naj-
prej dan. Okolica mu je bila zna-
na. Stegnil je roko. Dotaknil se
je grmovja. Potem so ga moči spet
zapustile. Omahnil je v sanje in
temo.
Znova se je zdramil. Zdaj je za
čel misliti, ka se mu je pripetilo
Sprva se mu je zdelo, da je padel
z motorja. Pa je to misel kmalu
opustil. Potem so ga morile straš-
ne sanje ... Videl je ubijalce, pa
orožje. Toda, vse je bilo tako meg-
leno. Najbolj živo je bilo skoraj
podzavestno hotenje, da se mora
rešiti iz tega okolja, da mora do
ljudi, do zdravnika. . Zamolkli
klic po življenju je bil močan
kljub vsemu.
Spet je stegnil roko. Tudi nogo
je lahko premaknil Le v glavi ga
je bolelo. Zdaj je čutil bolečine
po vsem telesu. Začelo ga je mra.
žiti. Savinja je bila ledena.
Spoznal je okolico in zdelo se
mu je, da se je zgodilo nekaj
strašnega. Hotel je vstati, pa ni
mogel. Stegnil je roko in se opri-
jel grmovja. Z veliko težavo se je
.skobacal iz vode. Silo utrujen je
bil. Za trenutek je počival in se
skušal spomniti, kaj se mu je pri-
petilo. Toda misli ni bilo. Spet ga
je zgrabila sla, da se mora rešiti,
da mora naprej. Napol pri zavesti
se je začel plaziti po tleh. Po vseh
štirih je prišel do prve hiše, do
Mlakarjevih. Toda tu so ga nag-
nali. Spet je zbral vse moči in se
plazil dalje. Imel ie srečo. Prišel
je do Slugovih, kjer so ga spoz-
nali. Pogled na krvavo glavo je bil
strašen Vedeli so, da potrebuje
zdravniško pomoč, šele v letih po
vojni je zvedel, da jih je tu prosil,
naj pokličejo rešilni avto in reče-
jo, da se j© ponesrečil neznanec.
Kaj se je zgodilo potem, ni ve-
del. Zavedel se je le v celjski bol-
nišnici, kjer je ležal v postelji,
zraven njega pa je stal oborožen
nacist. Torej, izdan. Da! Zdaj so
to delo opravili reševalci, ki so
javili koga pravzaprav vozijo.
Komaj se je opomogel, so se
pričela zaslišanja. In potem se je
začela pot, ki je dvakrat vodila v
celjski Stari pisker in dvakrat na-
zaj v bolnišnico, enkrat pa tudi do-
mov k materi v Šentjur. Rablji so
ga hoteli imeti živega, zdravega in
šele potem . .
Ko se je tretjič znašel v celjski
bolnišnici, se je zgodilo tisto, kar
je ubijalcem preprečilo končati za-
četi naklep.
Biio je 29. oktobra 1942. leta. Iz
Starega piskra so ga prei>eljali v
bolnišnico. Tu pa je ostal le ne-
kaj minut. Prišel je ravnatelj, dr.
Ceder, ki mu je že prej, skupaj z
dr. špacapanom in dr. Potokar-
jem, pomagal, da se je izmuznil
najstrašnejšemu, in mu povedal,
katera pot je prosta. Beg je uspel.
Uspela pa je tudi pot v novo, dru-
go življenje . ..
Pred dnevi sem ga obiskal. Zno-
va je obujal spomine na tiste dni,
na pot, ki je močno p>odobna trp-
ljenju naših talcev. Smrt je lahka,
je dejal, toda trenutki pred njo so
strašni.
Zdaj živi v Hotunjah blizu Po-
nikvi pri Grobelnem. Spomine na
ustrelitev nerad obuja, zato pa se
bolj razživi, če začneš pogovor o
fazanih, lovu ...
- ič
OBVESTILO
z namenom, da se uredi evidenca volilnih upra-
vičencev območja občine Celje, poziva oddelek za
splošne zadeve občine Celje vse občane — volilne
upravičence, da preverijo, če so vpisani v volilni
imenik. Posebno velja to za vse tiste osebe, ki so
spremenile naslov stalnega prebivališča, Sli so se
priselile na območje občine Celje.
Spremembe se prijavijo pri oddelku za splošne
zadeve. Trg Svobode 9, soba št. 82, vsak delovni dan,
'razen sobote.
Iz pisarne oddelka za splošne zadeve
skupščine občine Ce 1 j e
SiP
STROJNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE
KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnim ustrezati še na-
slednjim posebnim pogojem:
1.	višja strokovna izobrazba s področja družbenih
ved
2.	5 let ustrezne delovne prakse.
Delovno mesto je vodilno. Nastop dela 1. marca 1P69
ali po dogovoru. Kandidati naj pismeno vlogo z
dokazili dostavijo podjetju do 15. 2. 1969.
Predsednik zahodnonem-
aa parlamenta Gersten-
■pr ie lani dobil od države
^'oOO m^^^ ^^^ odifcodm-
^ ker mu nacisti leta 1937
dovolili, da bi postal
Yfüesor teologije. Javnost ni
^fcožoia razumevanja za to-
Sno »razumevanje« države
• med splošnim nerazume-
^Iniem je ^^ razumljivih raz-
Vnov prenehal biti predsed-
I	. •. Bivši pre-
^ierPo^P^'^^' ^^
tnskifi volitvah predsednik
/ie Gculle odslovil, je v Rimu
Loumno govoril, da bo on
^Gaullov naslednik. Na od-
aovor ni bilo treba dolgo ča-
inti Oglasil se je sam ora-
iz Pariza in izjavil, da
še na misel ne pride, da
zanustil svoj položaj pred-
se'^iiika pred iztekom manda-
Vkonec leta 1972. Pompidou
lo še dolgo čakal... Visoka
francoska osebnost — ki želi
ostati neznana — je o de
gaullovi politiki vedela pove-
dati tole: »De Gaulle je včasih
figanial presenetljive akroba-
cije na trapezu nad mrežo,
potem je nastopal brez mre-
že. Zdaj pa imamo vtis, da
telovadi brez trapeza.« .. . Za-
hodnonemški predsednik Liib-
Ifce, ki se bo v kratkem po-
slovil, bo še odšel na en dr-
žavni obisk v Afriko. Iz pre-
vidnosti pa si je govore napi-
sal vnaprej in zlobni jeziki
trdijo, da se vsi začenjajo z
"besedami: »Spoštovane gospe
in gospodje, ljubi črnci. ..«
V Saigonu niso posebno
navdušeni nad slikami v
francoskem tedniku »Paris
Hatch«, ki kažejo ženo pod-
predsednika Kyja, kako si iz-
bira najbolj drage obleke po
kgovinah. Zadeva je tembolj
nerodna, ker je Ky po vrni-
Irj iz Pariza govoril, da je
tcs čas mislil na trpljenje
rvojega ljudstva in skušal ži-
\eti čimbolj varčno. Zdaj se
\']ovaria, da njegova žena ni
lupovala oblek, ampak si jih
e le sposojala . . . Neka Ame-
ričanka objavila v »New
fork Timesu« oglas, v kate-
rem je zagrozila letalski druž-
in vladi, da ju bo tožila za
i milijon dolarjev odškodni-
ne. če bodo letalo, s katerim
le bo peljala na dopust na
florido, tudi ugrabili in od-
Ezijali na Kubo kot toliko
rugih. Na srečo (za državo
t letalsko družbo) njenega
letala niso ugrabili . . Tuni-
sijski predsednik Habib Bur-
n^a se je pred kratkim zne-
i-l takele: »Francozov in Bri-
ancev se človek že še osvo-
>odi, toda Rusov nikoli.« . ..
Obvezno plačilo -
omejene pravice
Iz zdravstvenega zavarovanja je bilo lani izklju-
čenih 35.000 kmečkih ljudi - Ali je to lahko
sredstvo za izterjevanje vseh prispevkov?
Odborniki občinske skup-
ščine v Metliki so pred krat-
kim na seji opozarjali na
pomanjkljivosti kmečkega
zdravstvenega zavarovanja.
Ne zdi se jim pravično, da
zavarovancem — kmetom ne
potrdijo zdravstvenih knji-
žic, če ne porawiajo vseh
družbenih obveznosti v dolo-
čenem času. O enakem pro-
blemu so razpravljali na se-
ji skupščine občine Ormož
že v septembru. Predsednik
zavarovalne skupnosti kme-
tov Slovenije, kmet Janez
2ampa s Ptujskega polja, pa
je na to opozoril nekatere
republiške organe lani v ok-
tobru. Vzlic temu se ni nič
spremenilo, niti kmetje niso
dobili ustreznih odgovorov.
Po podatkih skupnosti
zdravstvenega zavarovanja
kmetov Slovenije pristojni
organi niso potrdili do 30.
septembra 1966 okrog 8 od-
stotkov zdravstvenih knjižic
kmečkih zavarovancev. Vseh
obveznih zavarovancev je bi-
lo nekaj čez 300.000. Brez
potrjenih zdravstvenih knji-
žic jih je torej ostalo okrog
24.000. In zakaj? Ker niso
mogli plačati vseh družbenih
prispevkov. Nekateri zagovor-
niki sedanjih predpisov sicer
trdijo, da niso hoteli plača-
ti. Po razpravah na občia-
skih skupščinah in drugod
pa je tako trditev težko spre-
jeti. Sistem plačil in izterja-
ve zaostankov je namreč tak,
da izmikanje nikomur ne
koristi. Občinski organi lah-
ko izterjajo od slehernega
kmeta vse njegove obvezno-
sti še naslednja leta, če ni
možno takrat, ko so predpi-
sane. Plačati je torej treba
V- vsakem primeru — kmeč-
ki zavarovanci pa ne more-
jo zahtevati svojih pravic pri
zdravljenju za nazaj. Zakaj
bi se torej namerno prikraj-
ševali za pravice?
K 24.000 kmečkim :!;avaro-
vancem, ki jim niso potrdi-
li zdravstvenih knjižic, ker
niso do določenega časa po-
ravnali vseh obveznosti do
družbe, je treba prišteti še
11.000 zavarovancev, ki zdrav-
stvenih knjižic sploh niso
dvignili. Zakaj jih niso dvig-
nili? Verjel» lo niso imel de-
narja, da bi si z njimi lah-
ko pomagali. Torej jc bilo
kar okrog 35.000 kmečkih
ljudi izključenih od pravic
zdravstvenega zavarovanja,
prispevke pa bodo vzlic te-
mu morali plačati vsi.
Sedanje potrjevanje zdrav-
stvenih knjižic pomeni neke
vrste kazen za reveže in za take
kmečke družine, ki zaidejo
v trenutne težave. Odborniki
v ormoški občini so postavi-
li te stvari zelo realno. Če
kmet mora plačati zamudne
obresti za zdravstveno zava-
rovanje, ga ne bi smeli pri-
krajšati pri pravicah, čeprav
zamudi s plačUom. če pa
zakasnela plačUa povzročajo
skladom zdravstvenega zava-
rovanja težave, ker nimajo
dovolj sredstev za pravočas-
no plačilo zdravstvenih stori-
tev, pa naj bi zadoščalo le
plačilo za zdravstveno zava-
rovanje. Kmet naj bi imel
pravico sam odločiti, ali pla-
ča najprej prispevek za
zdravstveno zavarovanje aii
druge družbene prispevke,
če nima denarja za vse. S
kak.AiO pravico lahko nekdo
spremeni zdravstveno zavaro-
vanje kmetov v sredstvo za
Izterjavo vseh prispevkov in
davkov družbi?
JOŽE PETEK
Nove turistične
zmoglišvosti
Mednarodna banka bo le-
tos prvič dajala posojila tu-
di za razvoj, turizma v svetu,
pri čemer lahko dobi kredite
tudi Jugoslavija. Izvršni svet
SRS je pri zveznem komite-
ju za turizem že zaprosil, da
naj bi Slovenija dobila 137
milijard Sdin posojila za raz-
voj turizma. V Sloveniji bi
zgradili 30.000 novih restav-
racijskih sedežev, pridobili
20.000 novih turističnih po-
stelj
V soboto so Američani v Grotonu (Connecticut) splovili svojo strogo tajno
atomsko podmornico »NR-1« za sedem mož posadke. Za gradnjo te, dobrih 40
metrov dolge podmornice, so potrošili skoraj 100 milijonov dolarjev!
Telefoto: UPI
TELEGRAMI
KARACI — Vojska patruljira pO
ulicah treh največjih mest v Paki-
stanu po štiridnevnih protivladnih
nemirih, v katerih je izgubilo živ-
ljenje najmaj 24 oseb. Guverner
Zahodnega Pakistana je rtJzval
uporabnike, naj nehajo demonstri-
rati. Vida je voljna »pogovarjati
se s patrioti o katerem koli vpra-
šanju« .
NEW YORK — Irak je ostro
protestiral pri generalnem sekre-
tarju OZN U Tantu zaradi njegove
uradne izjave, v kateri je izrazil
»obžalovale in zaskrbljenost« nad
obsodbo in obešanjem skupine Ira-
čanov, med njimi nekoliko Zidov,
ker^so baje vohunili v korist Iz-
raela.
RIM — Za Kanado je zdaj tudi
Italija napovedala, da bo priznala
IJi Kitajsko. Cangkajškova vlada
na Tajvanu je nemudoma zagrozi-
la, da bo v tem primeru prekinila
dip!orr.*itske odnose z Italijo.
KAIRO — Britanija je obvestila
Z-'VR, da soglaša s francoskim pred.
logom, da bi se sestali predstav-
niki štirih velesil in obravnavali
položaj na Srednjem vzhodu.
WASHINGTON — Ameriški tisk
neugodno ocenjuje uvedbo izjemne,
ga stanja v Španiji. »Washington
Post« piše, da je to obnavljanje
tragedije španskega ljudstva.
MOSKVA — SovjeUka sindikal-
na delegacija, ki jo vodi član po-
litbiroja CK ICP SZ Seljerin, je
odpotovala v Kaii-o, kjer se bo
udeležila kongresa mednarodne
konfederacije arabskih sindikatov.
V/ASHINGTON — Predsednik
ZDA Nixon je na 5voji prvi tis-
kovni konferenci ocenil pariška
pogajanja o Vietnamu kot »dober
začetek«. Nasprotuje pa sprejemu
LR Kitajske v OZN, dokler ta »ne
bo spremenila svoje politike«.
LOS ANGELES — V zadnjih de-
vetih dni 50 povodnji zaradi dež.
ja in oblakov, ki so se utrgali v
Južni Kaliforniji, terjale smrt 86
oseb in povzročile za 33 miUjonov
do:arjev škode. O hudem dežju in
povodnjih poročajo tudi iz Sirije
in Libanona.
PRAGA — Notranje ministrstvo
je izgnalo 16 tujih novinarjev iz
ČSSR in je naknadno zahtevalo
še od 6 tujih dopisnikov, da nemu-
doma zapustijo češkoslovaško
ozemlje. Večina je ameriških no-
vinarjev
tedenski zunanjepolitični pregled
Ime praškega študenta Ja-
na Palacha, ki se je zažgal,
da bi bila njegov domovina
svobodna, bo ostalo zapisano
ne samo na trgu pred filozof-
sko fakulteto v Pragi, ki so
ga . preimenovali po njem,
ampak v srcih vseh Cehov in
Slovakov. Najmanj dvestoti-
soč ljudi mu jc osebno izka-
zalo zadnje spoštovanje. Po-
greb je potekal mirno in slo-
vesno in zato je bil tembolj
pretresljiv. Iz te mirnosti je
odsevala silna moč naroda,
ki ga je Palachova žrtev glo-
boko presunila in opozorila,
da mora ostati enoten. To
opozorilo pa volja v enaki
meri tudi češkoslovaškemu
vodstvu.
Po prvi prcsunjenosti in
osuplosti je biio slišati glaso-
ve, da je bilo to dejanje obu-
pa, in opozorila, da mladina
ne sme slediti temu «glcdu,
ker mora živeti za boljši ju-
trišnji dan. Celo sovjetska
okupacijska oblast in "»blust-
niki v Moskvi so bili prve dni
brez sape. Dobro so vedeli,
kaj pomeni Palachov samoza-
žig, in dobro so čutili, kako
odmeva po svetu, šele peti
dai po tragičnem dogodku je
sporočila časopisna agencija
TASS, da so »protisocialistič-
ne sile navdihnile Jana Pala-
cha«. Isto trditev so uradno
raztrobili v ulbrichtovini.
Jan Palach ni zahteval dcsti
v pismu, ki ga je zapustil kot
svoj testament. Ni zahteval
niti takojšnjega odhoda so-
vjetskih okupacijskih sil in ne
popolne odprave cenzure. Za-
hteval je prepoved okupacij-
skega glasila »Spravy«, ki ža-
li ponos slehernega Ceha m
Slovaka, in možnost, da bi
javnost v CSSR pošteno ob-
veščali o dogajanju.
Toda njegova smrt je spod-
budila javnost, da je začela
postavljati širše zahteve in
zastavljati še bolj nerotlna
vprašanja. Zveza študentov
in sindikati so sestavili se-
znam zahtev in vprsšaAij.
Vprašali so, kaj je z oblju-
bami partijskega vodstva.
Kdaj bodo splošne parlamen-
tarne volitve? Kdaj bo napo-
sled 14. kongres KPC? Kdaj
bo Češka dobila svoj zakoni-
to izvoljeni centralni komite
in lastno partijsko organiza-
cijo, kakor jo ima že Slova-
ška?
Vsa ta vprašanja visijo v
zraku, ker bi se moralo vod-
stvo CSSR o njih pomeniti z
Moskvo. To je tudi ena plat
omejene suverenosti. Proti
taki suverenosti je v obupu
protestiral Jan Palach, ko se
je zažgal. To njegovo dejanje
obupa .je v resnici vlilo novih
moči češkemu in slovaškemu
narodu. Postalo je del današ-
nje češkoslovaške stvarnosti
in človeške zavesti. »Današ-
nja stvarnost ni samo v na-
vzoČLiosti sovjetskih čet«, je
dejal predsednik sindikata
čeških grafičnih delavcev,
»današnja stvarnost je tudi v
mnenju in volji 14 milijonov
naših občanov.«
Ko bodo zgodovinarji pisali
o vietnamskih mirovnih po-
gajanjih v Parizu, bodo z za-
čudenjem in ironijo ugotovi-
li, da je bilo — vsaj doslej —
najtežje vprašanje, ki so ga
morali rešiti, preden so lah-
ko sploh začeli resnična po-
gajanja o premirju, oblika
mize, okrog katere so sedli.
Osem tednov so se prepi-
rali, ali naj bi bila miza
okrogla, štirioglata, podolgo-
vata, ovalna ali kakršna že
koli. Naposled so se sporazu-
meli, da naj bo miza okrogla.
Za to »pravdo o konferenč-
ni mizi« se skriva hud politič-
ni in taktični spor. Američani
1.1 njihovi saigonski zavezniki
se uradno pogajajo samo z
eno stranjo: z delegacijo iz
Hanoja kot predstavnico Se-
vernega Vietnama. Delegacija
osvobodilne fronte Južnega
Vietnama FNO je sicer t.idi
navzoča na pogajanjih, toda
ameriška stran jo uradno
prišteva k severnovietnamski
delegaciji.
Hanoi in FNO pa zahteva-
ta, da mora nasprotna stran
priznati tudi fronto kot sa-
mostojno delegacijo na poga-
janjih, in trdita, da se v Pa-
rizu dejansko pogajajo štir-
je. Oni drugi trdijo, da se
pogajata samo dve strani.
Cim dlje bodo trajala pogaja-
nja, tem bolj bo naraščal
pritisk, da bi Američani in
Saigoi.ici priznali FNO kot sa-
mostojnega partnerja na po-
gajanjih.
Zato je bila potrebna ((kro-
gla miza. Enim dopušča ura-
dno misliti, da se pogajata
samo dve delegaciji, drugim
pa omogoča trditi, da «je po-
gajajo štiri.
Kljub temu je začetek re-
sničnih pogajanj v Parizu ve-
lik korak naprej, toda j>ot do
miru je še zelo dolga in tr-
nova.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
različna mnenja o se-
JTAVI skupščine srs — Ustav-
na komisija je predlagala, naj bi
nova republiška skupščina se-
Javljena iz štirih zborov: iz le-
in t	gospodarskega, prosvet-
in socialno-zdravstve-
^^a zbora. Ta predlog sta prejšnji
^en mprla le prosvetno-kultumi
" ^cialno-zdravstvenl zbor. Veči-
J^^^ancev organizacij sko-politič-
öa m gospodarskega zbora pa se
Čin^ za to, da bi imela skup-
"a le dva zbora: republiški zbor
J joor delovnih skupnosti, češ da
skupščina lahko smo-
e^J®. delovala. v prosvetno-kultur-
Ü ®®^^alno-zdravstvenem zbo-
prevladalo mnenje, da bi
zbor delavnih skupnosti
BO n f ^^ učinkovito obravnaval
tva	problematiko gospodar-
aat'J.dravstva, šolstva, kulture,
Sti I drugih družbenih služb,
Uie	se federacija ome-
I na okvirno zakonodajo.
ifst-KSP^^'^ delovna boba ni
1	v republiški skupšči-
Prem.	teden obra-mavaU
iJisSt"^^ ^ dopolnitve pokoj-
ja ^ invalidskega zavarova-
DlnitvZ^S	nekatere izpo-
Prf^i • Hkrati pa se niso strinjali
obcTi^'	skrajšali delovno
rvi^vT? znižali starostno me i o za
r.o'-oinir>e Pnii^prili so.
da bi to nujno povzročilo zmanjša-
nje pokojnin ali pa dodatno obre-
menitev dohodkov zaposlenih ozi-
roma gospodarstva. Pač pa je tre-
ba, recimo, preučiti neenake pogoje
zavarovancev glede na to, ali se za-
poslijo zelo mladi ali pa zaradi štu-
dija več let kasneje, a imajo zdaj
oboji isto starostno mejo.
H POSKUS SAMOZAŽIGA — V
četrtek, 23. t. m. se je v ljubljanski
slaščičarni Tivoli polil z bencinom
in zažgal 23-letni ključavničar Mari-
jan Lombar. Zdravniki upajo, da
bo ostal živ. Fant je izjavil, da se
je čutil osamljenega in da tega ni
storil iz kakšnih političnih razlogov.
II SPREJEM ZA DUHOVNIKE
— Kakih 70 rimsko-katoliških, pro-
testantskih, pravoslavnih, staroka-
toliških, adventističnih in baptistič-
nih duhovnikov iz Slovenije se je
v četrtek, 23. t. m. udeležilo obi-
čajnega vsakoletne9:a ?r.reiema, ki
ga je priredila republiška komisija
za verska vprašanja. Med drugimi
je bil navzoč tudi ljubljanski škof
dr. Jože Pogačnik.
Q DRAŽJE ŽELEZNIŠKE VO-
ZOVNICE — žtp Zagreb je skle-
nilo s 1. marcem podražiti železni-
ške vo2;ovnice, zlasti na krajših pro-
gah. Na železniškem transportnem
podjetju Ljubljana pa so bili proti
temu, da bi v celoti podražili potni-
ški promet, ker lani zaradi skrb-
nega gospodarjenja niso zabredli v
izgubo. Da pa ne bi bili oškodovani
pri delitvi, bodo tudi oni prisiljeni
podražiti vozovnice, toda prilago-
jeno kvaliteti in dolžini potovanj.
Študentskih, dijaških in delavskih
vozovnic ne nameravajo podražiti.
Smatrajo, da bi hkrati kazalo vož-
njo na nekaterih progah celo po-
ceniti, da bi pridobili potnike.
■	DIREKTOR DRAME ODSTO-
PIL — Direktor ljubljanske Drame
Bojan štih je zaprosil za razrešitev.
To ni samo posledica medsebojnih
nasprotij med dramskimi igralci,
marveč globljih problemov, v kate-
rih se je znašlo Slovensko narodno
gledališče.
■	EKSPEDICIJA V AFRIŠKI
PRAGOZD — Skupina ljubljanskih
študentov je odpotovala v afriško
državo Senegal, kjer bo dva meseca
proučevala rastlinstvo in živalstvo
v pra.^oz-^ovih.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Maribor
OBVESTILO
ZAVAROVANCEM
V ZASAVJU!
Novi predpisi o zavarovalstvu, ki veljajo od 1. jan, ij
dalje so končno odpravili zaprtost teritorialnih mej |
omogočili zavarovancem, da povsem svobodno in tj
kakršnihkoli posledic sauostojno odločajo pri kateri |
varovalnici bodo sklenili zavarovanja, upoštevajoč lc\j|
teto, ažurnost in konkurenčnost usluge.
Z ozirom na to je tudi mariborska zararovalnica razšli
svoje področje poslovanja. Preko poslovnih enot v Cfi
in Ljubljani, zastopništev v Ljutomeru in Kranju ter i
stopnikov v vseh večjih krajih Slovenije sklepa vse
imovinskih, transportnih in osebnih zavarovanj na va^
področju, kakor na področju cele Slovenije.	i
Preden se odločite komu boste zaupali v zavarovanje s(
in svoje premoženje se posvetujte z našim zastopnik
na tem področju tov. LAPORNIKOM Oskarjem, TRB(
LJE, Kršetova ul. 15-11.
Se priporoča Zavarovalnica Maribor s svojimi poslovni
enotami in sodelavci.
Kontrola meril in plemenitih kovin
CELJE, MARIBORSKA 1
razpisuje prosti delovni mesti:
1.	KONTROLORJA
ZA MEHANIČNA MERILA
2.	KOTROLORJA
ZA PLEMENITE KOVINE
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje čl. 20 oa
nega zakona o delovnih odnosih in čl. 118 Zakona v zv<
upravi in naslednje posebne pogoje:
pod 1.: zaključena srednjetehnična šola, strojni odde
z ali brez prakse;
pod 2.: zaključena srednja tehnična šola, kemijski odde
z ali brez prakse.
Stanovanja ni! Moški kandidati morajo imeti odsli
vojaški rok.
Rok natečaja je 15 dni po objavi v časopisu.
K prijavam, kolkovanim z 0,50 Ndin državnega kolka
rata biti priloženi tudi prepis diplome in zdravn
spričevalo.
Gradbeno obrtno podjetje
»USLUGE« Polzela
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	vodja enote pleskarstvo
pogoj: pleskarski mojster
2.	VK klepar
3.	kvalificiran klepar
Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.
Pismene prošnje s kratkim opisom dosedanjih zapos
je treba dostaviti najkasneje do 8. februarja 1969 na upi
podjetja.
12. Sonček je milo ogreval pokrajino in cesto.
Ogreval je tudi platneno streho avtomobila, in
dasi je bil užitek vožnje nepopisen, znojne ka-
pljice so omočile polna lica Paradižnikovih.
»Morda bi najhujšo vročino le predremala v
kakšni senci?« je na glas pomislila Paradižnica.
- Parkirni prostor se je ponudil takoj za ovin-
kom. Paradižnik je zapeljal daleč na travnik, v
rajsko senco vrb ob bistrem potoku. - Vse osta-
lo je bilo kot v reklamnem prospektu: odeja na
travi, vabljiva malica, badminton ... In dve sta-
siti pojavi, kipeči od zdravja! - Tovariš Para-
dižnik se je napokal ocvrtega piščanca do grla.
»»Boš hruške?« ga je še pocrkljala soproga. »Po-
zneje!« je zazehal. - Sladke medenke so le
na zadnjem sedežu avtomobila. Skoz okno
nanje priletele ose, čmrlji, sršeni in nazadn
čebelja matica ...! - Kamor gre matica, tja '
ves roj! To vemo iz prirodopisa, torej se je 2
ten čebelji roj obesil na strop kabine, nad sl^
hruške.
ODLIČNO USPELA PREDSTAVA — Prejšnji petek je bila v Slovenskem ljudskem
gledališču premiera Malomeščanov Maksima Gorkega, ki jo je kot gost režiral
Igor Pretnar. Predstava sodi brez dvoma v vrh letošnje sezone. Na sliki: Angel
Arčon (član MG ljubljanskega, ki je zamenjal bolnega Jeršina), Jože Pristov, Nada
Božičeva in Marjanca Krošljeva. (Foto: V. Berk)
Stisk rok med stenami, bi lahko zapisali pod to slik
ki je nastala po uspešnem alpinističnem vzponu. Tokri
pa bi lahko zapisali še to, da Ciril Debeljak (na lev
v imenu vseh planincev in alpinistov čestita Dušan
Gradišniku za petdesetletnico. (Več o tem na 3. stran
ZI^\TA IN ZELENA POROKA — Praznovanje zlate poroke je redkost; še večja
redkost pa je, da se istočasno poroči tudi vnukinja slavljencev. Kombinaciji zlate
in zelene poroke smo prisostvovali prejšnjo soboto, ko sta si pred Stanetom Div-
jakom, ki je tisti dan poročal, rekla odločilni »da« dva para. Najprej sta si po-
novno nadela prstana Ivan LEBIČ, upokojenec (79 let) in njegova žena MARIJA,
gospodinja (72 let), ki sta prav ta dan praznovala petdesetletnico zakona (prvič
sta se poročila 26. 1. 1919). Za njima se je poročila njuna vnukinja Erika KICIČ
z Ivanom MOHORKOM. Torej v sorodstvu dve poroki naenkrat! Obema paroma
tudi naše iskrene čestitke!	Foto: tv
Boben od prahiega stroja? Da — toda kot koš
odpadke in smeti v eni izmed proizvodnih hal v C
renju. Tudi »škart« je uporaben. Ali ne?
ZARADI POKLICA V SMRT
Kljub temu, da je bU mrzel dan, nebo sivo in
je čez nizko pokrajino pihal oster veter, na šipah
ni bilo ledu. Iz. dimnikov se je veličastno kadilo,
ljudje so sedeli ob pečeh In luščili fižol ali brali
časnik. Bil je popolnoma navaden zimski dan me-
seca januarja. Zgodilo se je nekje v Savinjski do-
lini; torej prav tam, kjer se poleti na drobnih
nitkah poigrava hmelj ...
Bilo je nekaj prepira, prepričevanja (bolj ne-
prijateljskega kot prijateljskega!) in za zaključek
grožnje.
—	Hočem v ta poklic.
—	Sel boš tja, kamor ti bom jaz rekel.
—	Ne.
—	Ja.
Sledilo je še nekaj besed, seveda nespodobnih,
malo slabe volje in užaljenosti. V tistem trenutku
je v nekom prekipelo in prišlo je do ostrega spo-
ra zaradi poklica, kjer sta se mnenji očeta in
sina razhajali.
Zaloputnil je z vrati. Zatem je zgrabil lovsko
puško, cev naslonil pvod brado in s prstom sprožil.
Strel. Obležal je mrtev.
Zaradi poklica v smrt. Dvoboj med očetovo vo-
ljo in sinovo se je končal tragično. Tragično za
oba! Pretirana prepričanost v svoj prav je rodila
družinsko nesrečo, ki se je ne da popraviti. Sin
je mrtev, želel se je Izučiti tistega poklica, ki ga
veseli in ki bi ga rad opravljal. Oče je hotel na-
sprotno. Zanemaril je sinove želje, da bi uresničil
svoje, s tem da bi se moral izučiti sin tistega
poklica, ki mu ga bo določil on. Pretiravanje je v
sinu rodilo zlom, tragedijo. Strpnost in ra-
zumevanja ni büo. Nadomestek je sinova smrt.
Vsekakor slab in nepotreben nadomestek.
NOVI TEDNIK — üred
aištvo in uprava Celje,
Gregorčičeva 5, poštm pi*
dal 161. Urojuje uredniš»
odbor. Glavni uredni*
BERNARD STRMCNIK.
odgovorni urednik JXJB®
KRAŠOVEC. NOVI TED"
NIK izhaja od decembr«
1968 kot naslednik CELJ-
SKEGA TEDNIKA, ki je iz-
hajal od 1955 . leta. NOVJ
EDNIK Izhaja vsak
rtek. Izdaja CP «DELO«
— enota informacije pr®"
pagandna Cel.ie risk i"
klišeji CP »DELO«. R"'
kopi.sov ne vračamo C^
na posamezne številke
par (60 SD), letna oaro^
nina 30 novih din (.I-"""
SD). polletna 15 no^i"
din (1..500 SD). Za tulio"
enaša naročnina 60 aovi®
din (6.1100 SD) Tekoči i*
6un .W-l-iami — TEL®'
»•X)N1: aredni.«vo
mali ogla,sj tn naročnik'
pkorom<?''a o»<ipnq(rnaS1-"''
Besedo ima:
HER^LER
Ne zamerite mi, če tu-
dd tokrat začnem z vre-
menom. Je že tako, da
je človekovo razpoloženje
precej odvisno od vreme-
na; nikakor na primer ne
mor^ biti slabe volje ob
koncu januarja, če ti v hr-
bet posije sonce in začne
dmamati premrzle kosti.
Po cele ure bi se mu na-
stavljali in to ne glede na
naša leta. Oni dan sem
tako na neki prisojni lo-
kaciji stal s prijateljico
in klepetala sva o vsak-
danjih rečeh. Na kaj vse
ni nanesla beseda!
»Poslušaj,« mi de ona.,
»pred dnevi sem v Celju
kupovala modere za svo-
jo hčerko, mlado dekli-
co, no saj veš, koliko je
stara. V dveh trgovinah
so imeli samo en model
začetne številke in tu od
Jutranjke. Ne rečem, bili
so lepo izdelam, toda ob-
lika, hm... Ko sem pro-
dajalki v veliki hiši ugo-
varjala, da takšen mcxiel
ni pravšnji, se mi je po-
rogala, češ da je to edini
model in da takih proda-
jo na tisoče. V drugi tr-
govini so priznali, da ne
gredo, vtem ko sem v
tretji pri »Vohii« naletela
na prav lepe modele mo-
drčkov začetne številke.
In začuda, bili so od Ju-
tranjke!
Ali pa drug primer la-
godnosti: v cvetličarni v
gornjem delu mesta sem
želela kupiti hiacinto v
lončku. Ker je bil lonček
iz plastike, sem naročila
prodajalki, naj cvetlico
aranžira v krep papir.
Odvrnila je, da tega pač
ne more storiti, ker se
krep papirja ne dobi. Sve-
tovala sem ji še, naj ga
dobijo iz zamejslÄra in če
drugače ne gre, tako pod
avtomobilskim sedežem
(čez mejo). S tem nasve-
tom sem bila zares pre-
nagla, zakaj še isti večer
bi v papirnici v Stanetovi
uUci lahko nakupila krep
papirja, kolikor bi ga ho-
tela.«
Na sončni lokaciji se
nama je pridružil še zna-
nec iz naše ulice in nama
zaupal, da celjska veletr-
govina ni tako brez po-
Blulia za »biznis«. Veliko
trgovsko podjetje iz Celja
bo namreč dalo precej
• svojega denarja velikemu
celjskemu podjetju za re-
alizacijo neke donosne in-
vesticije. Se jim že spla-
Gat
KREDITNA BANKA CELJE — 98 — KREDITNA BANKA CELJE
Nekaj trenutkov se je obotavljala, potem pa je odgovorila, ta od-
govor pa ga je presenetil veliko bolj kakor vse njene dosedanje be-
sede. Odgovorila je:
»Da, to bi se lahko zgodilo. Nameravala sem se odpeljati z večer-
nim vlakom ob pol devetih v Marseille.«
»Ali imate tam znance ali prijat-^lje?«
»Ne, ne vem, ne, nikogar nimam.«
) Začudeno jo je gledal. Neznanka hoče potovati z večernim vlakom
v Marseille. S tem vlakom ima namen potovati tudi on sam. Res, čudna
so pota usode! Kaj za vraga hoče to mlado in lepo dekle, ki jo love
po pariških cestah z avtomobili, v Marseillu, kjer nima, kakor trdi
sama, nobenega znanca ali prijatelja? Ali so jo morda lovili zato, da
bi ji preprečili potovanje? Premagoval je svoje presenečenje, kolikor
Je mogel, in vprašal:
»Tretje vprašanje: kaj mislite, kam se bo obrnil Jakob, če se mu
bo posrečilo uiti? Kje mislite, da bi se mogli sestati z njim?«
»Kam se bo obrnil? Ne vem, toda on je vedel, da sem se hotela
nocoj odpeljati v Marseille. Tudi sem že kupila vozovnico, a je nisem
mogla dvigniti, ker so me zasledovali. Prepričana sem, da me bo poi-
skal v Marseillu, kakor hitro bo mogel.«
Umolknila je in živčno mečkala svoj plašč. Očitno se je spet spo-
mnila izgubljene ročne torbice in svojega skoraj brezupnega položaja.
Njegov sklep je bil hitro narejen. Obrnil se je k njej, jo nekaj časa
opazoval, se čudil sam svoji dobri misli in rekel:
»Gospa, prav čudno je sicer, a popolnoma res, da sem jaz sam, ki
sedim tukajle poleg vas, naročil spalnik v istem vlaku ,s katerim se
nameravate peljati vi. Tukaj v Parizu in okolici nimate nikogar, kamor
bi vas mogel peljati. Mislite tudi, da vas bo vaš gospod Jakob gotovo
poiskal v Marseillu. Popolnoma naravno je in moja dolžnost, da vas
peljem v Marseille, da vas rešim sovražnikov. Ali mi zaupate, ali se
hočete prepustiti mojemu varstvu?«
Dvignila je tančico z obraza in ga nekaj trenutkov opazovala s
svojimi temno modrimi očmi tako vprašujoče, da je skoraj zardel.
Počasi mu je odgovorila:
»Ali ste do vseh žensk, ki jih tako po naključju srečate kakor me-
ne, tako plemeniti kakor zdaj?«
»Po naključju? Verjemite mi, gospa, da takega naključja še nisem
doživel. Toda bodite prepričani, da bi tako storil vedno, posebno pa še,
če bi bilo naključje tako srečno, kakor je prav zdaj, da imava oba is-
to pot.«
»Ne vem, če je to naključje tako srečno, kajti naprtili ste si težko
dolžnost in me zdaj vozite po Parizu. In hočete me spremljati še v Mar-
VLOGE — STALNA NAGRADNA ŽREBANJA — KB CELJE
KREDITNA BANKA CELJE — 99 — KREDITNA BANKA CELJE
seille? Ne vem, ali naj vam verjamem, da ste res hoteli potovati tja.«
»Gospa, ne delajte mi krivice! Prisegam vam, da sem namenjen
v Marseille. Sicer pa mi ni treba prisegati, saj vam to lahko dokažem.
Samo trenutek, prosim!«
Hitro je potegnil iz žepa listnico, vzel iz nje vozni listek prvega
razreda za Marseille in nakaznico za spalnik. Radovedno je pogledala
nakaznico in prebrala besedilo,
»Profesor Pelotard, London,« je rekla. »Vi ste torej Anglež? To sem
si takoj mislila, čeprav govorite kot pravi Francoz.«
»Jaz samo živim na Angleškem,« je rekel in se komaj premagal,
da je ni vprašal, odkod je ona. »Zdaj ste se torej prepričali, da govo-
rim resnico. Ali sprejmete mojo ponudbo?«
Pogledala ga je z mirnim, jasnim pogledom in odločno odgovorila:
»Da! če hočete res biti tako plemeniti in velikodušni do neznane
ženske.«
Hotela je govoriti še naprej, toda hitro jo je prekinil:
»Hvala za zaupanje, gospa! Toda še nekaj vas moram vprašati.
Ali vaši sovražniki vedo, da ste nameravali odpotovati?«
»Da, to bi bilo mogoče,« je preplašeno odgovorila, »Tega v hotelu
sicer nisem povedala, toda danes popoldne, preden sem se odpeljala z
Jakobom, sem pripravljala svojo prtljago. Ali mislite...«
»Prepričan sem, da bodo postavili špdjone na vseh glavnih posta-
jah, če imajo za to dovolj poguma in sredstev.«
Gledal jo je in videl, da si ne zna pomagati.
»Tu je mogoča le ena rešitev! Vi se morate preobleči, in to takoj!«
»Preobleči? Kako to mislite? Kje? In koliko časa še imava do od-
hoda vlaka?«
»Kje? Tukaj v avtomobilu, časa imava malo več kakor četrt ure.
Samo nekoliko potrpljenja, takoj boste videli.«
Gospod Filip Collin, ki so ga bralci gotovo že 2sdavnaj spoznali, je
pogledal skoz okno in zažvižgal šoferju. Avtomobil se Je ustavU.
»Koliko časa potrebujete do kolodvora Lyon?«
»četrt ure.«
»Izključeno! Deset minut?«
»Nemogoče!«
»Mora biti!«
Šofer se je obotavljal in mrmral:
»Tako hitra vožnja ni dovoljena.«
»Zato pa bo tudi plačilo večje, kakor znaša taksa. Recimo, šitiri-
kratna taksa in morebitna kazen!«
šofer se je zasmejal:
»če je tako,.potem je stvar v redu.«
MAJSKO ŽREBANJE VEZANIH VLOG — 151 NAGRAD — KB
CELJÜ
KREDITNA BANKA CELJE — 100 — KREDITNA BANKA CELJE
2e je hotel nadaljevati pot, toda Filip Collin ga je zadržal:
»Počakajte tu na mestu, dokler vas ne pokličem! Tukaj bomo
ostali približno pet minut, potem boste imeli še deset minut časa.«
šofer je začuden ustavil avtomobil. Filip je hitro potegnil iz žepa
majhen tok in rekel:
»Oprostite, gospa!«
Z največjo hitrico ji je odpel tančico in ji vzel klobuk z glave. Nje-
govi dolgi in tanki prsti pa so švigali med tokom in njenim obrazom.
Razne šminke, kreme, puder in tuš, vse je znal uporabljati z največjo
hitrico in spretnostjo. Skoz okno je padala svetloba električne žarnice
in mlada ženska je začudeno opazovala v ogledalu vse hitre spremem-
20 let, so potrebovali spretni prsti gospoda Collina komaj štiri minu-
te. Njen obraz je postal mrtev in brezizrazen. Trepalnice so bile lene
in trudne, gube okoli nosa in čez čelo so dajale izraz starosti. Brada
je postala šilasta. Potem so prišli na vrsto lasje. Potegnil je nekajkrat
čez njena senca in čez tilnik z majhnim glavnikom in opazila je, kako
so nenadoma tam posiveli njeni črni lasje. Filip ji niti ni dal časa, da
bi občudovala njegovo mojstrsko delo, vzel je hitro njen klobuk in ža-
be na svojem obrazu. Za delo, ki bi zanj narava potrebovala najmanj
mrmral: »To je sicer hudo, a mora tako biti!« Odtrgal je obe nojevi
peresi s klobuka, ju vtaknil v svoj žep, klobuk pa ji je spet posadil na
glavo. Nato je z veliko spretnostjo zavezal tančico okoli klobuka na ti-
sti znani način, kakor nosijo klobuke in tančice postarane Angležinje
na svojih potovanjih.
»Ali mislite, da bi se prehladih, ko bi slekli svoj plašč. V njem bi
vas navsezadnje še spoznali.«
Vsa zmedena je prikimala in slekla plašč. Oblečena je bila v mo-
dro popoldansko obleko. Collin je hitro zvil plašč in ga potisnil pod
blazino.
»Šlo bo,« je zammiral, ko jo je s kritičnim očesom opazoval. »Pa-
zite samo na to, da bo vaša hoja kolikor mogoče težka in utrujena in
da se boste vedno opirali name! Ali govorite angleški? To je dobro.
Vse drugo prepustite meni! Zdaj smo opravili — natančno pet mi-
nut!«
Dal je šoferju znamenje. Rahlo šumenje motorja se je nenadoma
spremenilo v divje bučanje in avtomobil je zdrvel s hitrostjo izstrelje-
ne topovske krogle. Očitno je mislil šofer, ki mu je bila pred očmi šti-
rikratna taksa, da ni dobro s tako hitrico voziti po glavnih cestah, zato
je na prvem voglu zavil v stransko ulico s tako kratkim zavojem, da je
lepa gospodična zletela v naročje svojemu spremljevalcu. Potem pa
so se vozili z divjo naglico po raznih dolgih in ozkih ulicah, ki so bile
poredkoma in slabo razsvetljena. Na cestnih križiščih; ki jih je šofer
NAGRADNO POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VLAGATELJE VEZANIH
KREDITNA BANKA CELJE — 101 — KREDITNA BANKA CELJE
prevozil z brzino brzovlaka ne glede na javno varnost in vse varnostne
predpise, sta včasih mladi gospod in njegova neznanka skoraj butnila
z glavami v strop. Tu in tam sta nerazločno videla postave, kako hite
skupaj, večkrat se jima je zdelo, da se bodo zaleteli v kak zid ali sve-
tilnik ali cestno ograjo, toda vse je šlo srečno. Zavore so delovale s
tako močjo, da je Collin imel občutek, da se bo zdaj zdaj razletel av-
tomobil na sto kosov, švigali so iz ulice v ulico, zavijali zdaj na desno
zdaj na levo. Potnika sta mislila, da se ta vožnja ne bo srečno končala.
Filip Collin je sicer dobro poznal pariške šoferje, vendar mu je vča-
si zastajal dih in obljuboval je Materi božji veliko voščeno svečo, če
se bo stvar srečno končala. Nazadnje je šofer zmanjšal hitrost in za-
peljal na velik trg. Avtomobil se je ustavil pred glavnim vhodom lyon-
skega kolodvora. Filip je pogledal na uro.
»Devet minut!« je zamrmral. »Tako hitro se ni vozil niti sveti Eli-
ja v svojem ognjenem vozu! Zaslužil je petkratno takso.«
Skočil je iz avtomobila in dal šoferju, ki je ponosno stal poleg
svojega voza, bankovec za 100 frankov. Nato pa je namig-nil svoji
spremljevalki. »Draga Ethel,« je rekel ~z neprijetnim ameriškim nos-
nim naglasom, »pohiti, samo pohiti, prosim, ker sicer bova zamudila
vlak!«
Bledi, črnooki pariški šofer je opazoval z vso prekanjenostjo svo-
jega rodu osebo, ki je sledila temu klicu, in je začudeno odprl.usta.
»Vrag naj razume vse to!« je zamrmral, obenem pa pogledal ban-
kovec. »Na Boulevardu des Cappucines sem sprejel v avtom»bil mla-
do damo, zavito v plašč, ko pa sem jo pripeljal semkaj na lyonski ko-
lodvor, je izstopila 40-letna Angležinja, ki komaj hodi. Pa kaj meni to
navsezadnje mar! Glavno je zdaj, da kolikor hitro mogoče menjam ta
bankovec.«
To je šofer tudi res storil v prvi krčmi. Filip Collin in njegova
poštama spremljevalka pa sta urno hitela na peron. Filip jo je noslja-
je neprenehoma opominjal, naj hitita, ker bo sicer prepozno. Ona pa
je svojo vlogo tako čudovito igrala, da se je Filip samo čuddl. Hitro
sta prešla več peronov in prehodov in se ustavila pred vozom številka
5 večernega ekspresa. S težavo je splezala po stopnicah in Filip ji je
pomagal. Ko sta bila v vozu, se je Filip sklonil k njej in jo tiho po an-
gleški vprašal:
Ali ste kaj opazili?«
»Da, vendar mislim, da me niso spoznali. Kje je najin prostor?«
Filip je pogledal nakaznico, odprl vrata oddelka in rekel:
»Tukaj! Vendar prej poglejte še enkrat prav previdno na peron!
Pazite, da ne pade svetloba na vaš obraz s strani! Natančno si vse og-
lejte in mi povejte, kaj vidite!«
VUK; — 20 POTOVANJ V JLNIJV 1969 — KREDITNA BANKA CEUE
KREDITNA BANKA CELJE — 102 — KREDITNA BANKA CELJE
Nagnila se je skoz okno in gledala. V tistem trenutku pa so se
hrupno zaprla vrata, vozovi so se stresli in vlak se je začel počasi pre-
mikati. Ona pa je še vedno gledala na peron in šepetala:
»Hvalabogu, nevarnost je minila. Nihče me ni opazili, špijon, ki je
stal ob vhodu na peron, se je pravkar obrnil z razočaranim obrazom.«
Filip je sledil smeri njenih pogledov in je zagledal visokega, bolj
slokega gospoda, ki je razočarano gledal za vlakom, ki se je oddalje-
val od kolodvora. Filip se je nenadoma stresel. Kje je že videl in sre-
čal tega človeka! Za vse na svetu bd prisegel, da ga je že nekje videl,
da ga pozna. Toda kje, kje? O tem bo premišljeval, ko bo utegnil in
ko bo sam. Zdaj pa se je obrnil k spremljevalki, ki je že sedela v kotu
oddelka.
»Tako, gospa,« je rekel, »do zdaj se je stvar dobro iztekla. Upajva,
da bo tudi v prihodnje tako, samo na nekaj sem vas pozabil opozoriti.«
»Na kaj vendar?« je smeje se vprašala.
»Na vaše ime. Vašega pravega imena sicer ne vem, toda našel sera
tale, ki ga morate sprejeti vsaj za dvanajst ur!
»In to ime je?«
»Gospa Pelotard.«
Poskočila je in ga opazovala s pogledom, ki je pričal o njenem raz-
burjenju in ogorčenju. Filip je samo skomizgnil z rameni in poroglji-
vo rekel:
»Tako pač mora biti, ker potujete z menoj in z mojo vozovnico.
Vedno sem namreč tako previden, da naročim dva oddelka. Bodite po-
polnoma mirni, gospa! Med tema dvema oddelkoma je stena in vra-
ta se dajo prav dobro zakleniti...«
IV. POGLAVJE
V PRIMERU, ČE JE RESNIČEN PREGOVOR »LJUDSKI GLAS —
BOŽJI GLAS«, JE TUDI GLAS PRODAJALCA ČASOPISOV VČASIH
B02JI GLAS
Skozi velika vrata je prihajal v vežo hotela svež in hladen zrak.
Svetlo zelena bambusova stebla so se majala in škripala, številne cvet-
lice v kristalnih lončkih pa so širile prijeten vonj. Skozi težke zavese
vellkiJi oken je sijalo sonce, temno modro nebo se je bočilo zunaj nad
velikim in živahnim mestom.
VAŠI PRIHRANKI BODO PRI NAS ZA VAS VARNO IN KORISTNO
KREDITNA BANKA CELJE— 103 —KREDITNA BANKA CEUB
Tako je bilo nekega lepeg'a pomladnega jutra v tretjem mesecu le-
ta v hotelu d'Angleterre v Marseillu.
Ura je pravkar odbila osem, ko je pripeljal hotelski avtobus z
železniške postaje. Izstopili so štirje gostje, dva starejša Angleža, dar
Ije kakih 35 let star gospod s črnimi brki v družbi gospe, ki je bila ka-
kih deset let starejša od njega. Oba Angleža sta se hitro vpisala v knji-
go gostov, druga dva pa sta namignila vratarju, naj počaka, in se used-
la v kotu preddverja. Mladi gospod je bil videti zelo dobre volje. Nje-
gova spremljevalka pa je bila precej slabo razpoložena in neprestano
se je ogledovala v velikem stenskem ogledalu. Mladi gospod je prvi
prekinil molk in rekel:
»Tako, gospa, v Marseille sva zdaj srečno prispela. Prosim vas, po
vejte mi zdaj, kaj hočete, kaj naj storim! Saj v vlaku itak nisva imela
priložnosti za pogovor.«
»Ne, ne, hvala! Želela bi le, da pride kar najhitreje mo(j Jakob.«
»Prav! Toda na to boste morali čakati še najmanj en dan, če se
mu je posrečilo, da je ušel vašim sovražnikom. Vsekakor ga morava
!!daj obvestiti, da bo vedel, kje ste. Upam, da je vaš gospod Jakob pa-
meten mož.«
»Da, da, zelo pameten! Ko bi ne bilo njega in vas...«
»Da, da, potem bi vas ne bilo zdaj v Marseillu. Zdaj moram torej
najprej poiskati upravo kakega časopisa.«
»Upravo časopisa?«
»Da, vsekakor moram oddati oglas za gospoda Jakoba. Ali ste ga
vedno imenovali Jakob?«
Nekoliko živčno je odgovorila:
»Da, samo Jakob, saj je bil vendar samo moj šofer!
»Dobro, dobro! Oglas naj se torej glasi na Jakoba! Toda oglas mo-
ram tudi podpisati, da bo Jakob vedel, kdo ga kliče. Kaj torej pred-
lagate?«
»Veliko črko O ... To zadostuje.«
»O...«
»Da, to je prva črka mojega imena.«
»Vašega imena? Ali vas je Jakob klical z vašim imenom?«
»Kaj si vendar upate? Kako ste to mislili? Imenoval samo z ime-
nom? šofer!«
»Oprostite, da sem bleknil tako neumnost! Ali je vedel gospod Ja-
kob, da ste brez denarja?«
»Ne vem, a mogoče je.«
»Mislim, da ne ve, ker sicer ne bi mogel misliti, da ste r Marseillu.
Mogoče je pa že bral v časopisih, da ste pobegnili?«
NALOŽENI — KREDITNA BANKA CELJE — VAŠI PRIRHANKI
KREDITNA BANKA CELJE — 104 — KREDITNA BANKA CELJE
*
»V časopisih? Vi torej mislite, vi torej mislite, da bodo listi o tem
poročali?«
»Da ste pobegnili iz hotela? Seveda bodo poročali. Pariški časopisi
se vmešavajo v vsako stvar in pišejo mnogo več, kakor bi bilo po-
trebno.«
»Bodite čisto mirni! O meni ne bodo pariški časopisi prav nič poro-
čali.«
»Vaše besede in vaše ravnanje mi vedno bolj in bolj zbujajo začu-
denje. Nikoli si nisem mogel predstavljati, da bi me lahko mlada ženska
tako zanimala kakor me vi. Prosim, prosim, le mirni ostanite! Res je,
da sem zelo radoveden, kar pa je popolnoma razumljivo in opravičljivo.
Toda nič vas ne bom spraševal, obljubil sem vam in držal bom besedo.
Zdaj se morava dogovoriti še druge stvari, ki so mnogo važnejše kakor
ta vaš Jakob.«
»Prosim!«
»Pod kakšnim imenom se nameravate vpisati v knjigo gostov? Od-
ločajte sami!«
Počasi in v zadregi je odgovorila:
»Ime? Moje ime? Mislim ...«
»Torej prosim!«
»če ste zadovoljni, tedaj mislim, da je najbolje, da ostane tako, ka-
kor je bilo do zdaj.«
»Gospa Pelotard?«
»Da, gospa Pelotard.«
»Prav! Vsekakor je tako najbolje. Pod tem imenom vas prav gotovo
ne bo nihče iskal. Toda če že hočete nositi moje ime, tedaj moram
staviti prav majhen pogoj.«
Govoril je sicer resno, a se je pri tem smehljal. Ona~ga je začudeno
gledala in ga ni razumela.
»Pogoj?«
»Da! Moram vam namreč vedno pomagati pri oblačenju.«
»Kaj... kaj... pri oblačenju?« Vstala je in ga z jeznimi očmi gle-
dala. »Kaj vendar mislite? Zatrjevali ste, da ste plemenit, zdaj pa...«
Utihnila je, ko se je začel Filip Collin na ves glas smejati.
»Toda, gospa, razumeli ste me popolnoma napačno. Pomagati vam
moram pri oblačenju samo zato, da ostanete, dokler je potrebno, taki
kakor zdaj. Nikakor ne gre, da bi se prehitro pomladili. Ko boste kon-
čali z oblačenjem, me boste vedno poklicali, da bom poskrbel vse po-
trebno, da ohranite svoj dostojanstveni obraz.«
»Ali bom morala še dolgo nositi to strašno masko in te grozne sive
lase?« je vprašala skoraj jokaje. »Saj sem vendar taka kakor pravo
ptičje strašilo!«
1.51 NAGRAD ZA VLAGATELJE VEZANIH VLOG — ŽREBANJE V
KREDITNA BANKA CELJE — 105 — KREDITNA BANKA CELJE
'»Ne, ne, gospa, motite se. Prav dostojanstveni ste v tej maski. Vsa-
kdo bi si mislil, da ste stari 35 let, pa ste jih vendar že 40. Glavna stvar
pa je, da nihče ne prepozna, da ste maskirani. Dokler ne pride gospod
Jakob, je pač najbolje, da ostane tako, kakor je. Bodite prepričani, da
nihče bolj željno ne pričakuje njegovega prihoda kakor jaz!«
Skoraj jezno ga je pogledala in rekla:
»Da se me boste lahko že vendar znebili! Vidim, da sem vam
napoti.«
»Ne, gospa, želim le, da bi videl tudi vaš pravi obraz.«
Gospod Collin se je priklonil, njegova spremljevalka pa se je tako
prisrčno smejala, kakor da še ni bila slišala lepšega poklona. Videlo
se je, da se tudi njej vrača dobra volja. Gospod Collin je pogledal na
uro in rekel:
»Ali veste, gospa, kaj sva zdaj prav pošteno zaslužila? Mislim, da bi
ne bil odveč prav dober in obilen zajtrk, in to kar najbolj kmalu.
V šestnajstih urah nisem užil prav ničesar drugega kakor tisto šilce
pelinkovca. Lačen sem ko volk, mislim pa, da tudi vi niste manj. Vse
potrebno pa opraviva pozneje.«
Podal ji je roko, jo odpeljal v hotelsko jedilnico, kjer je naročil
izdaten zajtrk, potem pa se je za kratek čas poslovil.
»Najbolje bo, da takoj oddam oglas za gospoda Jakoba in da naro-
čim v hotelu sobi. Da vam ne bo dolgčas, berite medtem včerajšnje
pariške časopise, ki sem jih prinesel s seboj. Veliko novega itak ne boste
našli v njih.«
Izročil ji je časopise in odšel.
Gospod Collin je doživel v svojem življenju že marsikaj, toda do-
godki včerajšnjega dne od trenutka, ko se je pred Cafe de la Paix po-
javila mlada, skrivnostna gospodična, so mu bili popolnoma nerazum-
ljivi. Odkar je bil odšel pred šestimi leti iz svoje švedske domovine, so
se vrstili v njegovem življenju dogodki za dogodki, toda v vseh tistih
dogodkih je imel vedno pobudo on v svojih rokah, vse glavne vloge v
teh dogodkih pa so imeli moški. Sploh so imele ženske v njegovem živ-
ljenju kaj malo vloge. Kar pa se je pripetilo zdaj, mu je bilo popol-
noma nerazumljivo. Kdo mu je pripeljal na pot to mlado in skriv-
nostno gospodično, usoda ali naključje? Ni mogel razumeti, zakaj se je
pravzaprav zapletel v zadevo, ki mu ni bila prav nič mar. Zakaj se
trudi, da skrije spremljevalko in zapelje na napačno sled ljudi, ki so,
kakor je sama trdila, tako željni maščevanja? In kdo vraga je bil tisti
človek, ki ga je videl na peronu lyonskega kolodvora? Lahko bi prise-
gel, da mu je obraz znan. Skoraj vso noč je mislil na ta obraz in si pri-
zadeval, da bi ga priklical v spomin, ki je bil še zelo bister in čil. O^
misli na obraz se je skušal spomniti imena tistega človeka, toda vse
MAJL 19(>9 — VEZANE VL(KiE — Vl.^iJE OBRESTI — KB CElJE
KREDITNA BANKA CELJE — 106 — KREDITNA BANKA CELJE
njegovo prizadevanje je bilo zaman. Lepa neznanka mu niti z besedico
ni omenila kaj takega, kar bi mu dalo možnost sklepati, kdo je prav-
zaprav. Prosila ga je celo, naj opusti vsak poskus, da bi zvedel, kdo in
kaj je ona. To se je popolnoma ujemalo z njenim značajem, kolikor ga
je mogel do zdaj spoznati, če bi jo hotel označiti, bi moral reči: zelo
dobra vzgoja, neverjetna preproščina in nedolžnost, (kar mu je doka-
zala takrat, ko se mu je meni nič tebi nič vrgla okoli vratu v pariški
kavarni), dalje samozavest, prirojena ljubeznivost in čudna mešanica
boječnosti in želje po pustolovščinah. Za humor ni imela posebnega
smisla. Zdelo se je, da pozna življenje in svet samo iz romanov, ker bi
si sicer ne mogel pojasniti tistih čudnih besed, ki mu jih je rekla ta-
krat, ko sta se srečala: »Mislite si, da sem vaša prijateljica!« Ko sta
danes zjutraj prišla v Marseille, je bila zelo slabe volje, kar je povsem
razumljivo po dogodkih včerajšnjega dne. Poskušal je vse, da bi jo raz-
vedril, porabil je vse svoje znanje, bil je do nje uslužen, obziren, neko-
liko jo je tudi dražil, toda ni dosti pomagalo. Poskusil je tudi zadnje
sredstvo, ker je menil, da ne škoduje preveč, če se polnokrvnega konja
včasih tudi malo globlje dotakne z ostrogami.
Niti sanjal ni, kakšna presenečenja ga še čakajo v njeni družbi, ko
je stopil kakih pet minut pozneje z šopkom svežih vijolic vjedilnico.
»Vse je v redu, gospa. Naročil sem za naju sobi v prvem nadstropju
in brzojavno dogovorjeni oglas za pariške časopise. Mimogrede sem
preskrbel tudi vse'potrebno za vašo osebno nego. Ali vam smem ponu-
diti te vijolice, ki pričajo, da sva prišla v mesto večne pomladi?«
Vzela je šopek in se precej raztreseno smehljala. Začudeno jo je
pogledal in videl, kako je bila zatopljena v časopise. Mislil je, da bere
kak zanimiv članek iz Excelsiora ali Matina. Ko pa je pogledal bliže, se
je začudil, ko je videl, da bere Financial Leader. Za vraga, kaj naj to
pomeni, kaj vendar more biti zanimivega v tem angleškem borznem
časopisu? Morda pa navsezadnje novopečena gospa Pelotard tudi špe-
kulira z delnicami? Onstran Rokava je bilo zdaj v modi neko podjetje
z gumijem in večidel so špekulirale ženske. To je vedel. Kaj ko bi bila
njegova spremljevalka tudi ena od teh. Toda ni imel niti-časa, da bi si
še naprej stavil vprašanja, kajti v njegovem razmišljanju ga je preki-
nila ona sama in ga čemerno vprašala:
»Ali ste brali te časopise?«
»Da, gospa.«
časopis, ki je nanj pokazala, je bil glasilo Ernesta Isaacsa in gospod
Collin ga je z velikim zanimanje bral, kajti njegovi uvodniki so ga bolj
zabavali kakor katerakoli druga zabava. Ta številka pa ga je morala
še posebno zanimati.
»Tu je zanimiv članek, ki mi ga morate natančno razložiti.«
MLADINSKA NAGRADNA ŽREBANJA KREDITNE BANKE CELJE
KREDITNA BANKA CELJE — 107 — KREDITNA BANKA CELJE
»Prav rad, samo povejte, kateri je ta članek!«
Pogledal je v časopis, prepričan, da jo zanima pesniško in optimistič-
no pisan članek, s kakršnim je Isaacsov tajnik gospod Bass navadno
pozdravljal ustanovitev kakega novega podjetja svojega gospodarja. Bil
pa je silno presenečen, da bi se skoraj sesedel na stol, ko je videl, kam
je kazala s svojim prstom.
»Kaj vidim? Vas zanima članek o državnih obveznicah vojvodine
Menorce?«
Čudno! Čudno! Četrt minute je Filip gledal črnolaso glavo ob svoji
strani. Menorca? Kaj na vsem svetu zanima to mlado žensko ta ne-
srečna državica! Kako jo morejo zanimati članki o Menorci in njenih
državnih obveznicah? Kako jo more zanimati članek, ki se mu je včeraj
zvečer tudi sam tako zadovoljno smehljal na ploščadi pariške kavarne?
Predvčerajšnjim je začel izvrševati največje delo svojega življenja, delo,
ki ga je pred nekaj tedni predlagal gospodu Isaacsu v Londonu. Bankir
mu je za to kupčijo dal na razpolago potreben denar. To je bil naj-
predrznejši načrt, ki so si ga kdaj zamislili njegovi iznajdljivi možgani,
načrt, ki je osupil celo gospoda Isaacsa: pokupiti vse državne obveznice
neodvisne vojvodine, postati njen popolni gospodar, ki je imel njeno
usodo v svojih rokah. Sicer je bila ta država precej majhna, zato pa so
bili njeni državni dolgovi toliko večji. Pokupiti vse ali pa vsaj večino
teh državnih obveznic (po tečaju 42 in pol odstotka), prevarati oderuške
pijavke, zagotoviti si velik dobiček in spraviti v začudenje ves svet, ko
izve, kakšna kupčija se mu je posrečila. Dva tedna se je pripravljal na
udar.
Časopis gospoda Isaacsa in razni drugi naklonjeni in podkupljivi
listi so začeli prinašati v kratkih presledkih razburljive članke o gospo-
darskem položaju velike vojvodine Menorce. Ti članki so dosegli svoj
namen. Državni papirji velike vojvodine Menorce so se nenadoma poja-
vili na borzah, lastnikov se je že skoraj polastil preplah in kar sam od
sebe je padel tečaj od 45 in pol na 43. Filip Collin in njegova pomoč-
nika so čakali pripravljeni na primeren trenutek. V rokah so imeli
milijon in 300.000 funtov, ki jih jim je dal na razpolago gospod Isaacs,
Filip pa se je odločil, da vloži v kupčijo svojih 50.000 funtov. Pred dvema
dnevoma, to je 3. marca, so šli na delo. Zadnji in naj razburi j i vej ši
članek v Isaacsovih časopisih je imel uspeh. Borze v Parizu, Rimu in
Madridu so prodajale po uradnem tečaju 42 in pol menorčanske
državne obveznice. V komaj dvajsetih minutah je bilo kupljenih sko-
raj osem desetin vseh menorčanskih državnih papirjev. Cez pol ure so
oznanjevali brzojavi vsej Evropi to novico in svet se je začudeno spra-
ševal, kaj se je vendar zgodilo. Pokupiti menorčanske državne obvezni-
ce? Kaj naj vendar to pomeni? Kdor je zakrivil ta preplah na borzah,
iVII.AI)lNSKA NAGRADNA ŽREBANJA — KREDITNE BANKE CELJE
KREDITNA BANKA CELJE — 108 — KREDITNA BANKA CELJE
prav gotovo zasluži, da ga pošljejo v prvo umobolnico. Tako so pisali
tudi vsi večerni časopisi, ki so prinašali v gospodarskem delu kratke
in skrajno posmehljivo pisane članke. Najbolj pa ga je razveselil čla-
nek, ki mu ga je poslal gospod Isaacs ekspresno v Pariz. Bil je objav-
ljen v Financial Leaderu in bil seveda »navdihnjen v najboljših finanč-
nih krogih«. Bil je naslovljen: Kaj delajo norci? Prav ta članek je zbu
dil zanimanje Filipove spremljevalke, oziroma začasne žene. Premago-
val se je, da se ne bi izdal, ko je vprašal:
»čemu potrebujete mojih pojasnil, saj je članek vendar z naslo-
vom vred popolnoma jasen?«
»Prav to je, kar me zanima,« je nestrpno rekla. »Zakaj naj bi bil
človek, ki je pokupil menorčanske državne obveznice, norec? Ali niso
dobre?«
»Niso dobre?« Filip se je komaj premagoval, da se ni na ves glas
zasmejal, »Oprostite, kaj pa vi pravzaprav veste o državnih obvezni-
cah? Kaj veste o Menorci?«
Nekaj časa se je obotavljala, preden je rekla:
»če si ta ali ona država sposodi denar in izda obveznice, jih ime-
nujemo državne papirje, kajne? Pri nas doma v ... »Hitro >e prekinila
stavek. »Zakaj naj bi bili menorčanski državni papirji slabiši kakor so
drugod? O veliki vojvodini Menorci vem le to, da leži v Sredozemskem
morju, da tam vlada veliki vojvoda Roland ali tako nekako.«
»Ramon XX., gospa. Baje je zelo ljubezniv človek. Imate popolnoma
prav: Menorca leži v Sredozemskem morju in ima vladarja, toda nje-
gov gospodarski položaj, žal, ni tako ugoden, kakor je lepa njegova voj-
vodina. Morda je to tudi tako kakor v vaši domovini.«
»V moji domovini?« je začudeno rekla. »Kaj vi veste o moji do-
movini?«
»Prav nič, toda malo prej ste vi sami rekli, da si tudi vaša domo-
vina včasih pomaga z državnimi posojili, kar je popolnoma razumljivo.
Menorca pa je že nekaj sto let skoraj brez denarja in si vedno znova
pomaga s posojili. Tako je padla v roke oderuhov, ki terjajo za svoje
storitve 20, včasih pa celo 30 odstotkov dobička. Ali veste, kaj so od-
stotki? Vidim, da ste prav dobro podkovani v narodnem gospodar-
stvu. Dalje, ko je padla država v roke takim oderuhom ...«
Prekinila ga je:
»Povejte mi, kaj veste o velikem vojvodi!«
»Nič posebnega. Rojen je bil leta 1875, torej prav istega leta kakor
jaz. Je zelo dobro vzgojen, lepe in močne postave, žal, le nekoliko
šepa.«
»šepa, šepa? Ni mogoče!«
nagradno ih)tovanji!: v iiolandijo za vlagatelje vezanih
KREDITNA BANKA CELJE — 109 — KREDITNA BANKA CELJE
»Da, gospa, to prav zagotovo vem. Breme slabega gospodarskega
položaja ga je tako pritiskalo ...«
»Siromak! Ubogi siromak, šepa! Vendar je lep, kakor ste rekli.
To sem slišala tudi jaz. In star je 35 let?«
»Da, gospa, 35 let. Prav v najlepših letih za ženitev! Zdi se mi, da
se zelo zanimate za don Ramona.«
Naredila se je, kakor da ga ni slišala, zamahnila je z roko in nestrp-
no rekla:
»Prav nič! Začniva že vendar zajtrkovati, zelo sem že lačna. To-
liko govorite, da bo zajtrk že mrzel.«
Filip se je priklonil, sedel k mizi in vprašal:
»Pozabil sem vas vprašati, kaj bi radi pili.«
Ni mu odgovorila, pokusila je to in ono jed in potem spet začela
govoriti:
»Tu v časopisu sem brala, da je le kak norec lahko pokupil državne
papirje Menorce. Norec ali pa anarhist, tako piše tukaj. Kako si vi pred-
stavljate to stvar? Ali sploh kaj veste o tem? Mislim, da nekaj morate
vedeti.«
»Jaz naj bi vedel? Kako to mislite? Nihče ne ve, kako se je vse to
zgodilo in kdo je človek, ki je pokupil vse te obveznice. Saj vendar
tudi to pišejo časopisi.«
»To je sicer res, toda povejte mi, kaj vi jnislite o tem! Ali res mi-
slite, da je tisti človek norec?«
Filip jo je nekaj časa opazoval, preden je odgovoril. Kaj za vraga
zanima to mlado neznanko tisto, kar je v zvezi z vojvodino Menorco?
Zakaj in v kolikšni meri bi lahko zanimale njegove borzne špekula-
cije z menorčanskimi papirji to skrivnostno žensko? Premišljeval je
to in ono, ali odgovora si ni vedel. Ona pa je nestrpno čakala njego-
vega odgovora. Filip se je končno odkašljal in rekel:
»Hm, če vam povem po pravici, pravzaprav si ne upam govoriti o
zadevi. Ko bi pa hotel povedati svoje mnenje o človeku, ki se je lotil
te špekulacije, moram reči, da ta človek ni blazen, kakor ga opisujejo.
Po mojem mnenju prav gotovo ni.«
Poslušala ga je in Filipu se je zdelo, da jo je njegov odgovor po-
polnoma pomiril.
»Torej vi ne verjamete tega! To je zelo lepo od vas, to me zelo
v6seli!«
»Vraga, mene tudi! Povejte mi, zakaj ste vi tega tako veseli!«
»Mislila sem le na tega siromaka velikega vojvoda Raoula ...«
»Ramona XX.,« jo je popravil Filip.
»Da, da, Ramona! Bala sem se, da bi mogel človek, ki je pokupil
obveznice, uničiti velikega vojvodo, če je res norec.«
VLOG — 20 POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CELJE
KREDITNA BANKA CELJE — 110 — KREDITNA BANKA CELJE
»Da, da, prav imate. Ker se mu je špekulacija popolnoma posre-
čila, je postal ta človek popoln gospodar Menorce.«
»Popoln gospodar, res?«
»To je čisto razumljivo! Ce je ta človek norec, lahko že jutri pri-
sili velikega vojvodo, da napove bankrot ali pa da se odpove prestolu.«
»Toda vi tega ne verjamete, saj ste tako rekli!«
»Ne, jaz ne verjamem. Mogoče pa bi tudi bilo, da je sedanji lastnik
menorčanskih državnih papirjev kakšen dobrodušen neuravnovešen
norec, tudi take še najdemo danes, mogoče je ta človek pokupil vse
državne obveznice samo zato, da bi rešil velikega vojvodo težkih
bremen.«
»In potem bi bil Ronald rešen?«
»Ramon! Da, potem bi bil don Ramon rešen. Toda med nama reče-
no, taki norci so dandanes precej redki, posebno na borzah. Po mojem
mnenju je človek — glas gospoda Collina je skoraj neopazno zadrh-
tel od zadovoljstva — ki je napravil to kupčijo, prebrisan trgovec,
morda tudi špekulant, ki je našel Kolumbovo jajce tam. kjer ga drugi
niso mogli najti. Bodite prepričani, da je storil to samo zato, da bi
pri vsej stvari nekaj zaslužil, kar se bo gotovo tudi zgodilo.«
Zamišljeno je gledala v svojo skodelico čaja in počasi rekla:
»Kaj nima nihče pojma, kdo bi mogel biti ta človek?«
»žal, tako je. Saj ste lahko brali v časopisih, kako zvito in previdno
je ravnal, da ga ne bi mogli izslediti.«
»Tudi vi ne?« Gledala ga je z očmi, ki so glasno govorile, da mu
popolnoma zaupa in da bi samo on lahko izsledil neznanega špeku-
lanta. Filipu je bilo to priznanje zelo všeč in skromno je rekel:
»Ne, gospa, tudi jaz ne!«
Spet se je zamislila.
»Gospa, pa menda vendar ne želite, da bi poskusil izslediti tega
človeka?«
»Ah, ko bi mi mogli to storiti, bi vam bila neskončno hvaležna!«
Te besede je hitro izgovorila in nato izpila skodelico čaja.
^ilip jo je molče gledal in se vedno bolj čudil. Moral si je priznati,
öa je mlada neznanka najbolj nerazumljivo in skrivnostno bitje než-
J^ega spola, ki ga je sploh kdaj srečal. Sam pri sebi je sklenil, da mora
priti vsej stvari do dna. Zdelo se mu je, da njemu, staremu lisjaku, ne
^o posebno težko speljati na led neizkušeno mlado žensko. Moral pa
je priznati, da zelo spretno varuje svoje skrivnosti. Niti enkrat se
hI zarekla, niti besedice ni spregovorila, da bi mu nakazala smer, kje
'^aj začne s svojim izsledovanjem. Vse, kar je do zdaj izdala, je bilo
^jeno veliko zanimanje za Menorco, kar pa je le še povečalo njeno
skrivnost. Tudi človek, ki ga je bil videl na lyonskem kolodvoru, mu je
^^^G^DNO POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VLAGATELJE VEZANIH
KREDITNA BANKA CELJE — 111 — KREDITNA BANKA CELJE
bil vedno bolj skrivnosten. Kakorkoli si je Filip prizadeval, da bi se
spomnil njegovega imena, mu nikakor ni uspelo. Navsezadnje bi že
zvedel za vzroke njenega zanimanja za otok Menorco, ko bi bilo dovolj
časa. Ali pojutrišnjem bo odpeljala iz Marseilla ladja, s katero je na-
meraval potovati na otok, ki je iz različnih razlogov zanimal njo, njega
in gospoda Isaacsa.
Pogledal je na uro. Bilo je pol enajstih. V glavo mu je padla dobra
misel.
»Gospa,« je rekel, »nečesa sem se spomnil. Vi nimate prav nobene
prtljage in preden pride vaš gospod Jakobi, bi utegnilo nekaj časa. Zato
morava tu v Marseillu preskrbeti za prvo silo vse, kar potrebujete.«
Bila je zadovoljna, vendar se je obotavljala.
»To je sicer res, vendar mislim, da bo Jakob jutri že tukaj. Imate
pa popolnoma prav, moram se preobleči.«
žalostno se je pogledala v ogledalu in vzdihnila:
»Ah, kako sem stara!«
Poravnal je račun in odšla sta v lepem pomladanskem sončnem
dopoldnevu.
Ko sta nakupila vse potrebno in se vračala proti hotelu, je Filip
doživel nekaj, česar bi se ne bil nikoli nadejal. Pravkar sta stopila v
podružnico pariške trgovine, da bi nakupila še nekaj malenkosti, tako
na primer lahek pomladanski klobuk, kajti sonce je tukaj žgalo mnogo
bolj kakor v Parizu, tančice, parfume, rokavice in par lahkih čevljev.
Hotel jo je tudi pregovoriti, da bi kupila popoldansko obleko, a ni
marala. Nakupovala je še nekaj drobnarij, za katere se on ni zani-
mal. Potisnil je klobuk na čelo, stopil med vrata prodajalne in čakal
nanjo. Vroče pomladansko sonce mu je prijalo, ko ga je prijetno žgalo
v obraz. Vrnila se je iz trgovine in Filip je že hotel naročiti voz, ko mu
je pokazala s prstom na prodajalnico za časopise. Njene oči so bile
preplašene, ko je gledala pisane lepake in velike napise.
»Ali vidite?« je rekla. »Preberite, zdi se mi, da je napisano Menorca.«
»že spet Menorca,« se je zasmejal Filip. »Kaj za vraga bi se moglo
zgoditi na Menorci?«
Kakor v odgovor na njegov smeh in njegove besede pa je zavreščal
skozi vrvenje in ropotanje marsejske ulice hripav glas prodajalcev ča-
sopisov:
»Me...e... norca!« so vpili. »Menorca! Podrobnosti o revoluciji na
Menorci! Le petit Marseillais! Le petit Marseillais! Umor vbulonjskem
gozdu! Revolucija na Menorci!«
Ko bi pozneje zaslišali tega prodajalca časopisov o dogodku, ki je
zdaj sledil, bi lahko izpovedal le sledeče: videl je planiti čez cesto ne
VLOG — 20 POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CELJE
KREDITNA BANKA CELJE — 112 — KREDITNA BANKA CELJE
glede na nevarnost, da ga povozi avto ali pohodijo konji, črnega go-
spoda. Brez besede je prihitel k njemu, mu pokazal na časopise in mu
ponudil pet frankov. Prodajalec časopisov je klel, ker je zelo nerad za
pet centimov, kolikor je stal časopis, menjal pet frankov. Z umazano
roko je potegnil iz žepa polno pest niklja in bakra in hotel zmenjati.
Zdaj pa se je zgodil čudež. Gospod s črnimi brki ni videl niti umazane
roke niti niklja in bakra. Samo gledal je v časopis, ki ga je pravkar
kupil. Držal je časopis tako krčevito, da so bili konci njegovih prstov
beli. Preletaval je z očmi prvo stran časopisa, črni brki so se mu ježili
kakor dlaka na hrbtu podivjane mačke. Skoraj dve minuti je trajalo,
da je prebral, kar ga je zanimalo. Nato mu je roka s časopisom omah-
nila in brezizrazno je gledal vrvenje na cesti. Prodajalec časopisov je
zadovoljno vtaknil drobiž v žep in stopil nekaj korakov proč. Ni
hotel motiti čudnega gospoda, kajti zaslužiti kar takole brez truda 4
franke in 95 centimov ni igrača.
Čez nekaj trenutkov pa je črni gospod odprl usta in iz njih se je
usula kopica besed, ki je v njih prodajalec takoj prepoznal divje klet-
ve, čeprav ni razumel jezika, v katerem je neznanec klel. Nekaj tre-
nutkov pozneje pa je planil neznanec nazaj v gnečo. Prodajalec je gle-
dal za njim v upanju, da bi ga vendarle kdo povozil ali pa mu kako
drugače preprečil zahtevati nazaj drobiž. Gledal je za njim in neje-
voljno ugotovil, da je srečno prišel na drugo stran ceste, kjer ga ja
sprejela že precej postarana ženska s kopico vprašanj, črni gospod ji
ni odgovarjal, le časopis ji je pokazal. Mladi prodajalec časopisv je bil
radoveden, kakšen vtis bo napravil časopis na postarano žensko, a kar
se je zgodilo, je bilo nad vsem pričakovanjem.
ženska mu je iztrgala časopis iz roke, toda komaj je mogla prebra-
ti nekaj vrstic, je spustila časopis iz rok in omahnila, da jo je črni
gospod komaj prestregel v svoje roke.
Jutranja izdaja časopisa Petit Marseillais, ki je neznanega gospoda
tako zmedla, da je plačal zanjo 5 frankov, je povzročila omedlevico
stare gospe.
Neznanec je odpeljal žensko v bližnjo lekarno. Čez nekaj trenutkov
je spet planil ven, pobral časopis, ki ga je bila ženska spustila iz rok,
ga vtaknil v žep in se vrnil v lekarno. Čez kakih deset minut je prišel
pred lekarno voz. Oprta na svojega spremljevalca je prišla ženska iz le-
karne, sedla sta v voz in se odpeljala.
Tedaj pa je začelo zanimati tudi prodajalca časopisov, kaj je moglo
pravzaprav biti tisto, kar je tako čudno delovalo na neznanega go-
spoda in staro žensko. Ni mu bilo več mar prodajanje časopisov, paz-
Mivo je začel brati časopis, ki je povzročil to malo dramo na cesti.
^ VGRADNO POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VIJVGATELJE VEZANIH