Dopisi. Iz Maribora. (Narodni volilni možje) izvoljeni so bili: V občini Grušovjo (Prihova) Mat, Flis in Juri Mec, y Vrhovlju Franc Eak in Miha Kndolf; v Konjieah Matevž Dimnik (Konjiška ves), Kovačič Anton (Nova ves), Kovač Štefan. Jelenko Janez (Blato), Laraut Anton (Polena); vStranicah: Fr. Verlič, Fiauž Matija; ina Tepanjab. Janez Eudolf in Jakob Bergdolt; v Liienci g. Fr, Pintar, župnik in Mat. Jurše; v Poličanah Letiček in Vizjak, v Brezji Košir, v Modražah Ogrine, v Hrastovei Slatiušek, v Činžatu Šimpn in Blaž Hauptman (letos prvokrat narodna), v Špitaliču Janez Cagran in Miba Zidanšek, v Makolah Miha Lendovšek. V občinah: sv. Ana, Makole, Jelovee, Statenberg, Pečke, Stopno, Dešno — vse narodno! V Pokošah Ferd. Pogoreve, v Eogozi fetefan Friodl, v Vuhredu A. Kocuvan. Pri sv. Križu blizu Maribora — vse narodno, Pri Novi cerkyi dr. L. Gregorec in še 3 navodnjaki, v Weixendorf 2 narodna, v Dobini 2 narodna, v Laporji Lovrenc Rak, v Hošniciv Franc Mlakar, v Verhovlju Valentin Sagadin, v Žabjeku Peter Sternišek, v Lušečki vesi Lovrenc Suc, v Stanoškem Paul Urleb, v Pretrešu Juri Jernejšek. v Vrhlogi Frane Papež in Stefan Mlakar, y Kamci Sebwarz, J. Ledinek, v Jelovci Kaube. V občinah : Laže (2), Zbelovo (2), sv. Jernej (2), v Ločah (3), — vse naiodno; v Oplotnici Fr. Jonke, Juri Bezenšek, Karol Kiiechbaum, Blaž Mlakei* in Anton Kolar. Pri Zgornji Kungoti: Šinko, Jakob Nerat, v Kotu J. Smogavc in Ig. Breznik; pri sv. Martinu v Eožni dolini B. Voh, J. Podjavoršek in Maks Torinok, na Fi\-tnkolovem. Bl. Dolinšek in he 2 narodnjaka; v Okoški občini Juri Leskovar in Anton Pišotek; v Avliei Al. Grubelnik in Franc Vomer; v Slivniei pri Mariboru 2 narodnjaka; v Pirešieah J. Kunoj, Martin Lednik, Anton Miniik, J. Voh, V. Toman, M. Podpečan; v Kuraenu Korman in Ladinik; v Rotenbergu Karničnik; Pohorsko je vo-' lilo narodno. V Slatini (5). pii sv. Benediktu (2), vse narodno. V Mariboiu na levom bregu nnrodno: Vrtie (Franc Marko.) lz Ptuja. Ponudnika za bodoče volitve v nnšfj kmetskej skupini išeejo naši nemčurji. Ta služba ni slaba,ka jti pri zadnjili deželnozborskih volitvah zaslužil je bivši ponudnik gosp. Š. pre celib 30 fl. t. j. trideset srebrnjakov. Prav pridejo takim Ijudem, ki jih silno potrebujejo. Saj ne da druzega, kot svoje ime! Eadovedni smo, kje ga bodo našli. Iz Vidina. Uenes popoldne zborovalo je pri nas političko društvo MPozor". Zborovanja se je udeležilo Teliko število posestnikov volilcev iz domače župnije, dosti jih je prišlo tudi iz sosednib, kakor Hajdinske, Cirkovške, Lovrenške, Trojiske, Leskovške in Barbarske. Bivši naš poslanec č. g. Bož. Eaič poročal je obširno o svojem deloTanju v deželnem in državnera zboru. Po koneanetn poročilu bil je enoglasno kot naš slovenski kandidat za državnozborsko volitev proglušen. Vsi navzoči obljubili so, da bo vsak po svoji moči delal, da zmagamo mi Slovenci s svojira kandidatom eastno. Saj pa tudi vsak sprevidi, da si boljšega kandidata od č. g. Bož. Eaič-a izbrati ne moremo! Celo četrt stoletja živi in dela neumorno med nami; budil in navduševal nas je po ^taborih*1 in pri raznih svečanostih, zagovarja in brani naše pravice v okrajnem zastopu, v okr. šol. svetovalslvu itd. Mi ga poznamo ter mu zaupamo, zatoiej mu bomo dali 2. junija t. 1. glase, in ne onemu, katorega si bodo ptujski Nemci in neračurji kupili. Ko je bilo zborovauje končano, vršili so se razni pogovori, napivale so se navdušene napitnice, slišalo se je milo slovensko petje. Težko nam je feilo, ko jo prišla ura ločitve. Nihče ni mislil, da bo v ,,nemčurskem gnjezdu" mogoOe napraviti zborovanje slovenskega politiškega društva s tako ugodnim uspehora. Zaeetek je storjen. Zaeeto delo naj se nadaljuje in zarujaveli nemčurji bodo zginoli, kakoi* denes znani ,,bauernvereinler", ki se je bil tudi zborovanja udeležil! Vsa čast pa našemu Ijudstyu, ki se je obnašalo izgledno lepo! Niti najmenjši nered se ni pripetil, da si so bile natlačene vse sobe, zastavljeni vsi hodniki, mnogo ljudstva pred hramora pod milim nebom, ki je poslušalo govornike pri odprtih oknih, pa nikogar, da bi bil pazil na red ! Tako je prav. To bodi drugim v izgled! Omeniti še moram, da jo gospod Frečnik prostore, ki so za zborovanje kaj pripravni, blagovoljno brezplačno društvu prepustil in da nam je dobro slregel, Iz Konjic. Izv. dopis. (Volitve.) Brez hrupa, brez prepira so se včeraj tukaj v Konjicah volitve vršile. vNaši kandidatje: Matev/, Dimnik, Anton Kovačič, Štefan Kovač, Jelenko Janez in Ant. Brut dobili so 81 glasov, dva glasa so nam zavrgli.. Nomškutarskib se je Dekaj prikazalo v trgu, več kot 5 —6 pa jih šteti nisem mogel, pa še ti so šila in kopita pobrali, ko so videli našo aimado. Zares je bil cvet kmeckega stanu Konjiške fare zbran. Nekoliko takšnih, ki so se ob easu srenjskih volitev nam izneverili in ki so pred 8 dnevi Foreggerjevi gardi služili, povrnoli so se k nam. čuditi se morarao, da jib je toliko vkljub delu na polji, vkljub enomernim volitvam — deželni zbor in srenja — prišlo. Volilcev je v ysem 158—160. V srenji Kot na Pohorjn sta tudi dva narodna voIjena: Jernej Smogave in Nace Breznik. Od drugih strani rai še nič ni na uho prišlo. Od Marije Snežne. (K a m b o m o p r i š 1 i ?) Ni dolgo, da se je preselil viničar M. v našo faro, ki že od mladosti ni ravno na dobrem glasu. Osemletni jegov deček obiskuje našo šolo. Ko šolarji gredo iz šole, je lagodni fantek zdaj katerega šolarja sunil, zdaj se zopet v kako šolarico zagnal. Šolarica S. ga je tedaj posvarila tei* mu pretila, da ga bode zatožila, če ne bode miren. To je nemarneža tako raztogotilo, da pobere kamen na cesti, in deklieo po sencih tako nesrečno udaii, da se je komaj do doma privlekla. Morala se je vleči in 6. raaja že smo jo pokopali. Takšni fantek in — toliki grešnik! Kdo je temu kriv? Prvič je stara resniea, da se jabelka ne kota daleč od drevesa, drugie pa šibe v šoli menjka; in če prav celi svet pravi, da šiba ne dohaja v šolo, tudi celi svet ne bode na laž postavil svetega duha, ki pravi: nŠiba in svaritev podelujete modrost; deček pa, ki je prepušoen svoji volji, dela sraraoto svoji materi. — Neukročen konj se ne da vodili, in samopašen sin bo predrzen. Le gladi sina, in on to bo imel v strahu: le igraj se ž njim, in žalil te bo!" Iz Ljutomera. Nemila smrt vzela nara je mnogospoštovanega 82 let starega gospoda Antona Božiča, kateri je bil v Ljutoraeiu kakih 50 let jako priljubijeni in erečen vraenik in je mnogo posebno sirornakom dobrega stoiil. Zastran svojih blagih del in kot zasluženi vračnik bil je pokojni od njih veličanstva našega presvitlega eesarja z zlatira križem odlikovan. Pokojni sicer ni bil naše gore list, yendar je bil tudi od naše strani spoštovan, bodi rnu tedaj zemljica labka! lz Slov. Bistriške^a okraja. (Kako iz Sloveneev d e 1 a j o N o ra c e), to kažo naš okraj, če pogledaino na delovanje sem pritepenih tnjeev, rogovilstvo prajzovskega šulvereina, zlasti pa učinek zadnjega štetja ljudij. Sloveneev še so nažteli 10.374, a Nemcev 2029. Kde so jib vendar vzeli ? No, v Bistrici, v raestu 927 (Slovenccv 200). Dnige so vse izvohali ali po sili miredili na kmetili, namieč v Gigonci 7, Studeiiicali 45, Stopnom 12, Stattenbergu 12, Devini 5, Pretreži 3,_Vrlilogi 9, Predbukovjera 2, Oglenšaku 21, KočneriTH^ Lukovnjaku 6, Leskovci 3G, Makolah 29, Jelovci 1, Dežnem \, Biikovci 2, gornji Bistrici 75, Poličanah 30, Orešnovcab 130 (662 Slovencev1), gornji Pulskavi 92 (Sloveneev 434), spodnji Pulskavi 362 (?) zraven 473 Slovoncev. Vendar najboljo šteli so v Poklu. Kajti našteli so 254 Nemcev in 223 Sloveneev. Irnamo torej nomski Pekel na Slovenskem. Kdo ga je zakuril, to nienda ve povedati nemškutarski glavač, ki si od Ioličan do Maribora pri vsakih volitvah jezik, raošnjo in čevlje skrha. Lani so nemčurji hudo na Slovence pritiskali, a bili vendar piemagani. Letos mora že bolje biti. Od 54 glasov ne sme veliko pasti mej nemourske koprive. To zahteva slovenska t-ast ia ponos ! Iz Selnice ob Dravi. Cudil se boš dragi bralee, da je bil shod slovenskih volilnih mož v ^urgerraanski" Seluici, po maenji naših nemškutarjev, mogoč. In vendar je tako. Žo 13. t. m. popoldtie so nain fanlje prav lepo Bniajo" postavili, na vrhu katero slovenska trobojnica vihra. Ko bi videl, kako kisle obraze so nemčurji naiedili, zagledarši jo, bi nehoto mislil, da so pelin žvekali; vendar to fantov ni motilo, rekli so: ,,pa naj G.— po njo pleza". Drugi dan 14. t. m. na Križevo smo zgodaj videli iz goililnice g. Lahovo cesarsko in slovensko bandero plapolati v znamenje, da imamo tam zbirališče. ,,Bos is denn los", so nemčuiji nedolžno vprašali, pa vedeli so, ker kakor opiea (of) vse za človekom dela, tako je tudi G.— okoli 9. ure svojo frankfurtersko cunjo izobesil, katera so je pa našib avstrijskih in slovenskih sramovala, ker je blato lizala. Dan je bil slab, do žilo je. Nemčurji so vse btorili, da bi kmete od ydeležitve odvrnili^ ali ni šlo; ob pol štireb je bila dvorana že polna. Prišli so k shodu od sv. Ožbalta, sv. Duha, Euš eelo iz visokega Smolnika. Pevei so gospode živo z Ipavčevim ,,Slovenec sem" pozdravili, na kar je dvorana od ,,živijoklicev" odmevala. Jako dober utis je naredila na kmete častita oseba g. barona Goedelna, dopadel jira je jedernati govor dv. Eadaja, navdušiln. jih je pa posebno dovtipna beseda dr. Dečka. Tako smo se v lepem redu dogovoiili; kraot Bužič Mihael se je g. baronu v imenu kmetov zahvalil, ia ko so se g. poslanci odvezli, so se tudi kraetje sčasoma rairno razšli. Posebno v čast slnži našim fantom, da so z veliko pozoinostjo poslušali iu se prav lepo obnašali. Konec so pa narodili nemškutarji. Ko je vse rainolo, je ludi nekatero od teh, — se ve po njih innenji iraenitne, — ,,bos bir bolt Herrn sain", radovednost gnala pozvedeti, kako je bilo. Ni dolgo ti-pelo se zaenejo prepirali, tako da so nekateii celo za sto] zgrabili. Od sv. Roprta v Slov. goricaii. (Z a v o1 i 1 n e ra ož e g r e.) Ljubi slovenski gospodar sprejmi te črtice iz naše Eoprčke dolino, katere piše kmečka žuljeva roka v vužni volitvi volilnih mož za državni zbor, katere so u/.e pred vratmi. Sedaj, dragi rojaki iu domoljubi slovenski, ne mudite se ob določeni uri iti na volišče, da se zave^to svojega narodnega duba, in otroseto jarm nasprolnikov, in se no dasto iznoveriti od onih v ovč-ji obleki, kateri so nam celo bli/.o. Zrtvujte svoje moči, da izvolite volilne može. katori so narodni verni katoliinui in v.vesti Avstrijani, naj bi so ne uraraovali domu iti, kajti le tuko dosognomo nam uže toliko let kratene pravice. Le zatem pusti se nam živeti na tleh slovenskih, na tleh, na katcrih nas je poiodila na.ša slovenska mati in tako nas nsij krije tudi gomila na slovenski zomlji. Tedaj domoljubi, brez vse ovire hsijdi na noge! Pokažimo vsemu svetu, da žo naš slovenski narod ne bo uničen, da srao udani svitleinu eesarju in ostanemo zve.-iti Avstrijani! Toroj vse za vero, dom in eosarja. Iz Trnovec. Dne 8. grudna 1884 v večer jo stražen požar razun dveh hiš ceio ves vpepelil. Ljudjo si v splošnji zmešnjavi in velikem strahu niso mogli razun golega življenja nič«sar rešiti. Ghidu in zime bi bili morali konec rzeti, ko bi se milodarne roke no bile \ takem obilnem žtevilu odprlo; pa v največi sili prišla je tudi pomoč; od vsoh kraj»v so milodari prihajali. Presvitli cesar, railostljivi knez in škof v Mariboru, dožolni odbor, štiijoj>ka hranilnica in veliko drugih dobrotnikov .so denaijo darovali, v bližnjih župnijah in občinah, posebno v Slovenski Bistriei, v Cirkovcah itd. so obloko in živež nabirali in pošiljali, čes.ar je v hudi ziini pnč najbolj potrobno bilo. Vsem velikodušnim in dobrosrcnim dobrotnikom so tedaj za vse, tudi najmanjše darovo, v imenu svojih toliko nesreonih sosedov ia soveščanov presrčno zahvaljujem, ter glasno zakličera: Bog Vam stoterokrat povini! Fr. Papež, kmet v Trnovcah.