ARHIVI X'l 1989 121 ZUSAMMENFASSUNG Arclrivausbildnng in JugcJawíeii mil besonderer Rücksicht auf Slowenien Joic- Ž o mar In Jugoslawien befaßt man siel; schon seit 40 Jahren mit der Frage betreffend die Ausbildung für Archiv!»-iliirrnisse. Der erste- Arehivkurs fand in 1050 statt. l:s erwies Jich aber bald, daß gemeinsame, fiir die ganze Snat organisierte Archivknrsc wegen so vieler verschie-dencr historischer licreiche nicht möglich sind. Seit dem Jahre 1953 gibt es einen ständigen Fachknrs Seim Archiv der SP Serbien, aller vor allem für die Bedürfnisse dieser Republik KllnijiliPin wurde die Archivistik 711111 Bestandteil des regclmiifiigen Studiums an Philosophischen Ca-kniiaten: im Schnlhihr |978/89in Ljnbljana, zur letzten Zeit aber auch an den Philosophischen Faknltiiten in Novi S;id und Zagreb. In der Fortsetzung werden der Lehrplan und die mit der Fortbildung verbundene Fragen behandelt. Delo Francesca Majerja v mestni ki iz? c m arhivü \ Kopru D v ¿a Kriei-Umck Uvud O Francescu Majeiju so doslej pri nas pisali Marij lira-t m a v poročilu iz leta 1955, Kma Unick v sestavku Oris nastanka in razvoja arhivskih zavodov na obalnem ob 1110 iju iij Miroslav Pahor v sestavku Mestna'knjižnica v Kopru. Frarcesco Majer je živel v kipru od leta 1852 do 1939. Študiraj je na Dunaju in v Gradcu liil je profesor klasične filologijc in je poučeval griki, latinski in italijanski ''ezik na viji gimnaziji, italijanski klasični gimnaziji in v semcnišcu v Kopru - Pc Pahorje/i h podatkih je začel urejati knjižnico in arhiv 1894. leta, po IJratinovih 1900, leta, ko je postal upravnik knjižnice in arhiva Hil ¡c tndi upravnik Mestnega muzeja od ustanovitve 1911 leta dc 1918, Zanimanje za zgodovine 'stre je bilo v italijanskem kulturnem krogu v 19 stoletju že močno pn^olno, saj so izšla naslednja dela: Pietro Stancovich Biografia degli uomini d isti 11 ti deli'Istri a (1828), Pietro Caiidler: Codice dipleinatico istriano (1846-1952), Carlo Combi: Saggio d' Jiblicgrafia istriana (3 8t>4) izhajali so spisi razprave jn ob/ave gradiva o istrskih mestih, tndi o Kopru, Izoli i' Piranu. Z arhivskega področja velja omeniti vodnik Gli arc'"vi, ki gaje izdalo beneško arhivsko nadzomištvo v osemdesetih letih 19. stoletja. Koprska knjižnica in arhiv sly bila v mestni občini in sta se z upravo večkrat selila nazadnje v drugo nadstropje mestne palače. Zaradi pomanjkanja prostorov na ob čini so bili po Majeijevih besedah "ieie pod uprave pc-destata Giorgia Cobjla ,.. urejeni prostori ia knjižnico in arhiv in tedaj so začela urejevalna uela ',3 Mai;ijevo uelo v knjižnici Mestna knjižnica je nastala iz knjižnico mestne občine '1 darov premožnih meščanov, Majer je knjige združil razen a ve h knjižnic advokatov Giorgia Hasscgia in Nasaria Stadija. Knjižnica je vsebovala bogato zbirko istrske literature z deli G. li. Carlija, Pietra Kamllerja Carla dc Francescliija, l*ietra Stancovicha, od periodike Archeografo Triestino, Atti c niemorie, Archivio reneto, številne pclitične in lokalne časopise, med diug^ni knjigami so bile zastopane zgodovina, grška, latinska in itaiijaiiSKa klasična literatura italijanska motlerna literatura, jezikoslovje (italijansko, nemško in francosko), «erstvo, ze"ilic|iis, medicina. Majer je najprej ločil kitjiíiiiec od arhiva, uredil knjige po formatih, iačel sestavljali inventar in katalog.. Sestavil je dva inventaija, ločeno za knj'ge in brošure; sesta vil je tudi dva katalaga abe čedno-imenskega in stvarnega. rendar pri p.vem [ri bil dosleden, ker ni uvrščal listkov pod stvarnimi znafnicann ampak vse pod 'Anoni 1110" V stvarnem katalogu je knjige razvrstil v 16 skupin: modema filozofija, jezikoslovje, leposlovje itd. V začetku je knjižnica itela 0.065 knjig, po prvi svetovni vojni 6.697 inventurnih Številk, 11 158 zrezkov knjig in 1 211 inventariziranih broiur, pred prvo svetovno vojno je itela že 8,344 invetnarnih številk, 23.420 zvezkov in približno 2.800 brošur Majerji-vo delo v arhivu Po Majeijevih besed ali hi glede na pomen, ki gaje imel Koper v pred beneškem in bencikem obdobju ko je bil od leta 1210 do 18¡0 sicdišee Istre, moral imeti naj hogatcjii arhiv, ki pa se žal ni ohranil v celoti, Del najstarejšega arhiva je bil že v preteklosti odpeljan v Benetke, kjer se je za njim hgubila sled, Dnigi del starega arhiva so uničili Genovcžani 1 julija 1380, ko je zgorel v poiarn.4 In tndi pozneje za arhiv ni bile najbolje poskr bljeno, daklcr se :!ela ni lotil Majer, Uredil je fond starega občinskega arhiva, fond Okrajnega sodisča in fond Uprave domen Koper (Finančnega inšpektorata). Večji del starega koprskega občinskega arhiva je bil leta 1944 odpeljan v Italijo, ostala je le deveta skupina. 1, NajpomembnejŠe Majerjevo arhivsko delo je Inventar starega občinskega arhiva (L'arehmo antico del Muni- 20 AP111VI Xll 1989 cipio d i Capodistria). ki je bil tiskan najprej v Pagine h triane (1^03--1903) in ponaiismen v sauiostjjni publikaciji Inventirio dell'Antico Arciiivic Municipale (Capodistria. 1109, 174str). V uvodu (str 3--5) govori o pomena arhivskega g-adi-va glede na pomen Kopra n premajhni skrbi za njegovo varovanj? in o urejanju. Arhiv je Majer uredil "glede na prostore, kjer se je nahajaj čas na katerega se je nanašal in na vsebino, ne da bi imel namen narediti kaj posebno pomembnega edini namen je bil da bi seznanili znanstvenike, kij se v njem nahaja, da bi lahko uporabljali pri svojih raziskavah V prvi ikutrni so navedeni viccdomini in notaiji (Vi-cedomini e Nodari), St. 1--534, omare A, li, a. b, C, D. E- str. 5 -39. Dokumenti so od leta 1380, eden celo iz leta 1346, do leta 1799 oziroma v vicedomskili knjigah do leta ISrO. Pri vsaki skupin: dokumentov ki ima svojo zaporedno številko, navaja Majcr Pmoi gradiva, imena vi cedominov (npr. Rolando ae ALnerigogna, lacobo de Acerbis de Penisic) in ponekod tudi imena notarjev (Baisio de BaiS'o), ki so delovali v času navedeni!.1 vice-dominov. Sledi zunanji opis dokumentov oziroma zvrsti1 knjiga zvezek, sveženj, ovoj; Število strani z opisom urejenosti; večkrat je navedeno da so knjige vezane brez praveg; reda; i^as nastanka z letnicami (1380—1417) in opombo, iz katerega Časa je posamezen dokument (prvi iz leti 1346) ali večina dokumentov (1381-14i3). Na koncu opiše stopnjo ohranjenosti: dobro oliranjeni; ne kateri so samo delno čitljivi. zarad: poškodh, vlage zelo poškodovani in nečitljivi; nekatere strani so raztrgane Pri nekaterih arhivskih enota!; navaja Se misli z začetnih strani, k. so bile bodisi v latinščini ali italijanščini. V drugi jkupini so knjige svetov (Libri de: Consigli), št 535-574. omare E F str. 39 -41. Dakumenti se nanašajo na čas od 15 septembra 1483 do BI. januaija 1623. Knjige ¡¿o označene i velikimi črka ni abecede od A do Z in od A.A do Q.Q Vezane so večinoma v per gament, manjše Število v usnje. Pn vsaki je naveden čas, na katerega je nanaša ?. datumi. V tretji skupini so spisi občin^Atti de'la Comuniti), št. 575-T026, omare F e,f,G,g H.li.l i, L, l, str- 4294. Čas nasianKa: 1448--1790, nekaj spisov do 1805. le ta. Navedera je 2 vrst in ohranjenost kmiga, knjiga brez piatnic ostanki knjige, ovoj; nato lunkcija in letnice vla dania; podestat in kapitan (Podestae Capitano), pod ob-hstjo (sub regiine), podestat. Sledi podrobra navedba vsebine knjige, Število dokumentov in čas Jiaslankafdan, mesec in leto), npr. Praeceptorum liber terhus. Carte 38 Dal ',3 lebbraio al 24 luglic 1471, Sledi podrobna naved ba vsebine knjige Termir.orum, Petitionum, Intenzio-nuni, Sententiatum , Ponekod je citirar še teks* (epi-pral, verz, misel) s prve strani knjige, ki je v latinščini ali italijanščini. Četrto skupino sestavljajo dokumenti. ki st nanaiajo predvsem na uprave občine (Documenti che riguardano piu particolarmento l'a:nninisirazione della Lomniuni-!a), St, 1027--1070. omara M,str. 94 -98. Čas nastanka: 1460- 1799, nekaj spisov je do leta '814 Navedena je vsebina ¿radiva; knjiga bolet uk?zi za plačevanje, občinske bolete, *as nastanka (dar., mesec in leto); ponekod opis: knjiga vetana v lepenko; p.-episi opomb in besedil s prvih strani. Peto skupino sestavljajo zemljiški davki 0,-enitvt:?), zakupi, katastri kapita'ov in statistični podatki (Estimi, livelii, catastici di capi tali e dati sta tisti ci), št. 107l — 1088 omara M, str. 98--100. Pri posameznih katastrih ie podrobno navedeno Stevilc svežnjev z vsebujočimi SieTilkanu oziroma številkami, ki manjkajo. Scsto skupino sestavljajo l'or tik in zaloge živil (For -daco cd annona) St. 1089-1124, omara m. str, 100 -102. Čas na^ianka: 1487 -lSOii. Vsebuje finančne knjige skladišča žita in moke (Contika)1 skladiščne knjige, blagajniške knjige ir. dnevrike, knjige kreditov, dolzn.-kov in drugo finandno—administrativno dokumentacijo, knjige objav dovoljenj za žito, moko in vino, poglavja o davkih ?.a kruh, mline, ribolov, les vino, meso olje. Povsod je navedba letnic in ponekod opis gradiva Sedma skupina je Žpital in zastavljalnica (Ospiiaie e ■S Monte), St. 1125-1169, omara m, N), str. i03-10t>. Vsebuje gradivo ia čas od 1554-1808, ki se nan"ia na Spital S. Nazaria v Kopru. Naveden je čas nastanka in ponekod popis vsebine. Pri zastavljalnici io :iavedeni statut, kniige o poslovmju zastavljalnice, blagajniška dokumentacija Naveden je čas nastanka in popis vsebine. Osmo skupino sestavljajo dukali. listine in drugi dokumenti (Ducali, Pergamenc et al tri documenti diversi), št 1169-1186, omara N, str. 106-112 Nanaša se na čas od leta 1330 do 1776 in vsehuje Štiri knjige dukaiov I. 1330-1494 2. 1400--1532, l 1534-1579,4. 1796 -1737' poglavja in dtikale ki se nanašajo na Žide v Ko pru (1J91 — 1436). knjigo "Capi tan1 de S:liiavi" v Kopru (1603—1 /24>, listine, diplome, terminacije, dekrete, spise družin Grisoni in Fer:ico iz Kopra, kodexs Uonsi-jev in tiske terminacij, ki sc nanašajo na istrsko provinco. Poleg navedba časa nastanka je pri nekaterih enotan telo podroben popis vsebine. Deveta skupina, ki je edina ostala v Kopru, se nanaša na samostane, bratovščine, šole, Škofijsko imetje (Monaster!, Confraternité, Scuole, Fabbnceria), št. 1186— 1469 omare N-n. O.sti. 113-141, Gradivo, ki se nsna ša na čas 1595-1806, urejeno po samostanih, šolah, bratovščinah, je opisano ponekod zelo podrobno Poleg časa nastanka je navedeno še število dokumentov in po-nekou popis vsebine. Desete skupino sestavljajo rokopisi družine Carli (M ar ose rit ti della famiglia Carli), St 1470 -1520, str. 1^1-156, ki je ratdeljena na lokopise G. R. Carlija in Agnstina Carlija s podrobnim popisom gradiva. Gradivo se nanaša na čas od leta 1737 do 1812, vendar so vmes prepisi starejših listin in dokumentov, zabeležk in opisov, npr. Št. 1475 Altre notizie da Minn Samtdo: Vite dei dog: .. Notizie dal ¿00 al 131 ~> (str. 142). Na Koncu inventarja sta osebno in kiajevno ter vsebinsko kazalo, str. 157-174 II. Majer je napisal k inventarju ie Dodatek do leta 1800 (Appendice all' Archivio Antico di Capodistria fino ali' lsOO. Altri dokumenti di dati piu reœnte sono contenu ti nell'armadio O in fine - Capodistria, settembre, 1926), ki je v rokopisu na 24 straneh. Popis vsebuje 142 enot od leta 1317 dalje brez kronološkega ali vsebinskega reda z opisi pergnmentov, knjig, diplom tiskov, spisov. rokopisov, pisem in drugih dokumentov. m Inventar slarega občinskega arhiva po letu 1800 (In ventario deli'Archivio M'inicipaie ai Capodistria dai 1800 in poi) je ohrarjen v rokopisu na 49 straneh Vsebuje popis 549 enot arhivskega gradiva z ozr.akimi omar ARHIVI X'l 1989 121 P. Q, R- Gradivo se nanaša na fas do lete 1840, manjši de! do leta ^""O. Za zaporedno številko je opis dokumenta. Število enot in čas nastanki' Urejeno je krono-'oško. IV. Inventar koprskega sodnega arfiiva (Inventario deli Aicliivio dell'i. r/ Guidizio Uistrettuale di Ca podiš triu) je oil sestavljen leia 1916 Bratina je menil, da je inventar izgubljen in je razdelil posamezne skupine glede na ohranjeno stanje. Invenfar obsega naslednje skupine. 1. Zemljiške knjige (Libri intitolati "Nntiireazioni e Prer.otazioni") 2. Protokoli in indeksi (Prctocolli ed Indici) 3. Notarski spisi (Atti notarili) Civilne zadev; prvostopenjskega sodišča v Kopru fMt) civili de!l i. r. Tribunale di prima istanza a Cap> distria) 5- Politični dogovori (Convenz'oni poliiiche) 6. Dediščine (Ven ti lazi oni o Successioni) 7 Protokoli in indeksi sodnih zadev (Protocolli ed Indici degli atti giustiziali) S. Okrajno sodišče Piinfenberg (I. R, Guidizio di Funfenterg) 9. Uprava tržaške škofijske imovine (Bene Vesrovile d i Tneste) 10. Dodatek (Anpendiee) Inventar vsebtfje 17 rokopisnih strani in tipkani dodatek na eni strani. Pcdan je opis vsebine gradiva, čas nas tanka tn oblikr (knjiga, sveženj). Sklep Majeijevc arliivsko in knjižničarsko delo bi ustrezno ocenili po primeijavt podobnih del v tedanjem času, kar na ni bil namen tega sestavka. Zate velja pritrditi Pahor-i", ki pravi, da je inventar "med najboljšimi tovrstnimi inventaiji v Istri in na Kvarnem" in za knjižnico, daje naredil ogromno delo in kljub velikim napakam zasluži to delo polno priznanje.Zal polnejši Oas ni bil vedno dovoli usmeijen v strokovne dele, pa tudi vedenje o preteklosti tu ga območja s poznavanjem istrske in primerjalne literature nt bilo zadoslno v raii zavesli. da bi prav cenili arhivsko ir. knjižničarsko delo. OPOMBE 1 Marij Bratina: Koprski arhiv; podatki - Koper, 1955 (lipkopis) - Er.ia 1 Imck: Oris nasianka in Mzvoja arhivskih zavodov na obalnem območju. --Sprehod skozi čas., kalatosk m-slavi Pokrajinskega arhiva Kopor.--Koper 19**5, sir. 5- 2 Miroslav Paliorv Mcsina kr.jižnto v Kopru njcii nasianok in razvoj Jo Icla 1954. - Osrednja knjiinica Src.Čkc Villiarja. - Koper, 19'6 sir. 53 -75.- 2 Prograirima iiell'1. R Cinnasio supcriorc di Capooislria. -Capodisiria, 1892. str. 38 navaja ., nlaicr l;rancesco ... Insegno lingu; talina c greca ... 3. F.jncjsco Majcr. lnvvniario st es der. Forschern nicht zugänglich, weil mau auf die Restitution aus Italien wartet.