Leto LXX štev. 229 a: V Ljubljani, v torek, 6. oktobra I942-XX Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 50 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za Inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izba|a vsak dan z|ntra| razen p onedeljka ln dneva po praznika. e Uredolitvo In a pravni Kopltarteva 6, Ljubljana. j H Redazione, Ammlnl.trazlooei Kopitarjeva 6, Lubiana. ii Telelon 4001-4005. Abbonamentli Me.e 18 Lirej Estero. meta JU Lir«, Edizione doraenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. fJ Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 p« le in.erzioni, Filiale« , Novo metlo. Concesslonaria escltnlva per la pubblicita dl proveoienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana A. Milano. Bollettino No 861 Un sommergibile nemico bojev v Kavkazu affondato Un »Spitfire« abbattuto nel cielo di Malta TI Qartiere Generale delte Forze Armate ro-munica: Le giornata d i ieri 6 trascorsa ealnia su tntto il fronte delfEg i 11 o. Nel cielo di MaHa nno Spitlire venlva abbattuto in combattimcnto da cacciatori tedesrhi. La torpediniera »Libra« al comando del ra-pitano di corvetta Carlo Brancia di Apriccna ba affondato un sommergibile nemico. Vojno poročilo št. 861 Sovražna podmornica potopljena Nad Malto sestreljen en »Spitfire« Glavni Stan italijanskih Ohoroinih Sil objavlja: Včeraj je vladal mir na vsem egiptovskem bojišču. Nad Malto so nemški lovci v letalskem boju sestrelili en »Spitfire«. Torpedovka »Libra« jo pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Carla Brancia Apriccna potopila cuo sovražno podmornico. V Stalingradu je bilo zasedeno novo področje — Uspešni napadi na severu — Nemški septembrski uspehi v boju proti sovjetskemu brodovju Pomen italijanskega letalstva v Sredozemlju Rim, 5. oktobra. AS. V zadnjem uradnem sporočilu angleške admiralitetc je jasno razvidno. da so bili za angleško plovbo v Sredozemlju največja nevarnost italijanski torpedni letalci. Važno je priznanje, s katerim sovražnik potrjuje aomembnost italijanskega letalstva v bojih na /fiorju. Primerno jo v zvezi s tem pripomniti, da je sodelovalo v zadnjih dveh poinorsko-letalskih spopadih v dneh 13., 14. in 15 junija 1er 11-, 12., 13. in 14. avgusta skupno 1250 italijanskih letal, ki so spustila na sovražnika okoli 350 ton bomb in torpedov ter zadala sovražniku naslednjo izgube: potopila so tri križarke, 4 rušilce in 16 parnikov, poškodovala pa dve bojni ladji, dve letalonosilki, 11 križark, dva rušilca. 18 parnikov in 9 drugih ladij. V spopadih s sovražnim letalstvom so italijanska lelala sestrelila 99 nasprotnih letal, dočim se 50 fcislnih letal ni vrnilo v oporišča. V teh slavnih dneh, v katerih je bila tako zelo zmanjšana sovražna j>omorska moč, so so izkazale posadke kraljevega letalstva z nepre-kosljivim juušlvom. Odlikovani letalci na vzhodu Donsko bojišče, 5. okt. AS. Nekaj kilometrov od Dona na enem izmed sprednjih letališč čisto blizo krajem in nebu, kjer se je italijansko ogledniško letalstvo brez meja žrtvovalo, je ermadni poveljnik izročil priznalna odlikovanja tistim posadkam, ki so se najbolj odlikovale. General se je obrni'! na pogumne posadke ter jim predočil dragoceni pomen sodelovanja j letalskih oddelkov v srditih bojih, ki so prikovali sovražnika na njegove postojanke. Z ogle- I dovanjem sovražnih sil, s stalno navzočnostjo ter po neprestanih zvezah z oddelki na bojišču je italijansko letalstvo omogočilo vse. kar jc bilo potrebno za nastop proti sovražniku. Zahvaljuje se tudi pilotom in specialistom prevoznih eskadril, ki so se prav tako udeleževali bojev, prišli do prvih bojnih črt, kjer so pristajali na ozemlju brez letališč, da so laJiko hitro prevažali ranjence. Hitler odlikoval guvernerja Črne gore Rim, 5. okt. AS. Hitler je odlikoval z velikim križem nemškega orla z meči armadnega generala Aleksandra Pirzia Birolija, guvernerja Črne gore. Nečloveško postopanje z japonskimi interniranci Tokio, 5. oktobra. AS. Govornik poročevalske službe pri japonski vladi je objavil zanimiva odkritja o nečloveškem postopanju z japonskimi jetniki in interniranci, ki 6o morali prestati vsemogoče zapostavljanje in 6labo ravnanje od 6trani angleških oblasti, preden 60 se kot zamenjanci vrnili na Japonsko. Tako je bilo v Indiji nad 3000 Japoncev zaprtih v živinske vagone in 60 morali tako več dni potovati v nepopisnih zdravstvenih razmerah. Teh 3000 Japoncev so spravili v koncentracijsko taborišče Purana blizu Novih Delhov, kjer so morali 6pati na golih tleh, ki so bila še vsa razmočena od dežja. Hrana je bila skoro neužitna. V taborišču so se širile bolezni, kar je še povečalo pomanjkanje zdravil in nezadostna nega. Celo z uradniki japonskega konzulata so zelo slabo postopali in uradniki uradnikom konzulata v mestu Colombo so odvzeli ves denar in dragocenosti in jim niso ničesar vrnili, ko so zapustili Indijo. Manifestacije v Bolgariji Sofija, 5. okt. AS. Ob 25'letnici nastopa vlade kralja Borisa, ki pade ravno na praznik bolgarske neodvisnosti, so bile po vsej državi velike slavnosti z udeležbo velikih ljudskih množic. V Sofiji je bila slovesnost v katedrali Aleksandra Nevskega. Udeležili so se je člani vlade, najvišje vojaške in civilne osebnosti, "člani diplomatskega zbora, med katerimi je bil tudi italijanski minister na bolgarskem dvoru. Listi so posvetili vladarju obširne članke, v katerih povzdigujejo njegovo modro delo. s katerim je dosegel združitev vseh bolgarskih krajev, dobrobit in mednarodni ugled Bolgarije. Stalin se otresa odgovornosti Bern, 5. okt. As švicarski tisk piše v zvezi z dejstvom, da je Stalin odložil mesto vrhovnega sovjetskega poveljnika in na to mesto imenoval maršala Sapošnikova, da je to jasen zna.k, da bi se rdeči diktator na ta način rad otresel neposredne odgovornosti /a potek vojnih dogodkov zlasti pred vedno hujšimi novicami, ki prihajajo iz Stalingrada. Tukaj so mnenja, da je Stalin moral zapustiti mesto vrhovnega vojaškega poveljnika, ker namerava voditi neposredne stike z zavezniki, katere bi rad izdatneje pridobil za svojo 6tvar. Dr. Schmidt v Sofiji Sofija, 5. okt. AS. Načelnik tiskov, oddelka v nemškem zunanjem ministrstvu dr. Schmidt je včeraj popoldne priletel v Sofijo, kjer bo ostal tri dni na uradnem obisku. Ministra Schmidta spremljajo njegovi poglavitni sodelavci. Imel ho v Sofiji predavanje pod naslovom: »Boj za usodo Evrope«. Povišanje davkov v Ameriki Lishona, 5. oktobra. AS. Iz Newyorka se je izvedelo, da je finančna komisija v senatu razpravljala o novi davčni reformi in je odobrila povišanje državnih dohodkov za več ko 8 milijard dolarjev. Celotni državni dohodki bodo znašali tako 25 milijard, kar je največ v zgodovini USA. Vsekakor pa ameriški davkoplačevalci niso zadovoljni s tem rekordom. Hitlerjev glavni stan, 5. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V severozahodnem Kavkazu in julno od Tereka so nemške čete. podprte i letalskimi oddelki, vrgle sovražnika iz bunkerjev in gozdnih postojank. Severovzhodno od Mozdnka je bila pokončana glavnina nekega sovjetskega konjeniškega polka. Prijetih je bilo več slo ujetnikov. V pristanišču Tuapse so vojna letala poškodovala 7000 tonsko sovjetsko pelrolejsko ladjo. V boju za Štalingrad so pešci in oklepni oddelki v tesnem sodelovanju z letalskimi silami za bližin-ke hoje v trmastih bojih od hišo do hiše zavzeli nadaljnje dele severnega mest-nega področja. Sovjeti so imeli velike krvave izgube. I(e>et tankov je hilo uničenih. Nočni napadi so bili naperjeni na sovjetska letališča, topovske postojanke in železniške progo vzhodno od Volge. Pri neuspelih napadih na mostišče Voro-n e i jo sovražnik zgubil v zadnjih dveh dneh 21 tankov. Lastni napadi jugovzhodno od Ilmenske-ga jezera so tudi včeraj dobro napredovali. Zavzeti so hiti kraji in obkoljeno sovražne sile so bilo uničene. Nn bojišču med zgornjo V o I g o in Latinskim jezerom so lastne napadalne četo razbile večje število sovražnih bunkerjev in postojank. Tudi letalstvo jc nadaljevalo s svojimi napadi na sovražne bunkerje, tanke ter na zbirališča sovražnih čet. V Finskem 7. n I i v u jc bil z bombnimi zadetki poškodo\nn en čistilec. V boju proti Sovjetski Rusiji je nemška vojna mornarica v C r 11 e m morju s hiiVimi čolni potopila 24 Indij z 62.000 tonami, nn V 1. h o d n e 111 m o r j u pn eno podmornico ter en čistilec min. V istem času je nemško letalstvo v ( r 11 e m morju, na Volgi in v Ladoškcm jezeru poto- pilo 11 trgovskih ladij t~r poškodovalo 26 ladij ter en plavajoči dok. Od vojnih ladij pa je bila potopljena ena topničarka. en torpedni čoln, en čistilec ter ena stražna ladja, poškodovana pa sta bila d\u iskalca min. tri fopnicarke in 4 strn/ne ladje. Pred nizozemsko obalo so iskaici min v noči na 4. oklober v pomorski bitki z angleškimi hitrimi čolni z učinkovitim topniškim ognjem napodili angleške čolne. V bojih na donskem bojišču je junaško umrl v prvi bojni črti dne 1. oktobra poveljujoči general tankovskega oddelka F r e i h e r r von L a 11 j> e r m a n n und E r le n c a m p , nosilec hrastovega lista t viteškim križem železnega križa. Ob njegovi flrani ie padel poveljnik neke madžarske divizije polkotnik Nagy v boju za svobodo Evrope. Berlin. 5 oktobra. AS. Iz vojaškega vira so je izvedelo, da so so 5. oktobra z nezmanjšano silovitostjo nadaljevali hoji v Stalingradu. Kljub temu, rla je boljševiška protiletalska obramba na vzhodni strani Volge z velikim zapornim ognjem ovirala letalske napade na severne mestne predele. so nemške letalske skupine od zore dosegale svoje cilje. Bombe so zadele tudi sovražne lo-|K)ve na zahodnem bregu Volge, tri protiletalsko topove itd. Mnogo sovjetskih topov ^ zavzela nemška pehota. Boji so trajali pozno v noč in letala so med drugim naredila velikansko škodo v veliki tovarni za traktorje, spremenjeni v utrdbo. Sovjetski strelci so se vgnezdili na cestah proti severu. Tudi te je hilo nemško letalstvo ter podpiralo pehoto. Velika škoda je nastala tudi na železniških progah, kjer je bilo v reloti uni.Vnih 18 vlakov. Nek vlak je imel nad 30 petrolejskih cistern in več vagonov, polnih mnnieije. Vse lo io zletelo v zrak. Bombnike so spremljali nemški, romunski in hrvatski lovci ter sestrelili skupno nad 30 sovjetskih letal. Pomemben govor maršala Goeringa Nemčija je dobila kmetijsko bitko ter bo zagotovila prehrano Nemčiji in Evropi Berlin, 4. oktobra. AS. Ob »dnevu žetve« je včeraj opoldne v berlinski športni palači bila slovesna prireditev, pri kateri je maršal Goring kot pooblaščenec za izvedbo nemškega štiriletnega gospodarskega načrta imel govor množici narodnih socialistov ter kmetijskih delavcev, ki 60 na zborovanju zastopali različne nemške pokrajine. Mogočno zborovanje, ki se ga je udeležil tudi minister za propagando dr. Gobbels, je začel kmetijski in prehranjevalni minister Backe, ki je navzočim prinesel Hitlerjev pozdrav. Omenil je Hitlerjevo pohvalo kmetijskih delavcev ter dejal, da 60 nemški kmetje pogosto premagovali nezaslišane težave ter znali tudi po vzhodnih predelih dobiti kmetijsko bitko in tako zagotoviti nemškemu ljudstvu in Evropi njuno prehrano. Nato je maršal Goring izročil zaslužnim kmetom visoko Hitlerjevo odlikovanje, namreč viteški križ reda železnega križa za vojne zasluge. Potem je imel govor v katerem je med drugim dejal: V tej velikanski vojni za bodočnost nemškega ljudstva se beseda »bojevati se« neprenehoma druži z besedo »delati«. Nemški kmetje 60 v njej navzlic ogromnim težavnim in navzlic pogosto neugodnim vremenskim razmeram dosegli vrsto uspehov, ki bi bili vredni največjega občudovanja tudi v rednih časih. Ker smo se spominjali trpljenja nemškega naroda zaradi angleške zapore v pretekli svetovni vojni sem o pravem času ukrenil vse, da zagotovim nemškemu narodu prehrano. Zaradi pomanjkljive žetve so preteklo zimo nastopile težave, toda zdaj je či6to mirno moči reči, da so že premagane. Nemčija je zasedla naj-rodovitnejše predele v Evropi in če bo kdo moral trpeti posledice blokade, zatrdno to ne bodo Nemci, temveč Angleži. V nasprotju z nasprotnimi zlobnimi glasovi sovražnikove propagande so prehranjevalne razmere v zasedenih pokrajinah kaj daleč od tistega, kar trdi nasprotnik. Zaradi ugodnega položaja, \\ Stalin opominja Anglosase Stalin zahteva, naj zavezniki v celoti in takoj izpolnijo svoj« obveznosti Osuplost v Ameriki Rim, 5. oktobra. AS. Sovjetski radio je objavil naslednje uradno sporočilo: Moskovski dopisnik »Associated Pre66a« je poslal Stalinu pismo, v katerem ga prosi, naj mu ustno ali pismeno odgovori na tri vprašanja, ki zelo zanimajo ameriško javnost. Stalin je odgovoril z naslednjim pismom: »Gospod Casskly, dopisnik »Associated Pressa!« Ker 6em zelo zaposlen in Vas ne moreni povabiti na razgovor, Vam 6 tem kratkim pismom odgovarjam na stavljena mi vprašanja: 1. Kakšno mesto zavzema v sovjetski javnosti vprašanje drugega bojišča? Odgovor: zelo važno mesto. Lahko se reče, da mesto prvega reda. 2. Kakšen je učinek zavezniške pomoči Sovjetski Zvezi in kako bi bilo mogoče to pomoč pomnožiti in izboljšati: Odgovor: V primeri s pomočjo, ki jo daje Sovjetska Zveza zaveznikom, ker priteguje nase glavnino nemških oboroženih sil, je zavezniška poinoč Sovjetski Zvezi kaj malo izdatna. Kar se tiče pomnožitve ali izboljšanja te pomoči, je polrebno samo eno, to je da zavezniki v celoti in takoj izpolnijo 6voje obveznosti. 3. Kakšna je odporna sposobnost Sovjelov? Odgovor: Predpostavljam, da sovjetska odporna moč ni manjša, marveč je mogoče celo večja od moči Nemčije ali katere koli druge sovražne države. — Stalin. Buenos Aires, 5. okt. AS. Iz Newyorka poročajo, da je bila javnost Združenih držav globoko osii|ilii n n d Stalinovim odgovorom dopisniku agencije Associated 1'rcssu' v Moskvi glede tega, kakšno mesto zavzema v sovjetskem jav-nem mnenju vprašanje drugega bojišča, potem obseg pomoči, ki jo dajejo zavezniki sovjetski 1'iiisi.ji in kako je mogoče pomnožiti in povečati to pomoč. Staliti je odgovoril v pismu na ameriškega dopisnika, da zavzema vprašanje drugega bojišča zelo važno, lahko se reče celo prvo mesto v sovjetski javnosti; z ozirom na to, da Sovjetska zvez« privezuje nase glavnino nemških oboroženhi sil, je pomoč, ki jo nudijo zavezniki Sovjetski zvezi, zelo malo izdatna. Kar se tiče izboljšanja in povečanja te pomoči, je po Stalinu potrebno samo eno: da zavu/.niki v celoti in brez odlašanja izpolnijo svoje obveznosti. ki je nastal med vojnimi nastopi, se nemške oborožene 6ile lahko hranijo 6ame po vseh predelih kjer 60, ne da bi bilo treba načenjati zaloge, namenjene civilnemu prebivalstvu. V obračunu o preskrbi so seveda Indi številke o tujih delavcih v Nemčiji, katerih jo čez šest milijonov, in tudi za ujetnike, ki delajo in jih je nad 5 milijonov. Neresnične so zlobne novice o gospodarstvu in o notranjem položaju v Nemčiji. Najbolj kočljiva doba. je bila zdaj premagana tudi v prehrani. Prav res je, da so boljševiki do tal podrli in požgali prav vse, toda mi zdaj delamo za obnovitev. Spravljamo v obrat klavnice, tovarne za konzerve, za piškote in za špagete. Kmetijstvo v teh predelih nudi sleherni božji dar. Nekega dne se bo videlo, kako potrebna je bila ta vojna z Rusijo, da se rešimo more gospojlarekih 6tisk. Glede notranjega položaja je treba povedati, da bo tistih nekaj saboterjev in dobičkarjev, ki bi mislili nadaljevati s svojim zločinskim delom_ neizprosno padlo pod vojnim zakonom in bodo svoj zločin plačali z vislicami. Glede surovin je Nemčija svojemu lastnemu bogastvu v premogu in železu pridružila še obsežne rudarske predele na vzhodu. Socialne razmere, ki so jih nemški bojevniki našli v tako imenovanem sovjetskem raju, kažejo, da ni mogoče govoriti o razredni diktaturi v državi, ki jo dejansko obvladuje ju-rjostvo in kjer ljudstvo hira v najhujši bedi. Ne dosti boljše so življenjske razmere delavcev v tako imenovarrli velikih demokracijah. Tudi tam vlada povsod beda in gospod Roosevelt te žalostne resnice ne more zanikati. Kar se tiče žrtev divjih angleških letalskih atentatov na Nemčijo imam v rokah izvirne listine, iz katerih je razvidno, da je neki angleški letalski general zapovedal zadevati ci-vinla bivališča, ker so dosti važnejša od tovarn. A ko bo pobit sovražnik na vzhodu, bomo obračunali z Anglijo. Smešne so bobneče napovedi o drugem bojišču in nesmiselne številke o ameriški vojni izdelavi. Smešne in nesmiselne so govorice nasprotnikove propagande, da bi v nemškem vojnem vodstvu ob Hitlerju bi| cel parlament generalov. Odgovoren je snmo in edino Hitler, ne pa tisti, ki imajo nalogo, izpolnjevati njegove zapovedi. Smešne so tudi trditve, da jo maršal Goring naložil v tujini večino svojega, bogastva. Sovražniki naj povedo, kje je to bogastvo skrito. Pod Hitlerjevim vodstvom so v sedan ji vojni bili doseženi sijajni uspehi. Bližnja zima bo zahtevala še trde žrtve, ki pa bodo vsekakor lažje, kakor pa so bile lansko zimo. Sovjeti navzlic najhujšim vremenskim okoliščinam niso mogli doseči nobenega odločilnega uspeha. Zato je troba za vsako ceno pretrpeti žrtve, ki jih zahteva sedanja vojna. Vojno bomo dobili, ker jo moramo dobiti. Nczmagljivi bomo, dokler bo nemška skupnost strnjena v granitnem sklopu. Železniška nesreča v Indiji Lishona, 5. okiobra. AS. Agencija Keutor poroča iz Bombaya. da sta 300 km od Bomhaya trčila dva vlaka. Mrtvih ie 12. ranjenih Da 85. 1 Sfer. 228. Vis. komisar prisostvoval premieri »Salome« Zopet se je dvignil zastor v našem dramskem gledališču. Slovensko ljudstvo je zelo navezano nn gledališče, posebno rado pa obiskuje dramsko gledališče. To se je pokazalo tudi pri tej prvi letošnji predstavi naše drame. Premiera »Salome« jo dobro prestala svojo preizkušnjo. Igralci so se potrudili in izvrstno izvršili svojo nalogo. Predstavi je prisostvoval poleg odličnikov tudi Vis. Kom. Emilio C.rn-svojo go. soprogo. Med odličniki srno drugih zioli s opazili Kraljevega tiskovnega atašeja dr. De Cecca, ki je zastopal Ministrstvo za ljudsko kulturo. Predstava je naredila odličen vtis na Visokega Komisarju, ki je pohvalil direktorja dramskega gledališča dr. Golio, vse igralce in ostale sodelavce. Otvoritvena predstava jc bila dobro izbrana. Komedija Cesarja Meanu »Večno mlada Šaloma« bo ponovno privabljala občinstvo. Se enkrat moramo pohvaliti igralce, ki so vložili ves svoj trud v to prcmiero. Uradni razglasi Ustanovitev Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen t. Ustanavlja se Fašistični avtonomni zavod za 'ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine. Zavodu je namen priskrbovati stanovanja manj imovitim družinam v vseli občinah pokrajine, kjer bi se pokazala potreba. V ta namen ustanavlja Zavod luhko odseke za ljudske stanovanjske hiše in odseke za gradnjo malih in cenenih stanovanj, z ločeno upravo in proračunom. Člen 2. Zavod sme pridobivati stavbišča in stanovanjske hiše in jih zidati, kakor tudi opravljati vse posle zu dosego njegovih namenov. , Člen \ Začetna glavnica Zavoda, kise lahko kasneje zviša, sestoji iz vložkov naslednjih ustanov: Visoki komisariat (gotovinski vložek) t,000.000 lir. občim. Ljubljana (vložek v naru-v'j _ stavbišča) 401.700 lir. Hranilnica Ljubljanske pokrajine (gotovinski vložek) 200.000 lir, Poštna hranilnica (gotovinski vložek) 200.000 lir, Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani (gotovinski vložek) 200.000 lir, Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine (gotovinski vložek) 200.000 lir. Skupuj 2 milijona 261.700 lir. Člen 4. Zavod vodi upravni svet, sestavljen iz: enega predsednika in dveh svetnikov, ki jih imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino; enega svetnika, ki ga imenuje tajnik Zveze bojevniških fušijev v Ljubljani; enega svetnika, kiaga imenuje ljubljanski župan; dveh svetnikov, ki ju imenujejo sporazumno ostale ustanove, prispevajoče h glavnici. Člen 3. Upravno nadzorstvo opravlja odbor treh preglednikov in dveh njihovih namestnikov, ki jih imenuje Visoki komisar zu Ljubljansko pokrajino. Člen b. Ustanove in osebe, ki prispevajo fr glavnici Zavoda, si ne morejo pridržati druge pravice nego do prejemanja obresti, ne več ko po 5 %, in do povračila plačanih zneskov oziroma protivrednosti za vložke v nuravi. Člen 7. L odlokom lahko Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino vključi v Zavod tudi občinske uprave za ljudske stanovanjske hiše kakor tudi posebne uprave, poslujoče pri podpornih in dobrodelnih združbah in pri združbah za vzajemno pomoč. Člen 8. V novozgrajenih hišah Zavoda smejo stanovanja imeti jjoleg pritiklin največ po tri stanovanjske prostore: vsako mora imeti neposreden dohod s stopnišča ali s ceste, imeti mora svoje stranišče iu svojo notranjo vodovodno pipo. Člen 9. Pri novih oddajah stanovanj mora dajati Zavod prednost mani imovitim in ob enakih drugih jiogojih številnejšim družinnjn, v razmerju s številom stanovanjskih prostorov Člen 10. Nadrobnejši predpisi za poslovanje Zavoda se izdajo s pravili, ki jih sklene upravni odbor in predloži v odobritev Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino. Člen 11. Občine so dolžne, kolikor je to potrebno za gradnjo hiš Zavoda, ob svojih stroških napraviti greznice, položiti cestne vode za pitno vodo in za razsvetljavo kakor tudi urediti in jih opremiti z razsvetljavo. Občine se tudi pooblaščajo, da 6tnejo postaviti v svoje proračune prispevke za Zavod in mu za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš odstopiti lastna ali razlaščena zemljišča brez|>lačno ali po lastni ceni. Tudi 6e pooblaščajo, da v mejah kakor jih dovoljujejo veljajoči zakoni, razlaščajo radi odstopa /avodu stavbišča drugih oseb. Člen 12. Z odlokom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino se morejo v prid Zavoda razlastiti ah začasno zavzeti stavbišča, nedovršene hiše. kamnolomi in apneiiice. ki so potrebni za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš ali malih in ce-nenili stanovanj Zavoda. * V odloku, s katerim se odreja razlastitev ali začasni zavzem, se izdajo Izvršilna navodila in 6e določi pripadajoča odškodnina. Člen 13. Vsa opravila glede ustanovitve Zavoda, odobritve njegovih pravil in morebitnih in kasnejših sprememb glavnice so oproščene taks vsakršne vrste, bodisi državnih ali pokrajinskih. Zavod je nadalje oproščen plačevanja davka na dohodek od podjetij in na rente kakor tudi plačevanja vseh taks po zakonu o taksah z dne 27. junija 1921 6 poznejšimi spremembami in po zakonu o sodnih taksah z dne 30. maia 1930 s poznejšimi spremembami kakor tudi vseh posebnih dopolnilnih in dodatnih taks kakršne koli narave in vrste v prid kakršne koli ustanove. Vendar oprostitev ne velja za menične takse (tar. po6t. 31 zakona o taksah) Člen 14. Oproščeni vsakršnih davkov, taks ter dopolnilnih in dodatnih taks so: a) prenosi lastninske pravice na nepremičninah in premičninah, ki jih kakor koli pridobi Fašistični avtonomni zavod za ljudske stanovanjske hiše kakor tudi zadevne pravne listine; b) vsa pravna opravila, li- temen ali svetel 4, 3.75, 3.25; Selekt 4, 8.75, 8.25; liitter Campari 4, 3.75, 3.25; Fernet Branca 4, 3.75, 3.25; Kamazzotti 4, 3.75, 3.25; Kabarbaro S. Pellegrino 4.50, 4.25, 4; med, marmelada 3, 2.50, 2; sladoled, porcija 5, 4, 3. — Za vina veljajo najvišje cene določene za gostinske obrate z naredbo z dne 6. maja 1942-XX št. 83. Člen 2. Pri pijačah s sodo se računa pribi-tek 0.30 liro. Ob času morebitnega koncerta se sme pobirati povišek cene 0.70 lire za prvo naročilo. K predpisanim cenam se sme pobirati za jjostrežbo prihiteli 15 odstotkov. Člen 3. Lastniki obratov morajo imeti ta cenik izvešen, da ga občinstvo lahko vidi. Člen 4. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po naredbi z dne 26. januarja 1042-XX št. 8 z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5krajine. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Služlonein listu za Ljubljansko pokrajino. Krompir in fižol sta pod zaporo Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino opozarja vse pridelovalce krompirja in fižola, da morajo na podlagi uredbe Visokega komisariata št. 166 od 29. VIII. 1942/XX (SI. list št. 69) ves pridelek krompirja in suhega fižola te letine prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v 10 dneh po opravilu. Ves prijavljeni pridelek je pod zoporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Prehranjevalni zavod bo ve6 odvišni pridelek krompirja in fižola odkupil potom občine. Vsaka prodaja ali kakršna koli odtujitev je prepovedana. Pridelovalec sme obdržati za potrebe družine, za seme in za živinorejsko porabo naslednje najvišje količine, katere pa je treba tudi šteti v prijavo iz prednjega člena: 1. neposredni pridelovalec za 6ebe in za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje: 120 Naznanilo Visokega komisariata in poveljstva XI. armade Ljubljana, 5. oktobra. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnik XI. armadnega zbora na podlagi odloka z dne 24. aprila t. 1. naznanjata: 26. t. m. je v Ljubljani nek komunist s samokresom ustrelil organa javne varnosti Sloven " Jožela Habjana. Na podlagi odloka z dne 24. aprila t. 1. je bila odrejena ustrelitev štirih oseb, o katerih je znano, da so zakrivile na6ilniška in komunistična dejanja. Pretekla je namreč določena doba, v kateri storilcev omenjenega zločina niso našli. Obsodba je bila izvršena 29. septembra ob 9.30. stine, j-otrdila in pobotnice, prošnje, predlogi, I j-godbe ter odločiti posebnega svojega uradnika za njih sestavljanje in hrambo. Ce si vzame Zavod na pomoč notarja, gre notarju le ena četrtina sicer pripadajočih nagrad, pristojbin ali odškodnin. Člen 17. Sodna opravila za Zavod, da bi dosegel spolnitve oziroma ukinitev najemnega razmerja glede zamudnih najemnikov ter njih sledečo prisilno izselitev, so tako v spornem kakor v izvršilnem postopku oproščena taks vsakršne vrste, kamor spada tudi kolkovina. Člen 18. Narodni zavod za hiše državnih uradnikov (Istituto nazionale per le čase degli impie-gati dello Stato) se pvooblašča, da sme delovati ludi v Ljubljanski pokrajini, pri čemer je deležen vseh olajšav po prvem odstavku člena 11. in po členu 12. i. si. te naredbe. Člen 19. Ta naredba, ki razveljavlja vse druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Najvišje cene po kavarnah Visoki komisaT za Ljubljansko pokrajino je odredil: Člen 1. Za kavarniške obrate v mestu Ljubljani so določajo sledeče cene (prva številka je za I.. druga za II. in tretja ja 111. katergorijo): Ekspresna kava. 1.80, 1.70. 1.30; črna kava, kapucin 2, 1.80. 1.40; bela ka,va, mleko 2.50. 2, 1.00; ledena kava (mazagran) 2.50, 2, 1.60; mlečna kava, mrzla 2.50, 2, 1.60; čokolada, kakao 4, 3, 2.50; ruski čaj 3.50, 2.50, 2; čaj s eitrono 3.75, 2.75, 2.35; ruski čaj v kozarcu 2.50, 1.80, 1.25; Čaj v kozarcu s eitrono 2.75, 2, 1.75; punč, grog 5, 4, 3.50; limonada vroča 2.30, 1.50, 1.25; liino-nov sok 2.50, 1.80, 1.30; oranžev sok 3, 2.20, 1.70; malinovec, limonada, oranžada 2.20, 1.80, 1.25; oranžada S. Pellegrino, steklenica K litra 4, 4, 3.50; mineralna voda 2 dl S. Pellegrino 1.30, 1, 0.70; pivo. steklenica % litra 4.G0, 4.60, 4.60; vermut originalna znamka, v kozarcu 3.50, 3, 2.50; vermut znamke Karpano 3.75, 3.25, 3; vermut z grenčico 3.70, 3.20. 2.70; vermut kina 3.70, 3.20, 2.70; žganje >/.io 3.50, 3. 2.50; vinjak 4.50, 3.50, 3; likerji domači 4.50, 3.50, 3; atnerikano člana družine, ki se pri njem vzdržuje: 80 kg krompirja in 9 kg fižola; 3. za vsak hektar zemlje, ki se posadi: 6 krompirjem 20 stotov, s fižolom 150 kg; 4. za vsako svinje, določeno za pitanje: 1 6tot krompirja, če prideluje koruzo, ali 2 stota, če ne prideluje koruze. Pridelek pod zaporo po čl. te naredbe odkupuje, zbira in razdeljuje Pokrajinski prehranjevalni zavod, pri čemer pritegne j>o potrebi v pomoč za to pooblaščene ustanove ali tvrdke. Prepovedan je prevoz kakršne koli količine krompirja ali fižola, če ga ne spremlja posebna prevoznica. ki jo izda Pokrajinski prehranjevalni zavod. Kdor koli bi se delno ali v celoti ne odzval oddaji pridelka, bo kaznovan v smislu Čl. 6 omenjene naredbe, in 6icer z globo do 5000 lir in z zaporom do dveh mesecev. Pozivamo pridelovalce, da oddajo pvreko občinskih preskrbovalnih uradov ves pridelek, ki presega njihove lastne potrebe. GOSPODARSTVO Racionalizacija v italijanski bombažni industriji. Službeni 'list v Romi objavlja dekret ministrstva za korjKiracije o raciocnalizaciji v italijanski bombažni industriji, o katerem smo že poročali in ki jc stopil v veljavo 1. oktobra letos. Bilančna vsota Banco di Roma je v prvi pvolovici letos narasla od 16.26 na 24.44 mili' jarde lir. Prenos piokojnin, plač, vzdrževalnin v Mali-jansko-nemškem kliringu. Naciolnalni zavod za izmenjavo z inozemstvom sporoča, da je od 25. avgusta letos dalje dovoljeno preko računa Razni prenosi nakazovati v italijansko-nemškem kliringu vsote, namen jene za pokojnine, plače in vzdrževalnine na splošno iz Belgije, IJolandije, Norveške, generalnega guvernementu, češko-moravskega protektorata, iz Srbije in Banata v carinsko italijansko zvezo, italijanska px>sestva in ozemlja italijanske Afrike ter obratno. Za tozadevne prenose, ki gredo v korist oseb, ki stanujejo v italijanskoalbanski carinski un'ji, je treba upoštevati iste predjiise kot veljajo za pirenose iste narave, ki gredo iz Nemčije v navedena ozemlja. Montccatini v Romuniji. Veliki italijanski koncerti Montecatini je kupil večino delnic družbe Petrolna v Plojestiju, ki je nedavno zvišala glavnico od 20 na tbO milij. lejev. Nadalje je koncem Montecatini nakupil večino delnic družb Kontinentalna Petrolifera v Bukarešti (6 milij. lir) in družbe Ksenija za industrijo in trgovino z nafto v Bukarešti z glavnico 50 milij. lejev. Jožef Lfibel Povest o insulinu »Tudi jaz se tega bojim, in le predobro vemU je menil ogovorjeni. »Toda kaj naj storim, dragi kolega? Za vsako vojno pa tudi za vojno proti boleznim je troje potrebno: denar, denar in spet denar, to vsakdo vet Kje naj ga pa vzamem — ali naj grem krast?« »Pri nas v Ameriki bi ga za tako dognano stvar takoj imeli na prebitek,« je dejal dr. VVeller. »Naši bogatini bi se stepli za to, kdo Izmed njih bi ga smel prvi dati. Zdi se, da so evropski bogatini manj bojeviti, kar se tega tiče. Vendar hi se pri vsem tem tudi tu ko rele mesece ni bilo iz laboratorija njegove bolnišnice na spregled, zdaj se pa po rele tedne ni genil iz pisarn kemijskih tovarn, kjer so izdelovali zdravila. Povsod, kjer je p>otrkal, so ga velespoštljivo sprejeli, jx>vsod so mu ravnatelji in predsedniki kar se da veselo podajali roko. Toda te roke so bile po nesreči prazne in so prazne ostale. Vsem tem gospodom je na moč dišal pečen kostanj; toda niti enega ni bilo med njimi, ki bi ga mikalo seči p>onj v žerjavico! Učenjak je nazorno opisoval, kako hudo se je kesal, da je bil odšel iz svojega tihega kotička na semenj, prav na sredo semnja, kjer je vrvenje najhujše; vdal se je v usodo in sklenil dati svojim kupčijskim obiskom za zmerom slovo. A prav takrat mu je neka stara ugledna tovarna ponudila potrebni denar. Denar je pa zanj pomenil material, 6tek\e-nice, laborante, zlasti pa živali v zadostni množini in — to je bilo še važnejše — ne glede na ceno: živali'v ustrezajoči velikosti. Od tistih dob je lahko kup>oval namesto kuncev pse, čeprav so bili dražji, zato so imeli pa obsežnejše in obilnejše trebušne slinavke. Sicer je kljub temu s svojimi hudo začetniškimi stiskalnicami in po svojih nerazvitih metodah mogel pridobivati le malo teea dragdeenega soka; loda s časom mu je šlo delo le hitreje od rok in njegova tehnika se je vidno izpojiolnila. In še ljudi je imel v pomoč. Po prvih Upajočih poskusih se je pokazalo, da utegne biti to prava pot k cilju. Res, da hi bilo treba zamenjati Buchnerjevo stiskalnico in vse slabo začetniško orodje z novimi aparati; kazalo bi organizirati dobavo svežih živalskih slinavk in to na debelo; po vsaki ceni hi bilo potrebno preurediti mali laboratorijski ročni obrat v veliko lovarno. Bilo je seveda na dlani, je nadaljeval učenjak svoje pripovedovanje, da bi vse te nabavo požrle mnogo denarja 111 da bi morala njegova tovarna seči globoko v žep. A ker je prišel že tako daleč, si je dejal, mu pač ne bo težko izkušene trgovce prepričati, da bo treba vložiti nov denar v podjetje, zdaj ko ni več dvoma v uspeh. Zatorej je z živim upanjem prijavil vodstvu lekarskega podjetja svoj obisk. To pot vendar ne bo prišel kot človek, ki snuje načrle, ali celo kot prosilec, ki ima v mislih mnogo obetajočo idejo, a vendar samo idejo. Ne, to pot ne poide ponujat samo teorije, temveč že postopek. Če danes terja od podjetja, da naj vtakne še mnogo več denarja v stvar, kakor ga je že, bo podjetje s tem velikim denarjem vendarle mnogo manj tvegalo, kakor je dotlej z dosti manjšim. Š čisto drugimi občutki kakor pred nekaj meseci je stopal znanstvenik po stopnicah tovarniške konferenčne sobe. (Dalje.) KJJLTURNI OBZORNIK Hova disertacija iz bogoslovne znanosti Franc Gnidovec: Vpliv sv. Gregorija Nazian-škesa na sv. Cirila in Mctodija ter njuni Zitji. S to knjigo se predstavi slovenski javnosti nov bogoslovni znanstvenik, ki se je lolil raziskovanja jiočetkov starocerkvcnoslovanskega slovstva z bogo-^-lovne strani, kar tako vestno, marljivo in plodno raziskuje pri nas že dolgo vrsto let uiliv. prof. prelat dr. France Grivec, gotovo eden največjih svetovn;li učenjakov v tej panogi. Mladi dr. Franc Gnidovec se je kot njegov učenec podrobnejšega raziskovanja vpliva grškega škofa, govornika in bogoslovca sv Oregorija Nazianškega na sv. Cirila in Metoda ter njuni Zitji Prof. Grivec je — kakor se vidi iz virov — ta problem že načel sam in ga ludi deloma reševal v razpravah v Bogoslovnem veslnikti (1935). v J. ietorijskeni časopisu (1935), zlasti pa v izdaji Žitij v zbirki Cvetje pri Mohorjevi družbi (1936). Franc Gnidovec pa je jiod vodstvom svojega učitelja njegovo delo nadaljeval in si postavil za nalogo disertacije. preiskaU delo sv. Gregorija ter odgovoriti z dokazi na vprašanje: Ali je in kako je Gregorij kot teolog in govornik vplival v 9. stoletju na slovanska svela brata ter po njima na njune učence?* — Kaj pravita o t eni njuna slaroalovenska življenjepisa Žit je Konstantina in Žitje Melodija?« — Z odgovori na U vpra- šanji je doseči namen dela, ki hoče biti, kot pravi uvod »majhen donos k stavbi čim piopolnejše slike, ki predstavlja Gregorijev zgodovinski pomen, obenem pa naj to tudi pokaže na vire, iz katerih sla zajemala 6v. brata in h katerim sta napotila tudi svoje učence«. Mladi doktor je razdelil svojo razpravo v dva dela; prvi raziskuje najprej stik sv. Cirila s svetim Gregorijem, katerega si je izbral naravnost za vzornika, ter se z njegovimi spisi veliko pečal v Carigradu. Kot teolog in govornik ter pesnik je postal naravnost učitelj sv. Cirilu, ki je bil njegov posnemovalec in učenec vse življenje. Drugi del pa govori o sv. Metodi.ju ler Gregorijeveni vplivu nanj. Zadnje poglavje pa je posvečeno njegovemu učencu, ki je pisal Žitje ter se je prav tako izkazal za učenca sv. Gregorija. Pri tem postopku je dr. Gnidovec odkril mnogo novega. Zlasti važen je dokaz, da je staroslovenski življenjepis sv. Metodija zgrajen po vzoru Gregorjevega govora v spomin sv. Atanaziju. Tega doslej ni še nihče opazil. Staroslovenski življenjepisec ni povzel le posameznih stavkov in besed po sv. Gregoriju Nazianškeni, ampak tudi vso duhovno podobo in zgodovino sv. Metoda primerja svetemu Atanaziju, velikemu borcu za pravo vero proti krivoverskitn cesarjem -in škofom. Kakor 6v. Gregor Naz., tako tudi Metodov življenjepisec poudarja, da je nasprotovanje proti Atanaziju in proti Metodu netil zavistni vrag — tnisokalos dainion. Ta označba sovražnika človeškega rodu se je mnogim slavistom zdela tako značilno bizantinska iz 8. in 9. stoletja', da so prav iz I tega naslova sklepali, da je Žitje Metodija spisano po vzorcu bizantinskih legend 8. in 9. stoletja, ter da je podobno nekritično kakor istodobne bizantinske legende. Gnidovec, pa je odkril, da je ta izraz v ist-i zvezi rabil že 6v. Gregor Naz. v 4. stoletju. S tem je dokončno zavrnil ugovore proti samostojni treznosti Metodovega starosl. življenje-pisca. Dokazal je, da je Metodov življenjepisec po vzoru svojega velikega učitelja samostojno črpal iz starih krščanskih izročil. V lepi Cirilovi poslovilni pesmi, kjer Ciril sebe in svojega brata primerja dvema voloma, ki skupno orjeta isto apostolsko polje, vprežena v skupni jarem, je Gnidovec dognal, da je ta homersko nazorna primera posneta po sv. Gregoriju Naz. To je važno odkritje za pravilno razlago tega pesniškega mesta. Glede najvažnejših stavkov, ki označujejo vzorno Cirilovo učenje in življenje v Carigradu na dvorni visoki šoli, je Gnidovec samostojno dognal, da 60 povzeti po raznih Gregorjevih govorih, a tako spretno, da*60 iz raznih mest povzete najznačilnejše misli in besede. V tem ee kaže, da je Cirilov in Metodov življenjepisec izvrstno poznal grško cerkveno književnost, zlasti spise Gregorja Naz. Torej sta ta dva življenjepisa delo enega (ali dveh) izmed vzhodnih Cirilovih učencev, ne pa spis kakšnega moravskega ali panonskega učenca. Disertacija mladega doktorja obsega torej važna nova znanstvena dognanja. Z novimi dokazi potrjuje mnenje prvih slavistov in zgodovinarjev, da sta starosl. Zitji Konstantina in Metodija samostojna in zgodovinsko verodostojna spisa. Novi znanstveni izsledki lorej niso le bogoslovno po-mebni, ampak važni tudi za slavistiko in za našo domačo zgodovino. Čeprav ima razprava kot doktorska disertacija slrogo znanstven značaj, je vendar po svoji lepi in poučni vsebini prijetno Čtivo za vse, ki se zanimajo za svetniški lik in delo sv. Cirila in Metoda ter njunega vzornika sv. Gregorja Nazianškega (str. 69). td. Francesco Perri 0b izidu »Neznanega učenca« v »Slovenčevi knjižnici« Kakor bi ga izstrelil, je prišel zadnje dni novembra pod večer k meni kulturni urednik »Slovenca«. »Joža, nujno bi rad za ,Slovenčev' podlistek kakršni koli italijanski prevod. Jutri dopoldne ga moram imeti.« »Ali noriš?« sem ga vprašal. »Ne, bridko resno mislim,« je odvrnil in se mi s svojim značilnim smeškom dobrikal ter me s škofjeloško zgovornostjo priganjal. »Nemogoče 1 Kod naj pa do jutri snamem prevod?« »Vsaj začetek,« je vztrajal. Vstal sem, pogledal po policah med knjigami, izvlekel to in ono., a nič pravega ni bilo, kar bi vleklo. »Pogledam v knjigarno. Če hi dobil kaj primernega, bom skušal, sicer pa si pomagaj kakor veš in znaš!« »Dobro, torej jutri do desetihl« In je odšel... Kako uro sem še listal po italijanskih knjigah, se jezil nad uredniki, ki se spomnijo človeka, ko jim teče voda v grlo, in pridejo s sladkim nasmeškom in znajo lako govoriti, da te končno le ujamejo... Ne, med knjigami ni bilo nobene, da bi se je lotil. Ni mi ostalo drugega, šel sem v knji- Zdenko Kalin: Janez Gregorin V nedeljo popoldne ob pol 5 je smrt iztrgala pero iz rok književniku in časnikarju Janezu Gregorinu, dolgoletnemu stanovskemu tovarišu urednikov »Slov. doma< in »Slovenca«. Že dolge mesece ga je mučila zavratna slabost srca, ki mu ie skoraj popolnoma preprečila vsako udejstvovanje. Zadnje čase pa so se bolezni srca pridružile še druge notranje bolezni, ki so mu pretrgale niti življenja že v 31. letu starosti. Kljub mladim letom ie Janez Gregorin v širokem krogu bil poznan že zaradi svojih svoj-skih lastnosti, ki so dokazovale njegovo izredno in neugnano notranjo silo. silno ljubezen do lepote in resnice. Zc v dijaških letih, v katerih se je kakor večina naših dijakov boril z bornimi in tesnimi razmerami, ie Janez pokazal izredno razgibanost. Ze kot šeslošolec in naslednja leta je pisal v dijaški list »Zar« ne le novclice in podobne literarne prispevke, ampak že zrele filozofske eseje, ki so dokazovali, kako zgodaj je dozorel njegov bistri um. V dijaških letih je tudi že začel z vso vnemo brati in ie ostal knjigam zvest do zadnjega. Bil je izredno načitan. zaradi tega tudi oster in marsikdaj neukrotljiv debater, katerega ni vodilo samo znanje, ampak tudi nad vse ravna smer njegovega poštenega prepričanja. Prav tako v dijaških letih je vzklila v njem tista velika ljubezen do domače zemlje, ki je našla višek prav v njegovem izživljanju na gorskih vršacih naših planin. Z jekleno voljo se ie zagrizel v stene in grebene vršacev in iih premagoval s tovariši. Kdo bo seštel vse njegove prvenstvene vzpone, med katerimi iih je bilo največ prav v krušljivih stenah Kamniških planin. I.epota gora ga je začarala. Želji po lepoti se je pri njem pridružila naiočitneiša poteza njegovega značaja — prezir do nevar- Planincu, ki ]e odložil pero Danes zjutraj je prišl# v uredništvo pretresljiva vest, da se je Janez Gregorin po kratkotrajni hudi bolezni preselil za vse čase v božje šotore. Bil je znan zlasti med planinci, med katerimi je veljal za može, ki mu ni bila nobena steza prestrma, nobena gora previsoka. Zaprl je oči, ki se nikoli niso mogle do sitega nagledati vsega tisočletnega pečevja, s katerim je oblikoval Stvarnik našo zemljo, odreveneli so prsti, ki so grebli po ruševju in vresju, ovenelo je erce, ozaljšano z junaštvom, in njegova desnica je odložila pero, ki je pisalo hvalnice kraljestvu Zlatoroga. Pri »Slovenskem domu«, čigar 6otrudnik je bil, je pisal pred leti Janez Gregorin tudi o športu. Z darom književnika, ki vse vidi in o vsem pre mišljuje, je zanesel v slovensko športno reportažo novega duha. Njegova primera je bila vredna cekina, njegov jezik je bil govorica duhovitega umetnika. Ljudje, ki jim ni bilo mar, kaj se godi^na zelenih igriščih, kaj na belih poljanah, so začeli brati tudi športna poročila, ki jih je pisal Janez Gregorin. Črpal je iz svoje široke strokovne razgledanosti, pripovedoval pa je sočno in 6odil pravično, da se je v kratkem času povzpel tudi na tem področju med zaželene poročevalce. S smrtjo Janeza Gregorina je nastala tudi v slovenskem planinskem in športnem pripovedništvu vrzel, ki jo bo težko pozabiti. Svojcem in mnogoterim planinskim tovarišem, ki so^ izgubili enega najboljših in najzvestejših, naše sožalje. nosti, zaljubljenost v tveganje in no doseženem uspehu notranje zadovoljstvo. Prav zato ie morda prav 011 v planinah sorazmerno dosegel izredne uspehe, saj se je kot skromen dijak lotil neštetokrat slabo opremljen najtežjih nalog in jih tudi izpeljal. V kasnejših letih je pokazal pokojni Janez svoj pravi poklic: v dnu svoje duše je hil pesnik, ki je vedno pokazal svojo umetniško dušo. Prijel je za pero in ko ga ie pot privedla v časnikarski stan. ie našel prav v tem poklicu izpolnitev svojih notranjih teženj. Za časnikarja ie bil kakor rojen, saj je bil doma na vseh področjih kulturnega življenja. Začel je z živahnimi športnimi poročili, ki so bralcem pokazala tudi drugo lice športa, nato pa prešel na vsa mogoča vprašanja. Bil ie vesten in temeljit prikazovnlcc naše glasbene in upodabljajoče umetnosti. Svoje mehko in dobro srce je izdal ob umetniško pisanih reportažah sicer čisto navadnih dogodkov s ceste. Vse. kar ie napisni, je govorilo njegovo besedo, ie pričalo o njegovem osebnem gledanju in dokazovalo, da se je zrelemu opazovanju in trezni sodbi pridružil lep literarni slog. S kakšnim zanimanjem so brali ljudje njegov podlistek »V peščevju«. Prav ljubezen do jezika ie bila rdeča nit, ki se ie vlekla skozi vse niegovo časnikarsko delo. Tudi kot prevajalec je užival zaslužen sloves, saj je oskrbel dnevnikom mnogo prevodov novel in priredil zbirko prevodov »V borbi z goro«, ki jih je založila Planinska Matica. Janez Gregorin je hil vsestranski, zanimal se ie za vse in se lotil skoraj slehernega vprašanja našega javnega in kulturnega življenja. C.c je človek gledal niegovo ljubezen do Športa in do planin, skoraj ni mogel razumeti, kako se s tem more družiti književnost, na-gnenje do filozofije, življenjska prešernost, globoka vernost. Sama nasprotja, kakor jih pokaže lahko lp umetnik. Vse to je izviralo pri njem iz neugnanf silovitosti, ki je ni nikdar prikrival. C.c se je za stvar zavzel, jo ie tudi izpeljal, čeprav ni nihče pričakoval. Zmeraj naprej, brez oddiha, brez počitka, to je bilo niegovo geslo, čeprav se ga morda ni zavedal. Prav ta neugnanost, ta nepokoj sta bila tudi vzrok, da je spočetka zanemarjal svojo bolezen, llotel se ie pregrizli s stisnjenimi zobmi skozi njo. l)o zadnjega je upal, da bo še hodil, še dela), še pisal. Živel je v trdni veri. da bo še napisal veliko književno delo. epopejo naših planin in njihovih ljudi. šele ko so mu hude l>olečine nakazovale, d« srce kljub železni volji ne bo zmagalo, jo uvide!, bridko resnico. Sprejel jo je pogumno, uredil svoje zemske račune in tako pripravljen odšel pred najvišjega Sodnika. Kot star bojevnik in delavec se bo spočil v domači zemlji, njegova duša pa v objemu Stvarnikovcm. Naj počiva v miru! Odkrita komunistična tiskarna Ljubljana, 5. oktobra. Pristojna oblast je v Jernejevi ulici V šiški odkrila in zaplenila skrito komunistično tiskarno. Bila je skrila pod neko hišo in J" vanjo peljal skriven rov. Varnostni organi so oilkrili Mavni stroj, veliko množino papirja za »Slovenskega poročevalci« 111 rdečo svilo za komunistične zastave. Fnega sotrudnika so ujc-« li, drugi pn je bil na begu ustreljen. Nič ni tako skritega, da se ne bi odkrilo.., Nov® slovensko delo v ljubljanski Drami Ob krstni predstavi Gregorinovega dramatskega cikla »Oče naš« v sredo 7. oktobra v Drami ob 17. uri To je Kristus, oziroma njegova beseda, ki je zapisana v evangeliju: »Jaz ostanem z vami vse tlni do konca sveta.« Znanec je torej poosebljen evangelij — njegova beseda, ki živi in govori ljudem in narodom; od takrat in vsekozi do danes...( On ni »Tujec«, kakor ga nazivnjo nekateri pisatelji; jaz mislim. 011 je naš znanec; ker kdo ga ne pozna, vsaj po imenu 1 Ljudje, ki žive v podobah, ga gledajo kot svetega in učenega moža, ki jih obiskuje, tolaži, jim svetuje in razlaga božjo besedo. Za gledalce je moderen Kristus, ki potuje po svetu, napravljen v temno, sebi in našemu času primerno obleko. Ves ciklus je razdeljen na dva dela. Prvi del obsega t., 2., 3. podobo; drugi del ostale podobe. Uvod je skupen vsem podobam. Godi se ob Kristusovem času in je vzet iz evangelija. In prav v »Očenašu« jc zajeta vsa modrost knjige božje besede. Za kogar je Kristusova oseba, kot taka, tendenčna, in ce je molitev očenaša — v kateri je zapopadena vsa stiska in liolečina človeškega rodil, in s katero nas jc Učenik naučil prositi pomoči v tem hudem — tendenčna, tisti bo občutil tudi moje delo napačno. Te odrske podobe sem napisal edino s tem namenom, pokazati v živih, jasnih podobah dogodke iz življenja. Pokazati jih tako, kakor se vrše in si slede drug drugemu, gnani po logičnih in psiholoških posledicah, ki izvirajo iz zakona življenja. Življenje pa pozna samo dva zakona: po pravi, ali po krivi poti. Na razpotju pa stoji nekdo in kliče: »Z menoj, v življenje!« Zdaj glej, spoznaj in odloči se sam!« Ko so se začele prejšnji mesec v naši Drami priprave za letošnjo sezono, smo bili radovedni, katera bo letošnja prva slovenska izvirna novost. Ko smo izvedeli, da Gregorinov dra-matski ciklus »Oče naš«, smo takoj registrirali v našem listu ter naprosili gospoda avtorja za rokopis, po katerem smo naznanili vsebino zanimive slovenske dramatske novosti. Sedaj pa, ko je ta dramatski ciklus tik pred odrsko upodobitvijo, saj bo to sredo zaživela prvo svojo predstavo, smo se obrnili na gospoda pisatelja, člana našega gledališča g. Edvarda Gregorina za nekaj podatkov o pisanju in igranju te svoje letošnje novitete. Gospod pisatelj, sam igralec idejne vloge in režiser, ki že skoraj 23 let deluje z velikim uspehom v našem gledališču, ves predan Taliji in peresu, me je z veseljem sprejel ter mi na posamezna vprašanja zadovoljno odgovarjal, za kar se mu najlepše zahvaljujem. »Kako ste prišli na misel napisati <0 stvar in v taki obliki?« — »Sam razmišljam o povodu in vzroku. Ta misel se je pojavila v meni kar nepričakovano. Kakor da bi mi od nekje zavpil nekdo, mi povedal naslov, in me podžgal z idejo: »Oče naš... Sedem podob iz življenja.« S tem mi je bilo dano vse. Od tega trenutka, ki sem ga občutil nenavadno močno in ne vsakdanje, je vstajala v meni misel, vedno močnejša, vedno jasnejša, kakor, ko posije v jutro sonce ter nam razkaže božji svet... Začel sem delati na tem osnutku in razodevalo se mi je potem vse kar samo po sebi. Nisem študiral razlag »Očenaša«, nobenega takega odrskega dela ne poznam, in ga menda ni — igralec sem, in v tem je vzrok, da se je misel realizirala v to obliko. Neki gospod mi je dejal: »Čudno je — napisali ste »1NRI«, »V času obiskanja«, »Kralj z neba« — in zdaj »Očenaš«. Od kod imate vi to, in zakaj?« Morda se komu zdi res čudno; zakaj, igralci smo, pravijo, posvetni ljudje. Jaz pa mislim, da prav zato, ker sem v službi gledališča, mi je bilo dano, da izvršim to delo in sicer prav v gledališki obliki. Povod za to, ki me kakor gonilna sila žene k temu, in to čisto podzavestno — je moja pokojna mati. Bila je skrita krščanska žena, polna pravega duha. Ni mi veliko govorila o teh rečeh, vendar mi je, otroku, morda s križem na čelu ,dala v dušo svojega duha. —« »Kako ste razdelili svoj »Očenaš« in kaj je njegova temeljna misel?« — »Moj očenaš ima uvod in sedem podob iz življenja — sedem enodejank. Vsaka je celota zase. Vse skupaj pa 'so mišljene kot povezana celota. Veže jih namreč oseba, ki nastopa pod imenom »Znancc«. »Kako je z realizacijo Vašega dela na odrn naše Drame?« »Gospod Pavel Golia, ravnatelj našega gledališča, sam pesnik in pisatelj odrskih del, je sprejel v svoj spored, z izredno pohvalo in naklonjenostjo, tudi moj »Očenaš«. S tem mi je bilo dano najlepše priznanje. Vloge so razdeljene po najboljši dani možnosti. Skušnje, ki so potekale lepo in v miru, in ki se zdaj bližajo h koncu, so pokazale, da imajo vsi sodelujoči, od naših prvih dramskih moči, pa do pridnih otrok, ki nam pomagajo — dobro voljo in lepo razumevanje. In kajcor je naš čas težak za umetniško udejstvovanje in ustvarjanje, tako mislimo, da je prav, če po kažemo ljudstvu te podobe iz življenja.« »Kdaj ste napisali to delo, kdo ga režira, in kaj boste igrali Vi?« — »V zasnovi je bil ciklus gotov tik pred to vojno. Dovršil pa sem delo 1940. leta. Režijo je gospod ravnatelj poveril meni samemu kakor tudi vlogo Znanca, čeprav sem predlagal za to vlogo druga imena izmed svojih tovarišev. Pa pravijo, da je tako prav. Dal Bog, da bi bilo vse dobro in prav!« Po vsem tem smo prepričani, da bo občinstvo z zanimanjem pričakovalo to krstno predstavo zanimive dramatizacije, kakor je ne poznamo v svetovnem slovstvu. Ne rečemo, da morda že kdo ni prišel na to misel, vsaj pesniki in slikarji so ta predmet že in že obdelo- Lepe cerkvene slovesnosti Preteklo nedeljo smo imeli v Ljubljani več lepih cerkvenih slovesnosti, ki 60 privabile v cerkve velike množice pobožnih vernikov. V župni cerkvi sv. Jakoba so slovesno prazno* vali rožnovensko nedeljo. Od četrt na šest zjutraj naprej so se vse dopoldne vrstile 6v. maše, katerim je prisostvovalo veliko število domačih žup« Ijanov, pa tudi iz drugih župnij so prišli verniki, da se udeleže rožnovenskih slovesnosti. Ob 11 do* poldne je bil pred cerkvijo sprejem prevzv. gosp. knezoškofa dr. Gregorija Rozmana, ki je imel takoj nato govor in zatein slovesno pontilikalno sv. mašo. Pevski zbor je pri maši izvajal v spremstvu orkestra Rihovskega Missa Lorelta. Zvečer ob pol sedmih je bila zaključena slovesnost: molitev za zadobitev odpustkov, procesija po cerkvi, molitev sv. Rožnega venca s petjem ter slovesne litanije Matere božje z zahvalno pesmijo. V cerkvi Marijinega Oznanenja so v nedeljo posebno slovesno obhajali god sv. Frančiška Asi« škega, ustanovitelja frančiškanskega, kapucinskega in minoritskega reda. Oh devetih dopoldne je imel cerkveni govor in pontifikalno 6v. mašo stolni dekan g. dr. Fr. Kimovec. Med mašo je lepo prepeval Sattnerjev pevski zbor. Ob šeslih zvečer je bila sklepna pohožnost tridnevnice. Cerkveni govor je imel g. p. Odilo, ki je govoril o Katoliški akciji in Hturgiji. Sledile so slovesne litanije in nato je bil podeljen papežev blagoslov. Prostorna cerkev je bila nabito polna. God sv. Terezije Deteta Jezusa so obhajali v dveh cerkvah. V karmeličanski cerkvi na Selu je bila slovesnost v čast 6v. Mali Tereziji že v petelc, 2. oktobra ob pelili popoldne. Pridigo je imel stolni kanonik g. Janko Gogala, nato je bila blagoslovitev rož in pete litanije Matere božje. V soboto, na petinštirideseto obletnico 6mrti 6v. Male Terezije, so bile od 7 do 11 vsake pol ure 6v. maše. Popoldne je imel pridigo g. Spendal, po pridigi je bil blagoslov rož in pete litanije. V svetišču sv. Terezije Deteia Jezusa na Kodeljcvem so obhajali pi.iznik Male Cvetke v nedeljo, 4. oktobra. Na predvečer je bil zaključek devetdnevnice z govorom, ki ga je imel g. prolesor Filip Terčelj. V nedeljo so bile sv. maše do pol 11. Slovesno sveto ni.išo ob devetih je opravil g. stolni kanonik Franc Koretič. Popoldne ob štirih je imel govor g. prof. Rudolf ilanželič, po govoru je bilo darovanje za cerkev, pete lilanije in blagoslov. V r>beh cerkvah se je udeležila lepih slovesnosti velika množica vernega ljudstva. Drobne gospodarske Finski proračun. Za bodoče finančno leto so finski dohodki proračunani na 18.3, izdatki pa na 18.2 milijarde mark. Posojila bodo dala 5.3, davki pa 10.6 milijarde mark. Za popravilo vojne škodo bo izdanih 4.5 milijarde, za povišanje plač uslužbencem pa 0.6 milijarde. V preteklem proračunskem letu so znašali dohodki, oz ravnotoliko izdatki 11 milijard, od katerih je bilo 7.6 milijarde pokritih z davki in 2.3 milijarde s posojili. Plačilni promet v Grčiji. Grška narodna banka je sklenila radi vedno bolj naraščajočih potreb plačilnega prometa dali v promet bankovce po 5000 drahem. Drug za drugim padajo partizanski komandanti. - Komunistični voditelji beže od svojih oddelkov. - Komunistične tiskarne se odkrivajo... Samo naivneži še verjamejo v moč komunizma. vali, toda dramatikov te snovi ne poznamo! —j V slovenski književnosti pa je to gotovo tudi snovna novost in vredna poudarka zlasti v sedanjem času, ko vsi s tako vero in zaupanjem molimo Gospodovo molitev. Gregorin nam bo pokazal nekaj prizorov v življenju, v katerih se Kristusova evaifgeljska beseda učiovečuje in nas odrešuje, pa tudi kako se ji tudi zoper-stavljajo temne moči, ki pa jih luč presveti. Vse to pa z močjo pravega dramatika in odrskega oblikovalca življenjskih trenj. — Svojim prejšnjim znanim dramam iz Jezusovega časa je dodal sedaj novo delo, o katerem želimo, ida bi na odru zaživelo z osvajajočo močjo. garno. Bil je skrajni čas. Toliko, da sem dobil še odprto. Preletel sem dolgo vrsto knjig m obstal ob zajetni. Na njenem hrbtu sem bral: Perri, II disce-polo ignoto. Izvlekel sem jo. Reklamni ovitek je govoril o novem »Quo vadisu«. In še sem bral pod naslovom: »Romanzo storico del tempo di Ge6u« — zgodovinski roman iz Jezusovih časov. Nič več nisem dalje gledal in izbiral. Z »Neznanim učencem« sem odšel, ga doma prelistal in, ker ni bilo časa, da bi ga v celoti prebral, sem sedel in začel prevajati... Drugo jutro sem odnesel prva poglavja prvega dela in dvomil, da bi »Slovenec« prevod prinašal. Pa je popoldne le izšel in potem od dne do dne in vzbujal vedno večje zanimanje... Da, Perrijev »Neznani učenec« je vreden vsega zanimanja. Grandiozno delo je, ki kaže, s kako resnostjo se je zamislil in vživel pisatelj v najpomembnejšo dobo človeške zgodovine, v dobo velikega pričakovanja rešitve, ko je rimska virtus propadala in propadla in je vse živelo v slutnji nečesa velikega, kar naj bi prerodilo svet in mu prineslo pravo srečo. Iz blodenj in zmed starega Rima, ki ga pisatelj zgodovinsko verno podaja z vsemi kričečimi barvami, ob katerih bi kdo kar zamižal, da bi jih ne videl^ vsflme junak z junakinjo — oba sta otroka svojega časa — in iz teme ob Tiberi preideta v svetlobo, ki je vzšla in se razlivala ob Jordanu, ter našla v Njem, ki je Luč, svojo rešitev... Zgodovinsko ozadje, pokrajina, vse osebe, pa naj so iz poganskega 6veta ali iz judovskega ali iz Jezusovega kroga, vse je tako živo in neposredno zajeto v prepletajočih se napeto zanimivih dogodkih, ki ostanejo Človeku za vedno v spominu prav do poti v Emavs, ko čutimo tudi mi potrebo ponoviti jf pisateljem po dvajsetih stoletjih besede onih dveh učencev: »Gospod, ostani z nami, zakaj proti večeru gre...« »Neznani učenec« je prva knjiga, po kateri spoznamo Slovcnc-i novega sodobnega italijanskega pisatelja Francesca Perri-ja, ki 6i je utrl že pot v svetovno slovstvo. »Rodil 6em se v Careri, majhnem trgu Kala-brije, 15. julija 1885 v kmečki družini, katere rod sega v davnino. Po končani srednji šoli v naši provinci sem se vpisal na juridično fakulteto v Torinu, po doseženem doktoratu pa sem se vpisal na filozofsko fakulteto v Paviji in poslušal moderno filo-logijo. Leta 1916. sem se odpovedal oprostitvi, do katere sem imel pravico, ter šel prostovoljno v vojsko k artileriji in se udeležili vseh bitk v letih 1917—1918. Ko sem bil 1919 odpuščen in se posvetil nekaj ča6a pravnemu in časnikarskemu poklicu, sem se nato ves predal književnosti in leta 1927. uspel 6 svojim romanom »Emigranti«, ki je dobil nagrado Akademije Mondadori v znesku 20.000 lir. Roman je dosegel evropski uspeh in bil brž preveden v Rusiji, Ameriki in v Angliji, pripravlja se holandski in nemški prevod, ki kmalu izideta. »Neznani učenec« pa je izšel v madžarščini, češčini, francoščini in španščini. Z velikim veseljem pišem tudi za mladino.« Tako mi Je pisatelj poslal te skope podatke o svojem življenju in delu. Prvo pozornost je vzbudil s svojo vojno pesnitvijo »La rapsodia di CaporcHo«, ki je izšla Sn v tretji izdaji, vendar si je pridobil pravi sloves z »Emigranti«. V tem romanu je zajel z vso slikovitostjo žitje in bitje svojih rojakov Pandurežev, ki se v svoji revščini borijo doma proli velikašem za pridobitev in izrabljanje občinskega 6veta in so potem, ko ne uspejo, prisiljeni skoraj vsi moški iz vasi iskati rešitev iz stiske v Ameriki, od koder se vrne Blefarijev 6in Jozua okužen ter onesreči še svojo nevesto. Isto pokrajinsko obeležje in iste ljudi srečujemo tudi v »Zgodbah iz Aspromonta« (Racconti di Aspromonte), medtem ko je mladini napisal roman »Lepa pravljica« (Favola Bella). Zadnje Perrijevo delo je »Capitan Bavastro«. Slovenskega prevoda »Neznanega učenca« je Perri zelo vesel ter je izrazil svojo globoko hvaležnost prevajalcu, »che volle portare alla cono-scenza della cri6tianiseima anima Slovena quel mio messaggio d'amore e di fraternitž umana«. Prepričan 6em, da bodo naročniki »Slovenčeve knjižnice« to veliko poslanico ljubezni in človečanskega bratstva z veseljem sprejeli, kar so pokazali že, ko je »Neznani učenec« izhajal v »Slovenčevem« podlistku. J- Lovrenčič. Kulturni drobiž Najbolj razširjena slovenska knjiga je gotovo brošura: Kristus kraljuj!, ki jo je pred leti napisal prelat Janez Kalan. Doslej je izšla že v italijanščini, slovenščini, hrvaščini, nemščini, poljščini, in francoščini. — Prevedena je že v angleščino, in sicer v Južni Afriki, kjer čaka iz-danja. Najbolj pa je razširjena v španščini ter je izšla seda j — kakor poroča g. Ignacij Ozmec v zadnji številki Saleziianskega veslnika — v Mehiki že v — 5. izdaji! To je gotovo rekord, ki ga je doživela slovenska knjiga ter moremo pri tem gospodu prelatu 6amo 5e6titaUl. Kip rožnovenške M. B. prf uršulinkah. V uršu-linski cerkvi je za rožnovensko nedeljo bil prvikrat izpostavljen v češčenjc baročni kip M. B. Iz.hajn iz nekdanje dominikanske cerkve v Capo d'lstria. Po z.ntrtju samostana je priš "i v last grofov Borisi, ki so ga I. 1896. darovali uršulinkam. — Kip bo y cerkvi do srede. riovACe ii Koledar Torek, 6. oktobra r Brunon, opat in ustanovitelj reda, Pides, devica in mučenica; Mar. FranČ. od Jezus, ran, devica; Sagar, škof in mučenec. Sreda, 7. oktobra: Kraljica rožnega venca; Justina devica in mučenica; Marko, papež; Sergij, niučencc. Novi grobovi •f- V Ljubljani je v nedeljo popoldne v častitljivi starosti 00 let mirno v Gospodu zaspal gospod Ignacij Sušteršif, bivši posestnik in lastnik paromlina v Banovijarugi na Hrvatskem, nazadnje pa v Lončarih pri Brčkem v Bosni. Rodil se je v Šmnrtnem pri Litiji in je že v zgodnji mladosti odšel po svetu. Zadnji dve leti jc živel pri svojem nečaku g. Jožetu Susteršiču, uslužbencu škofijskega ordinariata. Zapušča ženo Emilijo, s katero sta živeta skupaj celih 57 let. Naj se veseli —>ri Rogu! 7eni in sorodnikom naše iskreno soža-je Pogreb ho v torek, 6. oktobra ob 3 popoldne z Zal. kapelica 6v. Petra, na pokopališče k Sv. Križ: -f- V Novem mestu je v 30. letu starosti umrl go>-poJ Nande Mantilovif. Pokopali so ga v soboto na pokopališču v »•i,;helu Naj v miru počiva! Žalujočim naie iskreno sožalje! L * — Z Ijuhlianske univerze. Na podstavi čl. 194, 3 odst. obče univerzitetne uredbe je univerzitetna uprava na svoji seji dne 2. t. m. sklenila podaljšati redni vpisni rok 73 tekoči zimski semester do 31. oktobra t I. in sicer tako za slušatelje, ki so že bili vpisani, kakor tudi za one, ki stopajo prvikrat na univer/o. Podrobna pojasnila daje vpisni urad (Kvestura) univerze. — Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2, se vrši dnevno od 9 do 12 in od 3 do 7 popoldne v pisarni ravnateljstva. Sprejemni pogoji: Dovršeni 4 razredi meščanske ali srednje šole. Dijaki(inje) z nižjo predizobrazbo se sprejemajo v posebni oddelek tečaja. Redni učen-ci(ke), katerih starši so državni ali samoupravni uslužbenci prejemajo rodbinsko doklado. Pojasnila in prcspek'i so interesentom na razjiolago. — Lepa in sončna jesen. Ze dober teden imamo lepo. sončno in toplo vreme. Podnevi je toplomer vedno zaznamoval nad -f20 stop. C, 3 dni je bilo navadno celo nad +24 stop. C. Zadnji dež je bii 27. septembra ponoči, ko je trajal dobrih 25 minut močan naliv. Sobota je bila sončna in topla, prav tako je prinesla ro/novenska nedelja jx> jutranji tnegli lep, sončen dan. Nebo je bilo čisto ko ribje oko. V soboto je toplomer zaznamoval temperaturni maksimumu +24.3 stop. C. v nedeljo pa + 23.7 stop. C. V nedeljo zjutraj je bil dosežen temperaturni minimum +10.8 stop. C, v ponedeljek pa se je jutranja temperatura dvignila za nekaj stopinj na +12.2 stop. C. Zračni pritisk je od nedelje na ponedeljek nekoliko odjenjal. V nedeljo zjutraj se je barometer še za desetinko milimetra dvignil do 76S.3 m/m. ko je v ponedeljek zjutraj padel na 766.3 m/m. Ro/novenska nedelja je bila pripravna za sprehode. Ljudje so najraje hiteli v tivolske gozdove in na Rožnik. Tudi bližnja okolica, zlasti Stepanja vas je bila polna sprehajalcev. Mnogi gobarji so iskali gob. nekateri so imeli srečo ter so nabrali prav lepe jttrčke. — Razprava zaradi podkupovanja. Kazenski sodnik — poedinec na okrožnm sodišču v Ljubljani je pretekli teden obravnaval značilen slučaj f odkupovanja uradne osebe. Neki gospod F., ki je drugače inteligenten in poučen v kazenskih paragrafih, je bil državnemu tožilstvu ovaden zaradi prestopka po §-133 kaz. zak.. to je zaradi podkupovanja uradne osebe. Državno tožilstvo ga je nato po kratki preiskavi obtožilo omenjenega prestopka in prišla je zadeva pred sodnika — poedin-ca. Obtoženec F. je 8 avgusta t. 1. ponudil nekemu policijskemu agentu 501irski bankovec, da bi ne izvršil informacij, ki so potrebne za izdajo »lascia passare« in ki trajajo primeroma do teden dni. Obtoženec pa je želel, da bi dobil dovolilnico že naslednji dan. Pred sodnikom in v preiskavi je obtoženec zanikal krivdo, zatrjujoč, da je hotel dati ta denar agentu le v ta namen, da bi kril izdatke za tramvaj in druga pota, samo, da bi prej izvršil informacije in da bi mogel dobiti dovolilnico že naslednji dan. Priča — policijski agent je nasprotno potrdil, da mu je obtoženec ponujal bankovec samo za to, da bi mogel dovolilnico dobiti že naslednji dan in da je ta denar smatral za podkupnino, da bi opustil predpisane informacije. Obtoženec F. je bi! obsojen na 1 mesec strogega zapora in na 200 lir denarne kazni, pogojno za 1 leto. ^jaMjana Sv. maša zadušnica po pokojni Osana Mariji roj. švigelj sc bo darovala v torek, b. okt. v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 7 zjutrpj pri glavnem oltarju. 1 Seja vsega profesorskega zbora I. ženske realne gimnazije za določitev učnih knjig v šolskem letu 1942-43 bo v četrtek, S. oktobra t. 1. ob 9. Točna udeležba obvezna. — Ravnateljstvo. 1 Krstna predstava Gregorinove igre: »Oče naš«, v 6edmih podobah, bo v sredo 7. t. m. za red Premierski. Osebe: Učenik — Gregorin, ljudje in doline — Brezigar, Raztresen, Košič, Košuta, Podgoršek. Tomažič, oče — Raztresen, Lucija — Levarjeva, 6tari oče — VI. Skrbinšek, babica — Maria Vera, izvršilec pravice — M. Skrbin? pomagača: Brezigar, Tomažič, Ubogi — Košič, Znanec — Gregorin, Peter P. Kovič, Gabrijela — Gabrijelčičeva, dr. Štefan, Verdonik, delavec — Nakret, Simen — Potokar, žena — Starčeva, Angela — Sancinova, Anže — Plut, Urh — Bratina, Martin — Blaž, dekle — J. Boltarjeva, čevljar — Raztresen, štacunar — Podgoršek, šolski upravitelj — Lipah, naddavkar — Brezigar, gospod — Košuta, gospa — Kraljeva, Metka — Remševa, Iiojan — Tomažič, Olga — Simčičeva, žena Žagarja — Rakaneva, Ana — Starčeva, Tomaž — VI. Skrbinšek, Cecilija — Rasbergerjeva, Anica — |. Boltarjeva, Matija — Košič, župnik — M. Skrbinšek, Jcrač — Plut, Martina — Kraljeva, Stanko — Brezigar. Pavla — Razbergerjeva, Helena — Ukmar-Boltarjeva, mati — AAarija Vera, maškari — Raztresen, Košič, Miha — Brezigar, bogoslo-vec Janez — Verdonik. osmošolka Marta — Levarjeva, mož — M. Skrbinšek. nepridiprav — Košič, uboga mati — Kraljeva, igralec — Gregorin, pa6tir — Podgoršek, Gospod — Gregorin. — Režiser: E. Gregorin. inscenator: ing. h Franz, zvočne efekte je posnela tvrdka »Philips - Radio« (Zrimček). 1 Opera bo začela letošnjo redno sezono v soboto dne 10. oktobra z Verdijevo »Traviatu«. — Opera je popolnoma na novo naštudirana in bo podana v originalni formi. Letos bo izvajan med drugitn' doslej črtanimi točkami tudi ples v 3. dejanju. Novo bo muzikalno vodstvo: D. Zebre, nova režija in zamisel scene: C. Debevec, nova koreografija: inž. P. Golovin, nova zasedba partij: Violela — Vidalijeva, partijo Alfreda ho pel mladi tenorist Drago Čuden, ki bo debutiral, Germonta — Janko Floro — Poličeva, Anino — Polajnarje-va. Gastona — B. Sancin, Douphola — Anžlovar, Obignvia — Dolničar, Grenvila — A. Petrovčič k. g. Zborovodja: R. Simeoni ti. I Na II. državni meščani mečanski šoli v Zg. Šiški bo naknadno vpisovanje za učence, ki niso mogli pravočasno dobiti potrdila o plačanem davku, dopoldne dne 0 oktobra (petek) v stranskem poslopju Dr. Krekove goejxxiinjske šole v Zg. Šiški. 1 Stenografski in strojepisni tečaji — dnevni in večerni — začetniški in nadaljevalni, odobreni od šolske oblasti, se prično v začetku oktobra. Slovenska. hrvatska, italijanska in nemška stenografija. Učnina zmerna. Posebni tečaji za strojepisje in tuje jezike. Zahtevajte nove ]XHlrobne prospekte v pisarni ravnateljstva: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Kongresni trg 2. 1 Prvo žrtev obešanja na tramvaj, upokojenega nadstražnika Jožeta Korena, so včerajšnji ponedeljek j>okopali pri Sv. Križu. Ta usodni o [ioni i n naj spametuje vse nedisciplinirano prebivalstvo, kako potrebni so predpisi za red na cestni železnici in kako upravičena je strogost tramvajskih uslužbencev pri delanju roda. Prav te dni jo županstvo v dnevnikih objavilo dolgo opozorilo zaradi reda na tramvaju ter podčrtalo, da uprava električne cestne železnice nima prav nobene odgovornosti za morebitno nezgodo. Kdor se ne ravna po predpisih, ki jih dnevniki neprestano ponavljajo, si mora pač sam pripisati nesrečo. Poslodnjič pa opominjamo nedisciplinirano občinstvo, da so vsi dosedanji ukrepi poostreni ter zato ne sme več ostati samo pri grožnji, da bodo nediscipliniranim pobrane mesečne vozovnice in ukinjeni vsi popusti, v skrajnem primeru bo pa mestna uprava prisiljena omejiti gnečo in preprečiti naval na električno železnico z zvišanjem tarifo. I Zaradi slabega mleka žo več tednov ni bilo pritožb, ker jo sedaj mleko res prav dobro in tudi snažno. Laboratorij mestnega tržnega urada namreč vsak dan jemlje vzorce mleka že pri pro-ducentih, nato pa tudi po mlekarnah, da pregleda kvaliteto mleka. Slabo mleko zato lahko računamo že za izjemo in ne smemo vod delati krivire kmetovalcem in mlekarnam. Če se mleko naglo skisa. so zvečine krive površne gospodinje same, kor ne hodijo jk> mleko z dosti snažnimi posodami. Posoda za mleko mora biti vsak dan pomita z vrelo vodo, prijioročamo pa tudi, naj vodi dodajo nekoliko sode ter na la način preprečijo kisanje mleka. Če je v posodi tudi samo toliko kot je črnega za nohtom mleka prejšnjega dne, se razvijejo glivice ter se mleko zato mora skisati. Da se pa mleko pri kuhanju ne prismodi, je priporočljivo, če ga vlijemo v mokro ppsodo in v tej posodi pristavimo k ognju. 1 Nesreče. V Gradišču je te dni padel s tramvaja 37 letni davčni izvrševalec Alojzij Trtnik. Poškodoval si je nogo. — V Domobranski ulici št. 5 se je Zlata Kotnikova močno vsekala 6 6ekiro po roki, tako, da je morala v bolnišnico. — V soboto okoli poldne je na križišču Resljve in Sv. Petra ceste padel z voza 35 letni voznik Leopold Drnovšek, uslu/ben pri Beličiču, Vidovdanska cesta 4. Dobil je poškodbe na nogah. Vse tri ponesrečence je prepeljal v bolnišnico reševalni avto. 1 V Ljubljani umrli: Kušar Ivanka, 31 let, hči posestnika. Podutiška c. 7; Rogelj Marija, 71 let, posestnica, Proserje S; Kumar Ivana, roj. Kaplja, 53 let, žena pleskarja, Galjevica 74; Kavčnik Lovro, 55 let, žena žel. zvaničnika v p., Tržaška c. 92; Reichman Jožefa, 67 let, meshia uboga, Japljeva ul. 2; Kranjc Roman, 62 let, žel. strojevodja, Ilovški stradon 4; Kralj Milka, 19 let, hči bajtarja, Draga 12, obč. Višnja gora; Udovič Avrelija, 19 let, Stari trg pri Rakeku; Egger Alojzija, 74 let, vdova žel. uradnika, Malgajeva ul. 20; Verbič Janez, 27 let, obč. uradnik, Kamnik 64 pri Preserju; Iglič Franja, vdova učitelja, Ponikve 77, obč. Videin-Kočevje; Klančar Marija, 34 let, dninarica, Mala vas 53 pri Jezici; Dejak Danijela, 6 let, hči delavca, Dolenja vas pri Kočevju; Podreka Drago, 67 let, šef mesne kontrole v p., Cesla v Rožuo dolino 20/1, Osana Marija, roj. Švigelj, 75 let, vdova učitelja, Gledališka ul. 10; Žgajnar Anton, 65 let, železničar v p., Knezova ul. 30; Arhar Marija, 29 let. zasebnica, Poljanska c. 54; Smolčič Drago, 6 let, 6in dnev-ničarja. Poljanski nasip 56. 1 10.000 voznih listkov na dan. K naši včerajšnji notici o tramvajskem prometu pred 40 leti v Ljubljani, ko je bilo prodanih 6400 voznih listkov prvi dan, pripominjamo, da je bilo to za tedanje čase res veliko, saj, kakor pisec notice pravilno pripominja, so se Ljubljančani prve dneve vozili bolj iz radovednosti itakor iz dejanske potrebe. Od tedaj dalje pa se je tramvajski promet neprimerno razširil. Dandanes proda cestna železnica v Ljubljani povprečno vsak dan nad 10.000 voznih listkov, pri tem pa niso vštete stalne in režijske vozovnice. O kaki krizi tramvajskega prometa, ki je bila še pred kakimi petimi leti, sedaj že davno ni več sledi — nasprotno, dogaja se pogosto, da so tramvajski vozovi prenatrpani in preobremenjeni. V čast tramvajskih uslužbencev moramo še dodati, da zelo vestno opravljajo svoje delo, ki je s preobremenitvijo prometa postalo mnogo bolj težavno kakor nekdaj. 1 Novost pri reševalni postaji. Mestna reševalna postaja in gasilski urad se letos znatno modernizirata in obnavljata. O nekaterih napredkih, kakor o novi mehanični delavnici, o alarmnem aparatu in drugih smo že poročali. Sedaj pa poklicni gasilci montirajo na Mestnem domu novo zanimivost, ki bo kaj pripravna. Nad vratmi gasilskega urada pritrjujejo jiosebno alarmno napravo, to je električno luč v modri barvi. Ta naprava bo služila gasilcem v lažjo orientacijo. Pogosto se namreč pripeti, da ljudje zahtevajo v kratkih presledkih reševalni avto ali tudi motorno brizgalno in podobno. Da ne bi šofer po končani prvi vožnji neposredno zavozil v garažo, temveč bi voz ustavil kar pred uradom ter prejel novo naročilo — za to bo služila modra luč, ki jo bo prižigal s stikalom v svojih prostorih vsakokratni dežurni uradnik gasilskega urada. Šoferju in reševalcem tako ne bo treba stopiti niti z voza, temveč bodo prejeli nadaljna naročila kar na vozu. Tudi ta priprava bo torej služila v korist občinstvu, ki bo tako v marsikaterem primeru prej postreženo, kakor hi sicer bilo. 1 Dobcrlotova hiša v Frančiškanski ulici, že zadnjič smo omenili, da je Dora Doberlet, rojena Tschinkel, ki se je preselila v Nemčijo, svojo polovico prodala Janku Gašperinu. zasebniku, njegovemu nedl. sinu Janezu in njegovi ženi Tereziji. Lastnica druge polovice hiše št. 8 v Frančiškanski ulici, ki 6pada pod zemlj. vlož. št. 45 kat. občino Kapucinsko predmestje. Je bila Terezija Zalazni- 1 kova, posestnica v Ljubljani, Gajeva ulica št. 6. Ta je svojo polovico te nepremičnine prodala tudi omenjenim kupcem za 235.600 lir. To polovico je Zalaznikova 16. decembra 1938 kupila od Leopol-dine Mondecarjeve, inšpektorjeve vdove v Zagrebu, za 000.IKK) bivših dinarjev. V zemljiški knjigi je kot prva lastnica te hiše navedena neka Marija Gregel. Po njej so leta 1883. hišo podedovali Marija Krisper, Ana Sf\massa in France Gregel. Od teh pa je hišo 2. aprila 1884 kupil France Doberlet. I Cezar Meano: »Večno mlada Šaloma«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Aristobul, kralj armenski — Cesar, Šaloma, njegova žena — Na-blocka. Delila — šaričeva, Tulij Casij — Dreno-vec, Mardokej — Gorinšek, Abitnelek — VI. Skrbinšek, Gaj Lutecij — Peček. Jerubbaal — Potokar, Judita — Rctnčeva, Lia — Sancinova, 1, služkinja — Rakarjeva, 2. služkinja — Starčeva. Režiser: prof. O. Sest. Osnutki in realizacija scene- V. Skrušny, scenska glasba: prof. F. Sturm. koreografija: Marta Pavlinova. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Torek. 6. okt. oh 17.30: »Vedno mlada Saloina«. Rod torek. — Sroda. 7. okt. oh 17: »Oče naš-. Hed premierski. Krstna predstava. — Četrtek, 8. okt. oh 17: »Oče naš«. Red Četrtek. Opera: Sobota, 10. okt oh 17: »Travlata«. Red premierski. Otvoritven operna predstava. ROKODELSKI ODER. 7. uspehom Je Rokodelski oder uprizoril J. Zlgnuovo dramo »Kadar se litrea oblak«. Vsebinsko bogato delo je polno dramntične rasarlbaaoitt. Dejanje poteka na velikem posestvu trškega irgovca in prikazuje življenje, ki je oprto na nepoštenost in krivior. — Da hodo predslavo lahko ohiskali Se drugi ki premiere niso videli, ho ponovil Rokodelski oder dramo v nedeljo 11. oktohra o h.) popoldne. Vstopnico se hodo dobile v predpro-daji v nedeljo od 1(1—12 v društveni pisarni 1'etrar-kova 12, 1 nadstropje RADIO. Torek i. oktohra: 7.30 Slovenska glasba 8 Napoved ča»R — Poročila v italijanščini — 12.20 Simfonična (rlasha — 12.30 Porodila v slovenščini — 12.4.) l.nhka »dasta — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.211 Lahko irlasho vodi dirigent Oalllno — — H Poročila v italijanščini — 11.15 Novi orkester vodi dirigent Fragna — U 45 Poročila v slovenščini — 17.15 Pisana Rlasha — 17.30 Koncert pianistko Lorednno Franceschlnl — 13.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 10.45 Operetna glasba — 20 Napoved čas, — Toročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Narodne pesmi — Orkester vodi dirieent 7cme — 21.15 Plo.šče — 21.55 A. Nieotera: Pogovor s Slovenci — predavanje — 22.05 Koncert violinistke Francke Roiec-Ornlk in pianista Bojana Adamiča — 21.45 Poročila v italijanščini. LEK VRNE. Nočno službo imajo lekarne: RuSnik. Marijin trg 5: mr. D"n-Klnnjščck Oosposvetska c. 4, in mr. Bohino ded.. Cesta 29. okt. 31, Iz Gorizije Praznik grozdja. Vsakoletni »praznik grozdja« se je letos v našem mestu obhajal v petek, dne 2. oktobra. Kakor že lani, je bil tudi letos glavni del grozdja, ki so prostovoljno dali fia razpolago vinogradniki, razdeljen med ranjene in bolne vojake. Razdelitev jk> bolnišnicah so izvedle članice ženskega fašja. Tat v mežnari ji. Neko noč v mesecu juliju je Ivan Marconi, Mrkvenik v bližnjem Lucinico zaslišal sumljiv šum. ki je prihajal iz kuhinje pod njegovo spalnico. Ker je mož korajžen, je tiho vstal in se splazil po stopnicah, da bi si ogledal nepovabljenega ponočnega gosta. Ko je dospel do kuhinje, je prižgal električno luč in pred njim je sta! preplašen možakar, ki je hotel skočiti skozi odprto okno. skozi katero se je bil prej priklatil. Možnar mu je zastavil pot in ga pridržal. Ko so na njegovo klicanje prihiteli sosedje in tudi orožniki, ga je oddal slednjim, ki so ga spravili pod ključ. Te dni je ujeti tiček stal pred sodniki, ki so mu odmerili eno leto in štiri mesece ječe. S Spodnjega Štajerskega V Mariboru je umrla zasebnica Jožefa Pita Urbaček, stara 75 let. V Fratmt pri Mariboru je izdihnila 6vojo dušo 64 letna Cecilija Cretnik roj. Le6jak. Iz Hrvaške Teden Hrvatskega Rdečega križa. 4. oktobra prične v ND11 teden Hrvatskega Rdečega križa. Za to priliko je hrvatski domobranski minister Kvaternik izdal proglas na ljudstvo, s katerim ga poziva na vsestransko podjiiranje te organizacije. Društvo je za svoj teden izdalo tudi posebne znamke, razen tega pa jx>-birajo zanj tudi posebne doklade na vstopnice za vse javne prireditve. Turneja pevskega društva »Radič«. Hrvatsko pevsko društvo »Radič« je odšlo na daljšo koncertno turnejo v Nemčijo ter bo s hrvatsko narodno in umetno pesmijo nastopilo v raznih nemških večjih mestih. NDH v borbi proti Judom, masonom in bolj-ševikom. V Zagrebu so ustanovili podružnico »svetovne službe« znanega zavoda za raziskovanje judovstva, masonstva in boljševizma, ki ima svoj sedež v Frankfurtu ob Maini. Zagrebško podružnico tega zavoda vodi Utvič Vladimir, ki je imel pred dnevi tudi predavanje o temi: »Judovstvo, tisočletni problem in nekaj predlogov za njegovo rešitev.« Tečaji za hrvatske zdravnike. Pod vodstvom Hrvatske zdravniške zbornice je pričela Akademija za spopolnjevanje zdravnikov v njihovi vedi s prirejanjem posebnih tečajev. Prvi tečaj bo obravnaval samo problem raznih akutnih nalezljivih bolezni ter je namenjen samo vojaškim zdravnikom. Nova župnija v zagrebški nadškofiji. Hrvatski mitropolit in zagrebški nadškof g. dr. Stepinac je 6. t. m. ustanovil v Podsusedu župnijo sv. Ivana Boska. V »Tednu hrvatske knjige« so samo v paviljonih raznih zagrebških knjigaren prodali raznih leposlovnih in znanstvenih knjig v vrednosti 280 tisoč kun. V Zagrebu je odprl razstavo svojih del znani hrvatski slikar Slavko Tomerlin. Sprememba voznega reda na progi Zagreb-Ze-mun. Hrvntska železniška uprava je spremenila vozni red za brzovlake na glavni hrvatski železniški progi Zagreb—Zemun. Z novim voznim redom je hrvatsko železniško ravnateljstvo preložilo odhod dosedanjih nočnih vlakov iz Zagreba proti Zemunu na jutranje in dopoldanske ure, prav tako pa tudi vse odhode vlakov iz Zemuna proti Zagrebu. Iz Srbije Obletnica socialne službe nemške nacional-socialistične stranke na belgrajski postaji. Te dni je praznovala obletnico svojega delovanja socialna služba nemške nacionalsocialističpe stranke na belgrajski železniški postaji. Ob tej priliki je koncertirala na postaji tamošnja nemška vojaška godba. Člani omenjene socialne službe v Belgradu že leto dni skrbe za topel ali hladen brezplačen prigrizek, pijačo in cigarete vsem nemškim vojakom, ki odhajajo bodisi na dopuste, ali so na kakem uradnem potovanju ali pa odhajajo v druge kraje. Da bi organizacija zmogla vse delo, si je ustanovila že podružnici na postajah v Zemunu in v Top-čiderju. Ureditev uradniškega vprašanja v Srbiji. Poročali smo že, da je sedanja srbska vlada postavila L v 06ebi biv. poslanca Tabe Diniča posebnega po- oblaščenca za ureditev in rešitev uradniškega vprašanja na sedanjem 6rbskem držav, področju. Ker itna sedanja srbska uprava zaradi zmanjšanega j)odročja preveč uradništva, ie komisar za uradniško vprašanje v Srbiji predložil vladi redukcijo znatnega števila uradništva. Po Diničevem predlogu je srbska vlada 6 prvim oktobrom deloma odpustila deloma upokojila vse tiste uradnike katerih sedanja 6rbska državna uprava ne potrebuje za redno funkcioniranje državne uprave. Uradniki, ki niso imeli zadostno število let za upokojitev, eo dobili dvomesečno odpravnino. Ob tej priliki je 6rbski ministrski predsednik izdal na državno in samoupravno uradništvo, ki ga je srbska uprava še obdržala v 6lužbi, dnevno povelje, v katerem ga poziva na skrajno ve6tno in požrtvovalno izvrševanje svoje dolžnosti. Istočasno je 6rbska vlada tudi zvišala dohodke preostalemu uradništvu. Učenci in dijaki v velikokikindskem okraju so pričeli letos pod nadzorstvom pristojnega 6vilar-6kega inšpektorja gojiti 6viloprejke. Rdeči križ sporoča V tajništvu 1'oizvedovulneita urada za vojno ujetnike, 1'utiarjeva 2-1., naj dviguejo pošto iz Srhije: Arčon Milka. A.k Josip, lJorišek Minka, ilarll Hinko, Uraz .Milka. Brkljaeič lnor. liudžicli Stross, Heuulič Ana. Bahnik Ivo, čorno Ludvik, Culuta Aue-zu, Cok Nada. Drčar Marija, Dolžan Janko. Dolžan Franci, Dimio t raucesco, Debcvc Giovuuai, Goričck Pranja, llrovatiii Klementina, lndof Kani. Juvaueo Ivunka, Jančar Anka, Koritzky Marica - učiteljica, Kramarift Maifdn, Kožar Anica, Knčič Veri, Kanu Alojzij. Kituk Milu roj. Siairar, Kranjo Josipiuu, Kuuier Fuui, Kraigher dr. Alojzij. Kraigher ojtf.i, Kraigher Josip. Kac Erika, Kudunc Francka, Kle-uieiic Jakob, Kosmač Jože. Kolenc Draga. Klun Ludvik, Klasine Lizika, Knšnik Jožica, Levstik Vladimir, Muzlovič Frančiška, Mojzer dr. Anton. Miiderndorfer Mara Memedovič Mina, Maeolič Ludvik, Mcliak Marija, MilieliA Uiusejipe. Miravič Miioje, Mi.šič Milan, Novak Ivan, Nendl Matilda, OkrAlar Ignac, 1'leško Marija. Petroveo Ida 1'eternelj prof. Ciril, 1'okojuiu-skl zmftid za nameščence, Poli6 ^oran, Pečnik Agnes, 1'ezdir Edvard. Itaič Slavo, prof. Ravljen Tina. Ra>-ljen .Iclku, Ravnikar Franc Rotar Uahrijela, Ilemeo Anica. ItalAp Tonček. Rogar Krista. Suva Ivanka, Mia. Srehotujak Ivan, fiujdovld Ljubica, Sapla dr. Anion, Smolej Jnstl. Skuta Evgen, Slapar Marta, Tujec Bo/.ena, Tavčar Olga, Turk Ema. Trampuž Fr , Slabka Dragu, Skala dr. Lco, Sluga Franc. Stjfanovlft Turnšek Friderik Tavielj Jože, Tavčar Štefka, Orlnik Janez, Vidic Danica Verbič Olga, Vrhunec Marija, Vajda Josipina, Vole Ivan, Zorko Ana. Zajeo Albin. Avtonomna sekcija Italijanskega Rdečega križa, Poizvedovalni urad vo.ine ujetnike, opozarja vfe odpošiljatelje panetov vojnim ujetnikom in civilnim vojnim Interniranccm. da se sprejemajo pošiljke Izključno le po abecednem redu, objavljenim predčasno v časopisju (razglas navodil je tzvešen tudi v uradu). Izven objavljenega razporeda so prejemajo paketi lo od onih pošiljateljev izven Ljubljane, ki so Izkažejo s propuitnico Poizvedovalni urad za vojne ujetnike opozarja vse, da se točno držo vseh navodil, s čimer ne hodo le olajšali poslovanje urada, ampak tudi sehi ln ostalim pošiljateljem ter « tem prihranili neprijetnosti. V glavni pisarni IRK, Oosposvotska cesta 2-1. nnj »e javijo naslednje osebe n 1 i njih svojci: Oradišar Janko. Poljanski nasip 4». ltvale Maksimilijan, Večna pot 20. Slratliar Anton, železn. čuvaj. žel. dirckciju, Novak'Milan. Jurijkova pot 108, LenuičiC Pavla, žeua Lenarčiča Eda. in . i>" NEKO NEDELJO OBIŠČE ZDREGA ŠKR-JANCA IN MU RECE: >ŠK0DA TE JE, PRIJATELJ, DA SE MUDIŠ S STARIMI SKRBETI. DA IMAM JAZ TOLIKO SOLI V GLAVI KOT TI, BI ŠEL PO SVETU ISKAT JUDOVSKO ZLATO SKRINJO, KI JE V JU-TROVI DEŽELI ZAK0PANA.< ŠKRJANC JE VERJEL SVOJEMU ZAVIDLJIVEMU SOSEDU IN SE ODLOČIL, DA GRE ISKAT ZLATO SKRINJO ZAVEZE. NAPRAVIL SE JE NA POT, ZAKLENIL BAJTO IN JO MAHNIL .V. SVET, Vojna je pospešila gradnjo cest po vsem svetu pomanjkanja rudnin nobene potrebe, zlasti še. Besede o »grozi pred prostorom« so velikega pomena zlasti za dežele, ki so sovražnice Osi in ki morajo svoje prometne črte razpotegniti po vsej zemeljski obli, da morejo razpostaviti ljudi in snovi na prava mesta. Ilera-klitove besede, da je »vojna mati vseh stvari« so potrjene zlasti s tem, da so se v sovražnih državah začeli uresničevati načrti cest, da se bo mogel vršiti promet po kopnem, ko so morska pota tako ogrožena po podmornicah. Kako je v Ameriki. _ Ker je ameriška Zemljina razdeljena na dve polovici, je glede na promet, naletela na velike težave. V mirnih časih je promet z ladjami povsem zadoščali. Mimo tega so opravljale promet tudi železnice, dasi jih ni bilo nič preveč, in so vezale severne pokrajine z južnimi. Za osebni promet je bilo na razpolago več letalskih prog od Aljaske do Patagonije. Pod pritiskom vojnih potreb se je začel uiesničevati načrt kopnozem-ske ceste od Severne do Južne Amerike, ki izhaja še iz časov predsednika Monroeja. Po najnovejših poročilih je od leta 1939 znatno napredovala gradnja ceste od meje Združenih ameriških držav do Mehike in čez Srednjo Ameriko do meje Kolumbije. Največ težav je v džunglah za Oaxo v Mehiki in ob brzicah reke Sichiate na meji Giiatemale, ki so tolikšne, da cesto samo tu ne bo prej dograjena ko I. 1944. še hujše so težave z gradnjo ceste v severnih predelih Južne Amerike, predvsem v Kolumbiji, Fkvadorju in Peruju. Združene ameriške države dajejo srednjeameriškim državam jeklo, cement in inženirje; srednjeameriške države same pa dajejo delovne moči in pa gradivo, ki je ondi domače. Stroški za del ceste od Teksasa do Paname so preračunani na 53 milijonov dolarjev. Brez dvoma ima za sedanje vojne čase ta trninskontinentalna cesta velik strateški pomen. Glede nn gospodarske potrebe pa bo zmeraj le zasilni most spričo prometa z ladjami. Pogled na sever ameriške zemiljine nam odkrije prav tako dragocen primer potrebe po cestah. Odkar so Japonci napadli Aleute, je prišla Aljaska v neposredno ogroženo cono in dobra kopnozemska zveza med Aljasko in materinsko deželo jc naravnost ukaz teh dni. AVashingtonskn vlada se je za predlagani načrt tem bolj navdušeno zavzela ker se je tako ponudila prilika za hodnik skozi Kanado. Takoj je izjavila, da sprejme nase vse stroške za gradnjo 1300 milj dolge ceste, ki bo spajala mesta Edmonton čez Fort Nelson, skozi prerije, tundre s Fairbanksom. prestolnico Aljaske. S to cesto, ki jo že gradijo, l»o uresničena pozemska zveza med arzenali ameriške zahodne obale in velikimi ladijskimi oporišči na Aljaski. Afriški načrti. — Pri sedanjem vojnem položaju in z izločitvijo Sredozemskega morja kot prometne ceste sovražnih sil, je postala Afrika, ki jo morajo zdaj zaradi oskrbovanja Orienta krog in krog ohjadrati, predmet velikih cestnih načrtov. Pozetnska pot čez ekvatorsko Afriko je poslednji adut anglo-omeriške cestne strategije, ki je velika v načrtih, a počasna v izvedbi. Brez dvoma so začeli ta načrt že uresničevati. Kot izhodišče te ccste je imenovano Kamerumsko področje, in sicer mesto Duala. odkoder vodi "13 km dolga železnica v Yaounde. Odtod drži t f »00 km dolga pot ob reki Sanagi čez Bangui, Garono do središča (""nilskega ozemlja — do Forta I^amv. Nemara bodo Američani tu zgradili betonsko avtomobilsko cesto, dasi je to v teh krajih skoraj neizvedljivo. Pri Fortu Lamvju je pa šele sredo za-hodnovzhodne poti. Od Čadskcga jezera do Kartuma ob Nilu je treba šele premostiti moč-vare in izrastke Snharske puščave, na daljavo 1000—2000 km, pri čemur mora cesta potekati po neobljudenih, nerodovitnih pokrajinah. — Taka cesta zahteva nezaslišane načrte in je za čas vojne velikega poiuca, a v mirni dobi le postranskega. Vse drugačne so razmere pri gradnji čez-saharske železniške proge. Tu stopajo strateški smotri bolj v ozadje, a je v ospredju gospodarski pomen. S to železnico, ki se bo vila skozi francosko zahodno Afriko od severa do juga, bodo prišli proizvodi z Nilovih pokrajin v prometno območje Francije. Ob progi bodo na severu rodniki premoga pri Kanadzi, no jugu pa najdišča fosfata pri fn-Tasitu. — Pri gradnji te železnice je zaposlenih 800 evropskih inženerjev in na tisoče domačinskih delavcev in Kabilov, Berbercev in surlanskih zamorcev .Gradnja je že dosegla puščavo Saharo in jo zdaj gradijo do In-Tasita, ki je 100 km oddaljen od Nigra. Obrnimo globus za 120 stopinj — pa zapazimo v Avstraliji velikanski načrt za gradnjo ceste, ki pa v mirni dobi ne bo dosti zalegla. Prodor Avstralije od severa do juga je bil doslej po kopnem le po brzojavnih vodih izveden. Da bi se notranjost Avstralije odprla prometno-tehniško, ni bilo zaradi puščavskega značaja in ker se ie vršil osebni promet z letali. Pač je ondi železniška proga do Alice-Springa, skoraj natančno v sredini Avstralije, a odtod je še več ko 1000 km zračne črte do končne postaje, s severa, s 1'ort Darvina prihajajoče železniške proge. A ko so se japonski napadi razširili do Nove Gvineje in je prišla Avstralija v vojno območje, je postala obrambo Portu Darvino življenjsko vprašanje avstralske vlade. V jako kratki dobi 8 mesecev se je končala gradnja ccste in po neobljudeni, žgoče vroči puščavi poteka IlOOkm dolga betonska cesta. Birmanska cesta. — V Vzhodnj Aziji je postala birmanska cesta odločilnega pomena Glede na gospodarstvo tvori ta cesta nekakšna »zadešnjn vrata Kitajske«. To je bila edina pot, po kateri so Angleži in Američani uvažali ves potrebni material za Čangkajškovo vlado. Odkar imajo pa Japonci to cesto v oblasti, je Čangkajšek povsem odrezan od morja. Če je Birmanska cesta že v starem veku služila kot cesta vojnih pohodov, se je kitajski del te ceste, ki je zdaj še edina pot, ki spaja Kitajsko z Bengalskim zalivom. Šele v času japonsko-kitajskega spora spremenil v moderno avtomobilsko cesto. ?.e več desetletij vodi železniška zve/a od Rangona skozi birmansko glavno mesto Mandalav v La.šio, kjer je začetek Birmanske ceste Bazen prvega malega kosa med Lašiojcm in Mnusejcm, ki so ga gradili Angleži, je cesta čez obmejno gorovje kitajsko delo, ki so ga dovršili pod vodstvom ameriških f inženirjev. Od Manseja do Kunminga, prestol- ' niče kitajske pokrajine Jiinnana, je bila cesta zgrajena v enem letu (1938—1939). Zgradilo jo je 160.(XX) kitajskih kulijev brez vsakršnih modernih strojev in le z najpreprostejšim orodjem. Treba je bilo premagati do 3ooo m visoko gorovje in premostiti gloltoko zajedcnc doline rek. Zaradi tega, ker je Čangkojšek tako odrezan od morja in ker so Ju|>onci gospodarji Birmanske ceste, pa se jc pojavil še bolj drzen načrt za gradnjo ceste, kot je Birinam-ka cesta. Iako imenovana Assamska cesta naj bi, oddaljena 600 km od Birmanske ceste, nudila Kitajcem zvezo z Bengalskim zailivom, pri čemur bi morala biti končna postaja assamske proge zvezana s Čengto. Pot vodi večidel skozi pokrajine, ki so najhujše in najtežavnejše v vsej Aziji. Na tej poti je treba preplezati po 5(KX) m visoke prelaze, ki so večidel leta v snegu in ledu in neuporabn' za promet. Kakor je slišati, so se tudi dela na Kitajskem že začela in je zaposlenih že čez 100.000 kulijev. To je nemara resnica, kar se tiče že obstoječe, a jako poškodovane avtomobilske ceste iz Čunkin^a v Čengtu. Res pn je. da so Japonci pri svojem prodiranju iz Tajske v Birmo v 4 mesecih zgradili avtomobilsko cesto po prav tako težavni pokrajini, a je ta cesta mnogo krajša kot pn Assamska cesta. A da bi se posrečilo /graditi Kitajrem, ki ne premorejo takih tehniških naprav kot Japonci in ki «o zapleteni v neizmerne probleme, to najvišjo gorsko cesto sveta, je pač še veliko vprašanje. — (\Viencr Tagblatt.) Spori Trije dogodki v ospredju Švedska: Danska 2:1 — Prvo kolo drž. prvenstva v Italiji — Gundar Haegg zmagal v Helsinkih Trije športni dogodki so nas včeraj prav posebno zanimali: meddržavna nogometna tekma v Stockholmu, prva nedelja državnega nogometnega prvenstva v Italiji in prvo letošnje gostovanje Gundarja Haegga v Helsinkih. K sreči smo dobili o vseh teh treh dogodkih tisto, kar hoče zvedeti v ponedeljek vsak ljubljanski športnik — rezultate — in smo kar zadovoljni, da lahko postrežemo spoštovanim bralcem takole: švedska:Danska 2:1. V starem, Častitljivem stadionu švedske prestolnice so gledali v nedeljo meddržavno nogometno tekmo med Danci in Svodi. Meščani Stockholma so zasedli vse sedeže in stojišča krog zelene arene, zakaj vsakdo je hotel videti enajstorico, ki je pred 14 dnevi zmagala Med njimi jo bil v častni loži tudi sivolasi kralj Gustav. Danski nogometaši so si močno prizadevali, da bi popravili lanski poraz v Kopenhagenu 3:0. In resnično, včeraj so imeli več sreče; podlegli so s tesno razliko 2:1. Da bi zmagali na tujih tleh. skoraj ni bilo misliti, dosegli pa so rezultat, s kateri so lahko zadovoljni i Švedi i Danci. Tekmo jo sodil finski sodnik M. Viinioksa. Start v nogometno sezono 1943. Po vseh večjih mestih Italijo so gledali včeraj prvo kolo novega držvanega prvenstva. Na delu Je bilo čez 100 nogomclnih klubov, podeljenih v tri razrede. Moštva prvega razreda, ki dajejo absolutnega državnega prvaka, so našim bralcem gotovo še v dobrem spominu, saj smo o njih prinašali poročila vseh 30 nedelj pretekle sezone. Novim čitate-ljem našega športnega kotička bi radi povedali le to, da je v pretekli sezoni zmagala rimska Roma ter da sta Modena in Napoli zdrknila v drugi razred, med tem ko sta bila Bari in Vicenza sprejeta v družbo najboljših. Izidi prvega kola so bili naslednji: Rim: Roma — Fiorentina 1:0 Genova: Genova — Vicenza 6:1 Torino: Juventus — Milano 1:1 Livorno: Livorno — Venezia 2:1 Milan: Ambrosiana — Torino 1:0 Bari: Bari — Liguria 2:0 Bologna: Bologna — Atalanta 2:0 Trieste: Triestina — Lazio 0:0 Padle so torej prve točke. Največ uspeha so želi igralci stare Genove, ki so odpravili najmlajšega člana nove druščine Vicenzo z visoko razliko 6:1. Po prvih izidih jo še nemogoče ugibati, katera moštva bodo zlezla na vrh razpredelnice. Treba bo še počakati nekaj tednov, da se hodo jiodelili v spodnje in zgornje. Za državno prvenstvo igrajo že od 1. 1808. Ponosni naslov si je priborila najprejo Genova in ga več let držala, za tem pa so se vrstili klubi iz Torina, Milana in liologne. Prestolniška Roma so je letos prvič Vpisala v zlato knjigo državnih prvakov. Izidi r B-razredu: Modena: Modena-Alessan-ilria 1:1; Bresria-Novara 1:0; Ancona: Anconita-na-Pro Patria 1:0; La Spezia-Pisa 1:1; Padova: 1'adova-Pescara 3:0; Rim: Mater-Savona 1:1; Ixv di: Cremonesc-Fanfula 2:1; Palermo: Palermo-Udinese 2:2; Napoli: Napoli-Siena 3:2. Ilaegg na Finskem. Nedavno smo brali, da bo odpotoval Šved. rekorder Gundar Haegg v Ameriko. da bi tam kazal umetnost svojih urnih nog. Vidimo pa, da se ni odločil za dolgo in nevarno potovanje in prav je storil tako. Kdo ve, če se no bi spet spozahil in prišel navzkriž z amaterskim paragrafom. Bila pa bi za šport prevelika škoda, če bi zašel čudoviti tekač, ki je še miad in ima pred seboj veliko bodočnost, prezgodaj v mrežo poklicnih tekmovalcev. Gundar je torej ostal kar doma na evropskih Na nekem italijanskem vojnem letalskem oporišču: Letala raznih vrst priletavajo in odletavajo Dobrota, vir sreče ivupil sem v najbližji cvetličarni dve lepi razcveteni gladioli in stopil z njima v drugo nadstropje velike hiše sredi mesta. Koval sem besede, ki naj jih izrečem starejši gospodični za njen god. Priznam, da sem jih moral izbirati, kajti ta gospodična je ena izmed takih, da pretehta vsako besedo, ki ji jo kdo reče. In kot človeka, ki že toliko in toliko let posedam po šolskih klopeh, bi me bilo prav res sram, če bi ji ne znal povedati lepo in hkrati preprosto. Seveda tako, da bi se mogla voščila razveseliti. Kolikor vem, ji tudi nisem želel bogastva, ne časti. Ko sem že sedel v sobi, sem se oziral po številnih šopkih, ki so bili razpostavljeni po mizi, klavirju, stojalu. Rože vseh barv, velikosti, vonjev, vse pa lepe in sveže. Oči so mi obstale na najpreprostejšem; nekaj navadnih rož je bilo v njem. »Teh rož sem pa najbolj vesela!« je nenadoma vzkliknila. Začudil sem se. Zakaj teh, ko pa so druge lepše, razkošnejše. »Berite!« — Pomolila mi jc drobno pisemce v roke. Okorna pisava, preproste besede, brez napihovanja in nepotrebnega besedičenja. Neka uboga, preprosta ženska se ji je zahvaljevala za darove, ki jih je prejela od godovnice, in ji obljubljala, da se bo pri maši sjiominjala njene dobrote. »Te rože mi je prinesla ta, ki je pisala pismo!« »In kaj ste ji storili?« sem jo pobaral. Sicer malo nerodno brskanje v njeno početje, a beseda je padla, nazaj jc ni bilo mogoče več potegniti. »Kaj bi vam govorila o tem! Ni vredno. Neko malenkost sem ji nekoč dala. Ko pa jc taka revica! Boli me, ko vidim, da ljudje trpijo. Dokler kaj imam, vse rada razdaiem!« Nasmehnila se je, pa zamahnila z roko, kakor da me to dolgočasi, in že pognala pogovor v drug tir. še eno tako pismo sem dobil v roke. Spet se ji nekdo zahvaljuje za dobrote in pravi, da bo ta njen godovni dan mnogo mislil nanjo ter prosil pri ljubem Bogu za njeno srečo in plačilo. In končno sem tudi jaz bil eden izmed tistih, ki sem ji prišel želet dobro in prosil za njeno srečo pri Bogu, ker sem tudi jaz prejel iz njenih rok že marsikak dar. Da, že marsi-kak kos kruha. Pomislite, v teh dneh! __ Nenadoma je stopila k svojim rožam, jih nežno božala in vsa iz sebe vzkliknila: »Tako sem danes srečna! Toliko ljudi se me je spomnilo, me ustavljalo na cesti in tako lepo so mi napisali pisenička. Tudi vi ste mi lepo voščili!« Pa ni ta gospodična bogata, le dobra in preprosta in nad vse zadovoljna v svojem poklicu. Kar iz sebe je, ko gre kaka lepa obleka iz njenega salona. Služi svojemu delu... »To je samo nek zunanji znak, da niso pozabili na vaše dobrote. Storiti bi morali prav za prav_ kaj več. Recimo nekaj, kar bi odtehtalo vaša dejanja. A zdi se mi. da je vrsta nas, ki smo vam do kraja hvaležni, taka, da ne premoremo drugega, kot Boga prositi, naj on seže v svojo zakladnico in vas Obdari.« »Preveč govorite!« me je prekinila. »Zakaj preveč? Govorim, ker mislim, da čutimo vsi, ki smo se vas spomnili, enako!« »Ne gre za to! če sem kaj komu dala, dobrega storila, nisem storila tejja zato, da bi se mi klanjali in se zahvaljevali. Bog ve, če je vse to kaj vredno! Tako rada dajem, če le kaj imam. Samo največkrat se mi zgodi, da nič več nimam, ko bi rada segla v žep.« »Seveda! Ko pa že prej vse razdajete!« »Ne vem, kako bi rekla. Srečna sem, če morem dati. Mogoče vas s tem ponižam, ko vam potisnem kako malenkost v roko. Morate mi povedati! — Sicer pa, govorimo kaj drugega! Ni vredno izgubljati besed za take malenkosti! Nekoč, ko bom imela svojo hišo, bom lahko dala revežem več!« »Kako to mislite? Menite kaj kmalu priti do hiše?« sem se začudil. »Mislite, da bi ne mogla spraviti dovolj hišo? Moja obrt bi mi toliko vrgla, da bi lah'..o gotovo prišla do nje, če bi varčevala.« »To bi že bilo res. A vi hiše najbrž nikoli ne boste imeli!« »Zakaj pa ne?« »Ker boste vsako malenkost sproti razdali. Ponudim se vam za ekonoma, ki bo nadziral vaše izdatke in prejemke. Predvsem izdatke!« sem dejal. Zasmejala se je na glas. »Potem bi me na pol oropali svobode! Mogoče tedaj ne bi bila več tako srečna!« je skoraj vzdihnila. »Potem imejte namesto hiše raj,ši srečo I« sem ji zatrdil. »Gotovo mi je ljubša!« je dejala in božalo rože. O tem razgovoru sem i. ... i .izmišljal. Kadar koli slišim ljudi, vsaj nekatere, govoriti in se bahati, če toliko sem že dal temu, onemu, pa prav nič ne zna ceniti moje dobrote in mi biti hvaležen, se zatopim v ta razgovor. Zdi se mi, da je prava in iskrena ljubezen in dobroto vedno tiha in o njej jc le malo besed na ustih. Navadno ji zrem v obraz, kadar stegne roko in daje. Rad bi razbral na njem to, kar se ji v tem trenutku porodi v njenem srcu. A izslediti moretn le odtenke sledi sreče in zadovoljstva, ki ga preplavljajo.., -jkc. a »1:1» ___ 'retotavc oo delavnikih Ob 16 In 11.15, ob nt-leljai la praznikih «B 10-3*. K.?«* ?l Komu gre prednost: poklicu ali ženi? Na razpotju Isa Pola, Roasano Brazzi, Filippo Scelzo itd. KINU UNION . TEL. 22-21 Ne zamudite poseliti prekrasno Walt IJisnevevo umetnino Snegullflca Film za staro in mlado! KINO MATICA - TEL. 22-41 Eden natlepMh pustelovklh filmov iz af rlAke dinngle ,.Senza cielo" - ..Brez obzorja" Odlični umetniki: Ua Miranda In Konec Glschetti Predstave dan«« samo oh Hm l«*a0 In 1R:0 Prlpoiočamo nakup vstopnic v predprodajl KINO SLOUA - m. 27-3U m tleh. Ves zadnji teden je bil na potovanjih: pred tednom so ga gledali v Budimpešti, v torek v Berlinu, včeraj pa je bil v deželi tisočih jezer. Kdo ve s kakšnimi občutki so gledali Finci tega tekača, ki jim je v enem samem poletju vzel toliko slave in razveljavil vrsto rekordov, ki so Iako tesno povezani z usodo finskih ljubljencev! Nurmi si ni mogel kaj, da ne bi prišel gledat človeka, ki je postavil nn glavo vse učene in nc-učene teorije o »skrajnih mejah« človeške zmogljivosti. Najhrže so sedeli na novih tribunah olimpijskega stadiona v Helsinkih tudi Maekl, Salmi-nen, I.ehtinen ter drugi bivši in liodoči junaki v borbah na dolge proge. Kaj so videli? Mladega Gundarja, ki ne pozna utrujenosti, ki zmaga, kadar hoče, ki teče, kakor bi rožce sadil. Ko so ga gledali s kakšno lahkoto grabi tla pod seboj, s kakšno eleganro maha z rokami in s kakšno lahkoto zmaguje, so morali pač potrditi vse listo, kar jim je pove 1 o njem rekorder Rudolf Harbig. Gundar ie tekel na 3000 metrov. Komaj se mu je orosilo čelo. prodno ga je začelo stiskati v prsih, je pretrgal vrviro na cilju in zmagal v 8:10.0. (Njegov svetovni rekord v teku na 3000 tn znaša 8:01.2.) Precej za njim je prispel na cilj Sarkama (8:32), tretji pa jc bil Perkuri. S Haeggoni je bil v deželi tisočerih jezer tudi Franzen, tekač na 400 in. Ta pa se je slabše odrezal in moral je prepustiti prvo me>to Slors--kupu. ki je zmagal v 48.4 sek. O llaeggn mislimo, da je za letos končal z gostovanji izven svoje domovine. Zanima nas, kaj bo počel sedaj: ali nam bo pripravil nova presenečenja ali pa se bo vdal zakonom narave, ki se pripravlja na zimski počitek? Šport v kratkem Hitri pešci. Italijanski pešci so tekmovali včeraj v Milanu v hoji na 10 km. Naslov državnega prvaka si je priboril Cressevich iz Triesteja v času 46:28.6 min Pičli dve minuli za njim je prispel na cilj Frolla od železničarskega lanu. njnn je prispel dopolavora v Mi- 500 švicarskih tekačev se je udeležilo množičnega teka na tradicionalni progi Murten — Frie-burg. Podeljeni so bili v ra/ne starostne skupine in tekmovali med seboj kdo bo prvi dosegel cilj pod staro lipo v Fricburgu. Zmagal je Arnold Mayer iz Zilticha v 57:45.6 min. V berlinski športni palači so gledali zanimiv boksarski spored. Glavna točka je bila borba za prvenstvo srednje težke skupine med Seidlerjcm in Kreiitzcm. Nepričakovano je zmagal Seidler, ki je položil svojega tekmeca na tla že v četrtem kolu. Ob tej priliki so tudi objavili imena boksarjev, ki se bodo potegovali za Srhmelingovo dediščino. Prijavila sta se Italijana Milina in Lazzari, Nemec Neusel in Sved Tandberg. Prvo tekmovanje za prvenstvo težke skupine bo v Berlinu 8. novembra. Švicarska smuška zveza, kateri je bila p°" verjena prireditev svetovnega črnuškega prvenstva leta 1043. je problem vsestransko proučila in objavila 6klep, da v tej zimi ne bo prvenstva FIF-e. Nemški kolesarji so gostovali v nedeljo na meddržavnem tekmovanju v Budimpešti in dosegli kot moštvo prvo mesto. O skakaču Langofu poročajo, da ee je udeležil atletske prireditve v Sperinu in zmagal v 6koku v višino z lepo znamko 1.00 m. Za vojaške ranjence so priredili Nemci posebne plavalne tekme. Na 100 metrov prosto je zmagal bivši prvak Schwarz s časom 1.00. Na 50 metrov prosto so plavali tudi invalidi z eno samo roko. Najhitrejši je zmaga! v 42 sekundah. Nogometna tekma med Nemci in Švicarji. Iz Berlina poročajo, da se je nemška nogometna zveza sporazumela s švicarsko za meddržavno tekmo, ki bo 13. t. m. v Ziirichu. Roman iz Kristusovih časov: »NEZNANI UČENEC« ki ga je spisal Fr. Perri in ki je bil preveden že v mnogo jezikov, je izšel kot 27. zvezek »Slovenčeve knjižnice«. Glavni junak romana je Marko Adonija, tisti mladenič, o katerem poroča sv. pismo, da je v trenutku, ko so Jezusa prijeli na Oljski gori, zbežal brez obleke. V romanu je na široko popisano življenje tedanjega poganskega Rima in judovskega Jeruzalema. V zgodbi, ki se silno napeto bere, nastopajo tudi Marija Magdalena, Juda Iškariot, Baraba in drugi. V podrobni prodaji stane knjiga 8 lir ter sc dobi v upravi »Slovenca« ter po vseh knjigarnah in trafikah. Mumija, ki ji lasje rastejo Večkrat smo že slišali, da mrtvemu Mo veku še po smrt: rostejo lasje in nohti. Kakor poročajo zdaj iz Newyorka, l>o to tudi res. Ondi so v muzeju za raziskovanje narodov 1. 1916 izmerili lase na glavi neke mumificirane glave južnoameriškega Indijanca, Noto po dali (jlovo pod zapečateno stekleno kroglo. Ko 60 zuaj pregledovali muzejske predmete, so spet merili lase no tisti glavi in so dognali, rla so od leto 1016 /rastli za — 12 centimetrov! ("lani komisije so bili isti kot leta 1916. Pravijo, da so lasje resnično zrasli. Ta primer je tem bolj presenetljiv, ker je bila svoj čas glava mumificirana z vročino in razbeljenim oljem. - 485 Lo nesrečni mladenič Davorin se ni dal ukrotiti Almiri. Le 011 je vedno govoril o njej, naštevajoč ji čestokrat njene pregrehe. Toda na Davorina se niso ozirali, njemu ni nihče veroval. V zadnjem času ga je spravila celo Almira izpod Serajnikove strehe. Davorin je živel nato kot berač, hodeč od hiše do hiše, da sc je lahko preživel, lludo ponižanje za hrabrega fanta. 486 Prišel je dan poroke. Bogate priprave so se bile napravile za gostijo. Se večja bogatija in potrata se jc videla sedaj, kakor takrat, ko se je Mirko ženil z Miklovo Zalo. Vsi sosedje od blizu in daleč so prišli kol svalje na gostovanje. Tudi radovednih prežarjev ni manjkalo in samo po sebi sc razume, da tudi berači in postopači niso pustili tako priliko. 487 Tako je bilo mnogo sveta v Svetnah v Rožu. Ob pot in cesto, ki vodi v cerkev, so se postavlj^Ji ubožci, da bi prejeli kak milodar od bogate neveste in srečnega ženina. Tudi pri peči v hiši in pri vratih v vežo so posedali, željno pričakujoč dobrega grižljaja. Saj je Mirko najuglednejši gospodar v vasi in tudi najbogatejši, pa tudi nevesta je bogata, da kajl V globoki žalosti sporočam vsem sorodnikom in prijateljem, da je v 30. letu starosti umrl moj ljubljeni, dobri, nepozabni soprog, brat, gospod Nande Mamilovič Pokopali smo ga v soboto, 3. okt., na pokopališče v Šmihelu. A'oi»o mesto, 3. oktobra 1942. Žalujoča: Milka, soproga | SUižte Dobe: Kmetsko dekle pridno, pošteno, snažno, varčno, verno, ki jo vešča gospodinjstva, v starosti 17 do 18 let, sprejmem v stalno službo. — Hrana, obleka po dogovoru — tudi zakon ni Izključen. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dekle« št. 5475. (b Stroj za krpanje vrež kupim. — Alojz Grebene, Sv. Petra cesta 33. Divji kostanj 60 cent. kg. — Zelišč« ln zelenjave ter suhe ln svežo gobe ugodno prodate pri »AAPA«, Vidov-danska cesta štev. 18. Skubelni stroj dobro ohranjen (Abrlcht-hobelmaschine), po možnosti širina 40 cm, kupim takoj — škrdelj Vinko, Novo mesto. Pri izpitu Robert Koch je pri izpitu postavil enemu prijavljenih kandidatov naslednjo vprašanje: »Kaj bi storili v tem slučaju. Nekdo Vas pokliče in naprosi, da nudite prvo pomoč konju, ki si je zlomil ključno kost?« Kandidat je pričel najprej naštevati razne načine zdravljenja ki bi jih uporabil v tem slučaju, nato bi pa lastniku konja svetoval, naj pokliče živinozdravnika. Ko"h se je ob odgovoru kandidata na postavljeno vprašanje nasmehnil in dejal: »Ne tako. dragi gospod! Jaz bi v tem slučaju ravnal čisto drugače. Dotičnega konja bi takoj kupil in ga prodal mesarju. To bi bil namreč prvi konj s ključno kostjo.« ' Naročajte in širite »Slovenca« 1 | CžHntte g|j Za tvrdko Anton KovačiŽ | splošno pečarstvo, se vsa naročila sprejemajo v restavraciji »Sestlca« pri hlagajnlčarkl. — Prosim stranke, dase poslužujejo tega naslova. o p« iMirrrg Prodamo Heraklitne plošče Ima na zalogi Jos. R. PUH, LJubljana, Gradaška ulica 22, telefon 25-13. MOLTA DELLA COMICITA' che — MNOGO KOMIKE, ki jo je ALDO FABRIZI profonde nel suo film — natrosil t svojem filmu v^-1-;;/ «t___^t i Avanti cve pošto la troverete condensata nel DISC0 — dobite zgoščene na PLOŠČI C. E. T. R. A. IL TRAMVIERE - Parte Ml DD 10104 II maggiori successi di ALDO FABRIZI sono incisi su disci C. E. T. R. A. Največji uspehi ALDO FABRIZI-JA so prenešeni na plošče C. E. T. R. A. PRODUTTRICE — PROIZVODNJA I! S. A. C.S.T.R.A. «i VIA DRSENAlE, 17 TORINO UREDNIKI »SLOVEXCA« IN »SLOVENSKEGA DOMA« SPOROČAJO, DA JE PO HUDEM TRPLJENJU V NEDELJO, DNE 4. OKTOBRA ZVEČER IZDIHNIL NJIHOV TOVARIŠ I GREGORIN KNJIŽEVNIK VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM GA PRIPOROČAMO V MOLITEV IN BLAG SPOMIN! POGREB BO V TOREK OB POL ŠTIRIH POPOLDNE Z ŽAL, KAPELICA SV. ANDREJA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. A. Fogazzaro: 4 , Palača ob jezera Nastal je kratek molk. >Ste iz Nassaua,« »Da. A pustiva to. Preveč žalostne stvari .-o to, da bi govorila o njih. Zdaj nočem žalostnih misli, ker sem vesel. Srečen sem, ker ste mi vi neizmerno všeč. Da. da. da, da.« Kimal je, kakor da bi imel vzmet v vratu. Oči so se mu iskrile v smehu. »Saj ne boste še odpotovali jutri?« je vprašal. ' >Ne vem. Brez dvoma pa bi to želel.« »Oh, gospod grof vam gotovo ne bo dovolil.« »Zakaj?« »Ker vas ima zelo rad, kakor se mi zdi.« »Če pa me niti ne pozna!« »Uuuuuuh, ffff!« je zapiskal Steinegge in popolnoma zaprl oči. Sklonil se ie tako nizko, da se je z brado skoraj dotikal krožnika, roke p«, je iztegnil pod mizo. Bil je v tem trenutku podoben »palčku. »Me torej pozna?« je vprašal Siila. »Mislim, da mi je danes govo il najmanj eno ti ro o vas.« »In kaj vam je povedal?« »Ah!« je vzkliknil tajnik, se zravnal in dvignil roke proti stropu. »Nitcm še tako daleč, gospod, nisem še tako daltč. Mnogo prostora je še za vino Sassella med vašim vprašanjem in mojim odgovorom.« Pograbil je dve stekleniei, ju potežkal, nato ju je stresel in zopet postavil na mizo. Bili sta prazni. »Nič več ni prijateljstva.« je dejal in vzdih n il; »nič več odkritosti, ne srca. Morda je bolje, da odideva spat, gospod.« Čeprav je na stopnišču med prvim in drugim nadstropjem ura bila pol dveh, ko se je illa znašel v sobi, ki so mu jo odkazali, ni bil niti malo zaspan. Stal jc nepremično in glodal pla.mcnček sveče, kakor da bi ta svetloba mogla razpršiti meglo v njegovih možganih. Nenadoma pa se je zdramil, vzel svečo in začel hoditi po sobi. To potovanje je bilo morda manj poučno kakor ono grofa de Maistre, a mnogo bolj razburljivo. Soba je bila velika, visoka in štirioplaia. Velika postelja iz rezljanega lesa: nasproti postelje je med dvema oknomn stala velika skrinja, pokrita z belim marmorjem. Med skrinjo je v pozlačenem okvirju bila neka 5',ejasna podoba, pol v senci pol osvetljena, ki se je premikala s svečo v roki. V drugem kotu jc bila pisalna miza. Tu pa tam so stali široki naslanjači. Vse to je odkrila svetloba, ki se je premikala ob stenah, zdaj narav&ost, zdaj v vijugali, zdaj se je dvigala, zdaj zopet zmanjševala kakor kaka prikazen. Nad posteljo je visela čudovito lepa glava angela. Na napol odprtih ustnicah, po razširjenih nosnicah in po skoraj nasilnem pogledu je bilo mogoče spoznati, tla moli. Vi-''eti jo bilo, kakor da bi na tefi blazinah ležali veliki grešniki in da medtem ko ti spijo, ko prenehajo grešne misli in dejanja, nek usmiljen duh prosi Boga zanje. Zdelo se je, kakor da bi se plamen sveče v Sil lovi roki ne mogel odtrgati od slike, /a hip se je s silo odtrgal, a se je prav kmalu zopet vrnil k njej, šel preko nje od desne nn levo. od zgoraj navzdol. Nato se je zopet odtrgal, a le zato, da je ponovil isto pot, kakor prej, kakor tla bi bila ta začrtana v zraku. Zdaj pa se je nekaj spremenilo. Ko je svetloba dospela do onega okvirja nad skrinjo, se je zopet pojavila ona nenavadna podoba, ki pa zdaj ni gledala več radovedno kakor prvič, pač pa ie v njenem pogledu bila ginjenost in začudenje. Če bi to zrcalo moglo ohraniti vs.e podobe, ki so se kdaj odražale v njem, bi se ined drugimi pojavila glava neke ženske z žalostnim izrazom in vesela glavica nekega otroka, ki sta si bili po potezah in po izrazu oči zelo podobni. Kakor se v mirni vodi odraža včasih v smejočem se jutru podoba okoli stoječih gora, :ia'o pa megla vse zakrije in za,temni, pozneje pa se ta zopet umakne in znova se vidijo vrhovi še bolj razločno, tako se je v tem zrcalu po mnogih letih pojavila slika onega dečka, le da je ta obraz bil zdaj mlndeniški. Silla se je okrenil, se ves trepetajoč približal postelji in jo dolgo gleda!. Postavil je svečo na tla, sklenil roke in se sklonil, dn poljubi mrzel in svetel les. Nato se je dvignil in stekel k vratom, ne da bi vzel svečo. Nek slepi nagon ga je silil, da bi še ta hip poiskal grofa in govoril z njim. A vse naokoli je bilo tiho in mirno. Slišalo se je samo tiktakanje ure. Gospod Steinegge je brez dvoma že bil v Sostelji. Sicer pa ali bi on znal odgovoriti? illa se je previdno vrnil v solxi. Ob svitu sveče, ki je stala na tleh. je postelja bila podobna veliki črni kocki. Ce hi kdo ležal na njej, bi ga ne bilo mogoče videti, Silla je v domišljiji videl na njej neko osebo, ki jc nekoč ležala tu. Predstavljal si jo je bolno, spečo, a živo. Po prstih se je približal postelji in se vrgel nanjo z rozprostrmi rokami. Spala je drugje, v bolj majhni sobi in na bolj mrzli postelji, njegova čista in močna mati. Njemu pa se jc zdelo, da čuti' njeno bližino. Vračali so se mu v srce otroški spomini na posteljo, nn sobo. nc duh škatlic iz sandalovine, kii je bila njegovi materi tako draga, ne njene besede, ne besede tistih, ki so .prebivali z njo, na njen dragi obraz ob raznih prilikah življenja. Ko se je zopet dvig- nil in vzel svečo ter pogledal okrog sebe, se mu je zdelo nemogoče, da ni že prvi trenu-nek spoznal slike, stolov in zrcala, ki 60 ga vsi gledali in grajali za to. Kako to, je mislil Silla, kako to, da je pohištvo iz nekdanje materine sobe bilo tukaj, v neznani hiši, v posesti človeka, čigar obraza še nikdar ni videl, kakor tudi še nikdar ni slišal njegovega imena? Res je bilo to pohištvo prodano več let pred smrtjo njegove matere in grof d'Ormengo jih je lahko slučajno kupil. Slučajno? O ne, to ni bilo mogoče! Sedel je k pisalni mizi. vzel iz listnice pismo velike oblike in večkrat z veliko pozornostjo prečital njegovo vsebino, ki je bila sledeča: R . . . . „ 10. avgusta 1871. »Gospod! Že nikdar se nisva videla in bržkone tudi niste nikdar slišali mojega imena, čeprav pripada stari italijanski rodovini, ki ga je vedno nosila kakor se spodobi, doma in zunaj, peš in na konju. Vendar pa je za naju oba potrebno. da se pogovorila. Ker imam že devet in petdeset let, morate Vi priti k meni. Pojutrišnjem zvečer boste našli kočijo pred kolodvorom v...... na progi Milan— Camerlata. V moji hiši boste našli gostoljubje, brez pretirane vljudnosti, kakršno uporabljam za svoje najbolj zveste prijatelje. Ti pa so tako ljubeznivi, da spoštujejo moje nevade. Dovoljujem si povedati Vam, rla je ena izmed teli navad ta. da odprem okno, če se kadi iz peči, če pn kadi človek, odprem vrata.. Pričakujem Vas, gospod, v svoji samoti. Cezar d'Ormengo.€ Za Ljudsko tiskarno v Ljubfjanl: Jož« Kramarit izdajatelj: inž. Jože Sodja urednik: Viktor Cenoie