MOiČANSKA iMIPIfil©®? GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE LETO IV. JULIJ-AVGUST 1963 ST. 8 Naš občinski praznik Ni naključje, da občani iz Polja in Most praznujemo svoj občinski praznik prav v začetku julija. Ti dnevi sovpadajo z Dnevom borca in so utelešenje najpomembnejših dogodkov ljudske vstaje in revolucije tudi na področju naše občine — revolucije, ki je ostala vse do današnjega dne naše najdragocenejše vodilo in naša najuspešnejša praksa. Kronisti beležijo, da je prav te dni leta 1941 na območju današnje občine Ljubljana Moste—Polje počila prva partizanska puška in da so se prav te dni zbrali v Molniškem hribu prvi partizanski borci, že konec junija je ob prevozu orožja čez Ljubljanico prišlo v Slapah do prvega spopada 2 italijanskimi okupatorji, medtem ko so se 13. julija domačini iz Zadvora umaknili italijanski raciji v gozdove in osnovali tam Molniško četo. Samo tri dni pozneje je partizanska skupina iz Kašlja na Pesniški cesti podrla prvega nemškega vojaka na Slovenskem, 22. julija pa je Molniška četa zaprisegla s prvo partizansko prisego, ki sta jo sestavila tovariša Leskovšek in Kardelj. Naš praznik je torej tudi praznik naše revolucije, že občina Polje, ki je leta 1956 izbrala za svoj občinski praznik io. julij in slavila vse prve dni tega meseca, je imela v zavesti predvsem revolucionarno preteklost svojih občanov. Praznik je prešel v tradicijo in je pet let zapored manifestiral našo revolucionarno izročilo v novih pogojih in z novimi sredstvi — z uspehi na gospodarskem in samoupravnem področju, z bogatim kulturno-prosvetnim življenjem... V združeni občini Ljubljana Moste—Polje je praznovanje Prenehalo za kratko dobo dveh let, toda praznična manife-stQeija je medtem postala našim občanom vse preveč intim-na Potreba, da bi se je lahko odrekli. Zveza borcev se je na jV°ji lanskoletni skupščini zavzela za obnovitev praznika, ]udski odbor občine Ljubljana Moste—Polje pa je na svoji Seti 12. aprila 1963 sprejel dokončen sklep: praznik občine Ljubljano Moste—Polje je 10. juh). Na ta dan manifestiramo našo revolucionarno pretek-0si in sedanjost. Maček Leopold m r_>£ Z zadnje občinske razstave Razvoj naše družbe in z njim vred naše občine je neprekinjen tok revolucije od ljudske vstaje do samoupravljanja in nove ustave, zato je prav, da ob občinskem prazniku, ki pomeni manifestacijo naše celotne novejše zgodovine, posvetimo enako pozornost tako našim prvim začetnikom socializma in revolucije kot prvim partizanom in udarnikom, tako zmagi naše revolucije kot našim delovnim in političnim uspehom. % Nadalj. na 9. str. Dne 16. junija smo volili poslance v republiški in zvezni zbor Potrdili smo pravilnost načel razvoja naše družbe 94,3 % občanov naše občine se je udeležilo volitev kandidatov za poslance republiškega in zveznega zbora. Tako velika udeležba je dokaz, da .je zavest naših prebivalcev močna in da lahko od njih pričakujemo vso podporo v izpolnjevanju nalog, ki nas čakajo v prihodnosti. Volivci so z volitvami izkazali kandidatom popolno zaupanje. Pomembnost tega dne je žc v zgodnjih jutranjih urah pritegnila na volišča precejšnjo število volivcev. Mnogi so hoteli čimprej opraviti to državljansko dolžnost. Da bi ustregli želji volivcev, je večina volilnih odborov odprla volišča že precej pred sedmo uro. Ko so člani volilnega odbora v Zadobrovi prišli na volišče, so bili prijetno presenečeni — in navdušeni hkrati. Že od štirih je pred voliščem čakal tov. Miha Šeško, ki je 100 %-ni invalid. Ko so ga vprašali, zakaj je prišel tako zgodaj, je odgovoril, da sc je odločil prvi oddati svoj glas za kandidata. Vsekakor zgleden in vsega priznanja vreden primer. (Nadaljevanje na 9. strani) OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE ZMS IN VSE OSTALE DRUŽB. IN POLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo A občinskemu prazniku i» j ' I »' II ! \ I' ii » l' f t i i' Program PROSLAV IN PRIREDITEV ZA PRAZNIK OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE V čas med 3. in 10. julijem bo naša občina letos ponovno praznovala svoj praznik. Predlog za ponovno praznovanje občinskega praznika je bil sprejet na letni skupščini združenja borcev NOV in ga je sprejel tudi bivši občinski ljudski odbor Ljubljana Moste—Polje; ta je imenoval tudi posebno komisijo, ki naj bt izvedla vse priprave v zvezi s praznovanjem. GOSPODARSKA RAZSTAVA Osrednja prireditev praznika bo GOSPODARSKA RAZSTAVA občine od 3. do 10. julija. Na njej bodo razstavljale vse gospodarske organizacije naše občine in nekatere iz sosednjih občin ter prikazale rast in moč našega gospodarstva. Na razstavi bodo nekateri proizvajalci svoje proizvode tudi prodajali. PROGRAM BO NASLEDNJI: 30. junij ob 10. uri: Odkritje spomenika na Karlovcu. Krajevna organizacija ZB bo v sodelovanju z občinskima organizacijama združenja borcev NOV Litija in Domžale odkrila spomenik padlim borcem šlandrove brigade na Karlovcu. (Tako se imenuje ta kraj med vasmi Križevska vas, Velika vas in Senožeti). Obenem bodo odkrili tudi spominsko ploščo na osnovni šoli v Križevski vasi. 2. julij ob 17. uri: Razvitje prapora KO ZB Nove Jarše v šoli Jarše. Krajevna organizacija ZB Nove Jarše bo razvila svoj prapor; ob tej priliki bo kratek kulturni spored. Ob 20. uri: Košarkarska tekma med Slovanom in Olimpio v športnem parku Kodeljev©. 3. julij ob 10. uri: Slavnostna seja občinske skupščine. Otvoritev gospodarske razstave v šoli Ketteja in Murna. Sodelovala bo godba Ljudske milice pod vodstvom Rudolfa Stariča. Ob 19.30 uri: Nastop folklorne skupine France Marolt vem parku. v Kodel j e- Ob 20. uri: Zabavna prireditev ob tabornem ognju krajevne organizacije ZB Kodeljevo — v Kodeljevem parku. Ob 21. uri: Krajevne organizacije ZB bodo prižgale kresove v Bizoviku, Sostrem, Zalogu, Zadvoru, Zadobrovi, na Jančah, v Dolskem, na Pugledu in na Golovcu. 4. julij: Dan borca. Ob 9. uri: 1 R Komemoracija na Urhu. Na sporedu so govor, recitacije, godba, polaganje vencev. žalne svečanosti bodo imele tudi KO ZB pred svojimi spomeniki in spominskimi ploščami. Sekcija internirancev pri občinskem združenju borcev NOV Moste—Polje skupina »RAB« bo priredila po komemoraciji na Urhu spominsko srečanje bivših internirancev iz taborišča RAB. Ob 14. uri: Odkritje plošče v Besnici. Krajevna organizacija ZB Janče—Prežganje bo odkrila spominsko ploščo v Besnici v spomin na prehod II. grupe odredov v Besnici leta 1942 ter na tem mestu padlemu borcu Jožetu Ostrežu. Ob 16. uri: Odkritje spominske plošče na planinskem domu na Jančah. Plošča, ki jo bo odkrila KO ZB Janče—Prežganje, bo posvečena žrtvam NOB tega kraja. Odkritja se bo udeležil tudi taborniški odred ČRNI MRAV, ki bo pripravil pohod po poteh II. grupe. Ob 20. uri: Koncert vevške godbe v bazenu v Vevčah. Po koncertu bo zabava s plesom. Plavalna tekma v vevškem bazenu! 5. julij ob 15. uri: Tekmovanje kegljaških ekip sindikalnih podružnic na kegljišču Slovana. 6. julij ob 14. uri: Ob 17.30 uri: Prijateljska nogometna tekma med Slovanom in Dinamom (I. zvezna liga). Ob 19.30 uri: Rokometna tekma med Slovanom (članice I.) in Sla- vonko (Subotica). Ob 20.30 uri: Rokometna tekma med Slovanom (člani I) in Prvomajsko (Zagreb). Vse tekme bodo v športnem parku Kodeljevo. Ob 9. uri: niški mnogoboj. Ob 15. uri: Ob 15. uri: \ it Tekmovanje v Kegljanju. Disciplina: 80 X 20 lučajev mešano! Reprezentanca občine Moste—Polje : Triglav. Na kegljišču Slovana! i1 i' Ob 20. uri: Koncert godbe Ljudske milice v parku Kodeljevo. 7. julij ob 9. uri: Mladinski rokometni turnir. Sodelovale bodo ekipe Ce- lja, Kranja, Maribora in Ljubljane — v športnem parku Kodeljevo. Troboj občinskih strelskih ekip Celja, Izole in Ljubljane Moste-Polje z malokalibrsko in zračno puško — na strelišču v Pokopališki ulici. Ob 9. uri: Otvoritev taborniške koče na Kosivni ravni in tabor- Prvenstveno tekmovanje z Go-cart vozili z mednarodno udeležbo — v Javnih skladiščih. Proslava 85-letnice prostovoljnega gasilskega društva Vevče v bazenu na Vevčah. Na sporedu bo občinsko tekmovanje gasilskih društev in podelitev priznanj. Po svečanem delu prosta zabava! / 10. julij ob 12. uri: Zaključek razstave in sprejem gostov, nagradno žrebanje in razdelitev nagrad. Od 4. do 10. julija: Na zabaviščnem prostoru v Kodeljevem parku vsak večer zabava. Igrajo priznam ansambli. Žgalo vas je sonce, Ne dajte se teptati od drugih ne prenašajte ponižno krivic, ali hdi vi jih ne prizadevajte nikoli' ... in združeni si boste lah-ko priborili svoje pravice! ... . Prežih, Samorastniki 1937 Revolucionarno delavsko giba-Jje zasledimo na področju občine Moste-Polje že pred več desetletji, zalog je bil center, kjer so revo-'feionami železničarji začeli s pr-im organiziranim delom za de-avske pravice. Močan vpliv in 'foke simpatije je uživala komu-aistična stranka, ki je dobila na '/''‘h volitvah veliko število gla-Leta 1920 so padle prve žrt-,e za delavske pravice iz vrst že-^ičarjev. Na Zaloška cesti je oKi Koroščevih žandarjev ^ železničar Jakob Černe iz S*®>brove, ranjena pa sta bila Perl? ^ic*an iz Kašlja in' Franc P an, poznan delavski voditelj. ^Revolucionarno gibanje in mi-n* se je nato prebijala skozi vse .jfPrekc v raznih oblikah in ma-,Racijah tja do leta 1930. Na-dikt teroriu monarhofašistične ^ tatare prične že leta 1930 or-^‘zirano delovati prva komuni-Ra celica na področju občine. ionie!a 1932 je ta prerastla v ra-komitet, ki ga je formiral Ivan Maček-Matija. Rajonski ko-mitet je formiral in pa povezal partijske organizacije iz terenov Zalog, Zadobrova, organizacijo iz papirnice Vevče in kasneje iz Slap in Polja. Komunisti so v tem obdobju delovali v okrilju gasilskih in delavsko kulturnih društev Svoboda ter v sindikalnem gibanju. Za »Svobode-« lahko trdimo, da so bile pod neposrednim vodstvom komunistov že kmalu po letu 1930. V zaloški in zadobrovški Svobodi so delovali Ivan Maček-Matija, Polde Maček, Adolf Jakhel, Jože Mazovec, Pepca Kardelj, Angela Ocepek. Valentin Marinko, Franc Kumše, Stane Rolih, Bobnar Stane, Ludvik Kukavica in še več desetin komunistov in najožjih simpatizerjev. Tudi Svoboda v Lazah je bila v rokah komunistov. V bivši občini Sostro pa je delovala Svoboda pod vodstvom komunistov Jožeta Moškriča, Trtnika, Černeta in drugih. Velike manifestacije za prvi maj, kulturne manifestacije z igrami »Rdeče rože«, »Hlapci«, »Hlapec Jernej in njegova pravica« in druge so zgovorni dokaz delovanja komunistov. Pomembno za to obdobje je velika manifestacija ob priliki zleta Svobod v Celju, ki so se ga udeležili občani iz celotne občine — nekaj sto po številu na čelu z godbo na pihala iz Sostra. To je Gospodarska razstava nika P°častitev občinskega praz-VrStab,° v dneh od 3. do 10. julija reflj? kulturnih in športnih pri-Obca:v- Ker pa velja prikazati tudi razvoj celotnega leg obstoječega stanja bodo nekatera podjetja prikazala tudi svoje načrte v zvezi z rekonstrukcijami in internimi proizvodnimi problemi. Z zadnje občinske razstave ^ievem etteja in Murna na •hLbocioče n^tave .bo tudi pri-Dnrira?-Stične ureditve ^katerap°^r°čja naše občine. bila manifestacija za enotnost delavskega gibanja, za demokratične in nacionalne svoboščine, za mir in za borbo proti fašizmu. Kako velik vpliv je imela komunistična partija, se je videlo tudi ob priliki občinskih volitev 1. 1936, ko je dobila delavsko kmečka zveza v bivši občini Polje le 82 glasov manj kot lista JRZ, ki si je zmago priborila z goljufijami in odkritim pritiskom, predvsem na uredništvo. Kljub temu pa je delavsko kmečka lista zmagala na volišču v Zalogu. Pet njenih kandidatov je prišlo v občinski odbor. Na iniciativo partije in kot rezultat delavsko kmečke zveze je leta 1937 izšla prva številka lista »Kmečka sloga«. Zaradi hudih obtožb denunci-antskega časopisa »Domoljub«, ki Kmečko slogo imenoval z listom »Založniških levičarjev«, ki da so pripadniki »Fronte«, ki je nastopila na zadnjih občinskih volitvah za zmago Marksizma je bil list že po izidu tretje številke zaplenjen in prepovedan. Po letu 1937 se komunistična partija že hitreje krepi in jača. Pod vodstvom partije delujejo delavsko kulturna društva »Vzajemnost«, vse večji vpliv ima partija v sindikatih, Sokolu, med krščanskimi socialisti, tesnejša je povezava s kmeti in ostalimi delovnimi ljudmi v občini. Komunistične celice se številčno in idejno jačajo. Nemalo zaslug za to, da so imeli komunisti v občini Moste-Polie široko podporo med delavsko kmečkimi množicami je tudi v tem, da so imeli stalno neposredno pomoč s strani Ivana Mačka-Matije, Franca Leskoška, Borisa Kidriča, Edvarda Karde- kazalo razvoj in napredek kombinata z eksponati in s slikami. V tem oddelku bo razstavljena tudi plemenska živina, prikazano bo umetno valjenje perutnine in drugo. Prireditelj razstave je za obiskovalce organiziral zabaviščni prostor, kjer se bodo obiskovalci lahko okrepčali, ob večernih urah pa bodo na tem prostoru Ija, Mihe Marinka, Toneta Tomšiča in drugih odgovornih članov PK in CK. Zato lahko trdimo, da so imeli komunisti v občini Mo-ste-Polje odločujoč vpliv že pred vojno in da so imeli nasprotnike le v peščici »kongregašov in klerikalcev«, ki so se zbirali okoli župnišča v Polju in drugje in iz katerih so »dušebrižniki« naredili verne hlapce okupatorja in jih vzgojili v klavce, kakršni so bili na Urhu in po drugih krajih. Na temeljih, ki jih je postavila komunistična partija, z njenimi kadri in v sodelovanju z najširšimi delovnimi sloji, se je gradila OF, odredi, brigade, divizije in nova ljudska oblast. Na stotine borcev je dala občina Moste-Polje in na stotinah grobovih so imena borcev, talcev in internirancev iz naše občine. Tako množično sodelovanje v NOB je odraz visoke zavesti in vzgoje občanov te občine, dokaz da je imela komunistična partija široko podporo in zaupanje. Dvaindvajset let je že minilo od tedaj ko so počile prve partizanske puške v občini Moste-Polje in ko je padel prvi okupatorski vojak. Od tedaj naprej so bili streli vsebolj pogosti in vedno več okupatorskih vojakov in domačih plačancev je obležalo pod streli naših borcev. Zastavo zmage so ponesli v vse kraje naše domovine. Z ramo ob rami so se borili z borci iz naših bratskih republik in branili tovariša Tita ob napadu na Drvar. To so bila leta trpljenja, borb, zmag, veselja, smrti starega in rojstva novega življenja. Maček Polde-Poldač kulturnozabavne prireditve. Sodelovala bo tudi folklorna skupina Franca Marolta, Akademski pevski zbor, baletna skupina in drugi. Ob zaključku razstave bo žrebanje! Izžrebani obiskovalci bodo prejeli več praktičnih in bogatih nagrad. Otvoritev razstave bo 3. julija ob 11. uri dopoldne! I proda- jala in sicer po nižjih cenah. Po- S področja trgovine bo prikazan problem mreže maloprodajnih trgovin in njegova rešitev. Na razstavi bodo sodelovala trgovska podjetja, ki nameravajo v bližnji prihodnosti pomagati v naši občini razširiti maloprodajno trgovsko mrežo. Med najzanimivejšimi razstavnimi paviljoni bo nedvomno kmetijski, kjer bo podjetje Agrokombinat nazorno in praktično pri- Tudi letos bo razstava skrbno pripravljena Pohod brezposelnih v letu 1935 Leta 1935 je v Polju nastala velika brezposelnost. Obratovala je samo vevška papirnica in še ta samo delno. Javnih del, ki bi vsaj delno omilila brezposelnost, ni bilo. Tako se je po nalogu partije in pod vodstvom Poldeta Mačka, ki je bil povezan v Ljubljani z Ivanom Mačkom, vodila v Polju organizacija, ki je vključevala vse brezposelne tudi iz okoliških vasi, neglede na politično pripadnost. Za pripravo gibanja brezposelnih je bil organiziran štab, katerega člani so bili: Janez Lajovec iz StudenciL Ciril Pangeršič (Zalog), Jože Vidergar (Vevče) in Ludvik Kukavica iz Zaloga. Prvi sestanek tega štaba je bil v gostilni pri Gašperlinu v Vevčah, drugi pa na domu Janeza Lajovica. Sklenjeno je bilo obvestiti in povabiti vse brezposelne delavce takratne občine Polje na zborovanje pred tedanjo občinsko pisarno v Polju. Mobilizacija brezposelnih je bila izvršena hitro in v redu. Nekega jutra ob 8. uri so se pred občinsko pisarno začeli zbirati brezposelni. Iz svoje srede so izvolili zastopnike, ki so šli k takratnemu županu Ivanu Jamšku iz Zg. Kašlja zahtevat za brezposelne podporo, predvsem pa dela. žandarje iz Vevč pa je župan obvestil in pozval, da brezposelne razženejo. Skupina štirih žandarjev na čelu s takratnim komandirjem Sušnikom je takoj ob prihodu pred občino začela brezposelne razganjati. Začelo se je vpitje in prerekanje. Brezposelne je zajel val ogorčenja proti nasilnim žandarjem, vendar so se morali umakniti izpred občinskega poslopja. Podali so se v dvorano osnovne šole. Od tu so poslali delegacijo k takratnemu banu v Ljubljano. V njej so bili Janez Lajovic, Stane Bobnar, Ludvik Kukavica in Ciril Pangeršič. Ban jih je jezen sprejel, jih psoval z delomrzneži in jih končno odslovil. Zaradi takega ravnanja takratnega bana je organizacija brezposelnih nekaj dni kasneje priredila demon- strativni pohod po okoliških vaseh. Demonstranti so se zbrali pred gasilskim domom v Zadobrovi, kjer sta na zborovanju govorila Polde Maček in Ludvik Kukavica. Po zborovanju je sprevod, v katerem je bilo preko 20 brezposelnih, krenil preko Zaloga in Sp. Kašlja proti Zg. Kašlju k domu takratnega župana Jamška. Ko se je sprevod brezposelnih pomikal proti Zg. Kašlju, je od zaloga prišla žandarska patrola, ki je imela namen demonstrante razgnati. V bližini gostilne Kleš-nik v Kašlju so žandarji dohiteli demonstrante in jih začeli stajalo nezaželeno takratnim oblastem. Mladinci so se pripravljali za javne nastope, in sicer predvsem z dramskimi deli, vendar so jim vsakokrat prekrižali račune takratni režimski podrepniki. Kljub temu pa so mladi Vesnani za Silvestrovo leta 1922 priredili v papirniški restavraciji na Vevčah silvestrovanje s kulturnim programom. Vesna je ustanovila tudi sankaško sekcijo ter tako pritegnila v svoje vrste mnogo mladine in tudi starejših članov. Kadar se je zbralo večje število mladine, so starejši člani komunistične partije na poljuben način pripovedovali o revolucionarnem boju močil dež, razganjati. Komandir Sušnik je z ostalimi tremi žandarji navalil s puškinimi kopiti na demonstrante in jih začel pretepati. Takoj so bili odstranjeni iz sprevoda Ludvik Kukavica in Franc Taurer. Drugo jutro pa so bili aretirani vsi člani štaba, in to: Franc Taurer, Ludvik Kukavica, Ciril Pangeršič, Janez Lajovic in Jože Vidergar. Odpeljani so bili v sodne zapore, iz katerih so jih po petdnevnem zaporu izpustili. Na sodišču jih je zasliševal Jože Rus. Kljub terorju je organizacij? brezposelnih nadaljevala svoje delo. O teh demonstracijah brezposelnih je takratna Ljudska pravica, ki je izhajala v Dolnji Lendavi, objavila članek, v katerem je bil opisan ves potek akcije in brutalen nastop žandarjev. Sama organizacija pa je dosegla toliko, da so v Polju pričeli z javnimi deli, to je s popravili cest, kjer so bili vsaj delno zaposleni brezposelni delavci. Kmalu potem so pričeli podobne pohode tudi brezposelni delavci v predelu Dobrunje in na Ježici. Ludvik Kukavica 0 delovanju komunistične mladinske organizacije Vesna v Zalogu Letos poteka 43 let, odkar so komunisti v Zalogu ustanovili svojo mladinsko organizacijo Vesna. Zalog je že iz prve svetovne vojne znan po svojem naprednem gibanju. Leta 1918—1919 se je v Zalogu naselilo veliko število železničarskih družin, ki so pribežale pred Italijani iz Slovenskega Primorja. Velik del tako imenovanih beguncev je bil že takrat levičarsko usmerjen in med niimi so bili tudi člani komunistične partile. Prebivalstvo le bilo pod dokajšnjim vplivom katoliške vere. manjši del na se je zbiral okoli tako imenovane napredne stranke. Naprednjakarjl so skušali razvijati svoi voliv med zaloško mladino preko čitalnice in Sokola. klerikalci pa preko Orla in različnih cerkvenih organizacij. Po prihodu domačina iz ruskega ujetništva in z delovanjem komunistične partile pa se le leta 1920 razgibalo revolucionalno gibanje v Vevčah in posebno v Zalogu. Komunistična partija je tako kot druge politične stranke iska- la stika med prebivalstvom in razširjala svoj vpliv. Poleg te dejavnosti pa je KP ustanovila v Zalogu tudi mladinsko organizacijo, ki se je imenovala Vesna. Povezana Je bila s centralo v Zagorju. smernice za njeno delo pa so prihajale iz Ljubljane. Ustanovni občni zbor Je bil meseca julija 1921. leta: udeležilo se ga je preko 50 mladincev in veliko število starejših tovarišev in tovarišic. Sprejet je bil program, po katerem naj se mladina vzgaia v revolucionarnem duhu. predvsem v dramatiki in telovadbi. Prva skupina je delovala v Zalogu, druga v Zg. Kašliu. Kulturna in politična predavanja so bila skupna, poleti v na ravi, pozimi pa na domovih po sameznih takratnih komunistov Ob istem času pa se je orga nizirala tudi fašistična organiza cija Orjuna, zato je bilo delova nje Vesne močno usmerjeno pro ti Orjunu, ki je po fašističnih na čelih hotela zatreti vsakršno na predno delavsko gibanje. Z moč no propagando komunistične partije se je zbiranje mladincev v Vesni vedno bolj krepilo in po- delavskega razreda v Rusiji in na Madžarskem. Kako razširjeno je bilo komunistično mladinsko gibanje v okoliških vaseh Zaloga, lahko ocenimo iz tega, da je vodstvo prvomajske proslave v Ljubljani leta 1922 poverilo Založanom, da na čelu povorke, ki je manifestirala po mestu, od treh zastavonoš nosijo dve zastavi Založani — poleg mladinskih zastav. Zadnja akcija pod vodstvom Vesne je bila jeseni leta 1922. Mladi Vesnani so organizirali izlet vse mladine v Zadobrovo. Starejši člani so mladini pripovedovali o grozodejstvih in terorju Orjune. Zato so sklenili, da krenejo preko Polja v Zalog, kjer bodo demonstrirali proti Orjuni. V povorki so korakali skozi Polje, kjer je bil takrat sedež občine, in prepevali pesem Dol z Or-juno. V Zalogu se je povorki pridružilo še večje število starejših ljudi in so tako demonstracije zajele velik obseg. Vse to je takratne oblastnike tako razkačilo, da so z vso silo pritisnili na mladino in njihove starše. Poleg orožnikov, ki so zasliševali in grozili staršem, je železniška uprava klicala udeiežen-ce demonstracij na razgovor in grozila z odpustitvijo iz službe. Šolska vodstva pa so uvedla posebno preiskavo proti šolarjem, ki so se udeležili demonstracij-Poleg tega, da so v šoli zapostavljali demonstrante so poklicali starše, jih denarno kaznovali in zagrozili z izključitvijo iz šole. O teh demonstracijah se je do danes ohranila fotografija; mladinci so se slikali kot v zadnji pozdrav in spomin na komunistično organizacijo Vesna. Tako je zaradi terorja in repre salij delo mladinske organizacije začasno zamrlo, kasneje pa je mladina nastopila v SKOJ in v kulturnem društvu Svoboda. Tam na Pugled gori... Na robu naše občine nad vasico Podlipoglav se navpično dviga hrib Pogled. To je gora, 'ki je pozimi leta 1941—1942 čuvala legendarno četo partizanov, iz katere se je kasneje organizirala slavna II. grupa odredov — ponos slovenskih partizanov. V to četo sem stopil kot neizkušen vojak v najhujši zimi. Snega je padlo, kot že dolgo ne: skoraj poldrug meter ga je bilo. Še vedno je snežilo. Zavedal sem se, da bo življenje težko, a ponosen sem bdi, da sem vstopil v partizanske vrste, da se z njimi borim proti okupatorju Četa je bila tedaj še maloštevilna, vendar smo se počutili zelo močne. Taborišče na Pugledu je bilo oddaljeno komaj pol ure od istalijanske postojanke. Ob tem času je italijanski okupator še izvrševal svoje krvave pohode med civilnim prebivalstvom. pobijal ljudi po cestah ali jih vlačil v zapore. Sleherni Slovenec se jim je zdel sumljiv. V tem času nismo izvrševali vojaških akcij, ker nam je to onemogočal izredno visok sneg. Vodstvo naše čete je izkoristilo zimski čas predvsem za utrjevanje politične zavesti posameznih borcev in za .spoznavanje orožja. V taborišču na Pugledu je vladalo strogo vojaško življenje, tako kot je v vojašnicah. Vse je moralo biti pravočasno izvršeno, vse je bilo točno določeno: vstajanje, raport, dežurna služba, straže, patrole, ob uri zajtrk, kosilo. večerja in spanje. Dopoldan so bile politične ure, ki jih je ponavadi vodil politkomisar Dušan Kveder-Tomaž, popoldne pa je imel vojaške ure 'komandant Fr, Rozman-Stane. Ko se je znočilo, smo borci posedli okrog kupa žerjavice in si pripovedovali, kakšno je bilo naše življenje do prihoda v partizane. Vsi pa smo globoko sovražili okupatorja. Vse okrog nas je bilo zasneženo in mraz je pritiskal, da so pokala drevesa, a naše misli so se vrtinčile ob tem, kdaj bo priŽ^ čas, da gremo v akcijo, da obr»' čunamo z okupatorjem. Ob mrzlih zimskih večerih, ko sta0 sedeli okoli žerjavice, izpostavljeni vsem vremenskim nepriH-kam, smo ob večerih peli slovenske pesmi. Ob tabornem ognju sta nam komandant Stane ali Toma* pripovedovala svoja doživetja iz španske državljanske vojne. Dne (5. II. 1942 je bila na P11' gledu partizanska proslava z mitingom .Povabljeni so bili tud’ aktivisti z bližnjih terenov. P'' kosilu je komandant Stane nosi*' vil v vrsto borce, ki jih ie bilo“ za cel bataljon, in komisar KV®" der nam je razložil pomen baja proti okupatorju. Nato smo bel®1 prisegli. Po slavnostnem opraviN se je pričel partizanski mdtin#-Pod okriljem visokih bukev h1 smrek na vrhu Pugleda je zaori’® mogočna pesem Kosec koso brus'-Marok je zaprl njemu priljubijo' no, kasneje Pugleško himno: TaU1 na Pugled gori ..Papež pa le zapel svolo pesem Za vasic čredo pasla ... Sledile so recitacije in samospevi. Tako se je kovalo tovarištvo in zavest slehernega borca. Zima je počasi poj en j aval a; tega smo borci že težko čakali. Zavedali smo se, da bo slej ali P1-61 okupator skušal obkoliti naše taborišče in nas uničiti. Kljub temU’ da je okupatorski radio trobil svet, kako nemška armada Pr? dira globoko v Rusijo, je bila na-^ morala na višku. Še trdneje sm bili odločeni, da čimprej pričn mo z orožjem uničevati okupa torja. , Dne 17. marca je Mazovčeva c ta napadla na cesti Šmarje-'1-’ poplav italijansko patrolo ter J potolkla. Fantje so zaplenili on je in z njim ponosno prikoraka v taborišče na Pugled. Tako • Italijani zvedeli, da je na du močna partizanska skupina so napravili načrt, da jo nap** dejo. % Nadalj. s 4. str. , Dne 18. marca 1942 ob 11. uri )e za obronkom Pugleda počilo. V »borišču je nastala trenutna zme-Komandant Stane je takoj izdal povelje, naj patrola ugotovi, Jiaj pomeni strel izza Pugleda, tovariš Polde Mazovec je bil vpdja patrole. Ko so prispeli na obronek Pugleda, so opazili, da se Dijani pomikajo iz doline Reke Proti pobočju Pugleda. Iznanaditi jih moramo! Pustimo jih, da pridajo neposredno v bližino nas, »ato pa: napad. Patrola je polegla » drevesi in čakala. Italijani so 56 ji približevali. Polde je držal v svojih rokah čcSko zbrojevko. Pripravljeno na strel. Ko se je ^Tožnik približal patroli do ap^ga metra, je dal Polde znak za ?l6nj. Nesreča je hotela, da Pol-letov mitraljez ni deloval. Itadi-)ani pa so napadli patrolo z bom-?airii. Takoj je padel Polde Ma-?vec, za njim pa še ostali trije Iim?' ^ lom pa je bataljon že v Jurisu zasedel vse položaje. Začel n je srdit boj, kdo bo gospodar fddeda. Z vso spretnostjo in r^henostjo so vrgli Italijane na-v dolino. Takoj ob prvem ju-...u je obležalo preko 20 sovraž-^ev. Boj je bil težak. Na polo- žajih je obležalo preko 40 fašistov, naš bataljon pa je imel štiri mrtve. Med bojem smo borci prepevali pesmi, ki jih je iz ruščine prevedel in piri redil komisar Tomaž. Morala je bila na višku. Po treh urah srditih bojev se je Pugled umiril. V mraku smo se poslovili od naših padlih štirih tovarišev in še isti večer odšli neopaženo s Pugleda. Poslovili smo se s težkim srcem, saj je bil Pugled naše zatočišče in tako rekoč zibelka partizanstva. Tam smo tudi preživeli marsikako prijetno in neprijetno uro. Krenili smo preko Molnika in Šmarja ter zgodaj zjutraj prispeli v Šentjurje pri Grosupljem, kjer smo se odpočili od boja in poti. Pugled je zibelka prvih partizanskih edinic s tega okoliša. Pugled je kovačnica prvih partizanov, ki so kasneje postali po vzgoji komandanta Staneta in komisarja Tomaža komandantje in komisarji čet, bataljonov, brigad, divizij in korpusov. Pugled je bil grob fašistov in bo svetal spomenik partizanskih borb v zgodovini narodnoosvobodilnega boja Občine Moste-Polje. Franc Taurer Generacija - jesen 1941 jesensko sonce se je že '‘Ribalo. Sence so se iz dneva v ^ daljšale, noči so postajale %i Re, policijska ura se je pomi- s sončno, akcije so se rav- e Po eni in drugi uri. Ce so jo j^fnenili Italijani, so nanjo odbili mladinci. inskega dne prinese Marjan nenadoma sporočilo: l0v5o*0, prekleto,« se je potiho slišalo iz Prijateljevega dvorišča, »imamo pa pred nosom. Le kaj se nisem spomnil. Zadeva je rešena, sedaj pa kar na delo. Pomaknimo se malo nižje, kjer je močnejša senca kostanjev, tam se temeljito pomenimo. Sonja Gradišek ti pa na stražo in opazuj, kaj se bo dogajalo pred gostilno.- pomažeta, vse razje; če bo čas odnesemo akumulatorje vstran in jih nekje razbijemo.« Počasi, tiho so se plazili do hišnega vogala. Straže so bile na svojih mestih. Za njimi Meščev Marjan in Jože. Cim sta prišla do prvega avtomobila, sta obstala in zopet poslušala. Vse je bilo mirno, le vpitje iz gostilniške sobe je prodiralo skozi okna. Priplazila sta se do prednjega dela avtomobila. Marjan se je dvignil in pogledal v kabino: vse je bilo v redu. Za njima se je tiho, neopazno približal Kranjc. »Gre?« »Jože naj straži, jaz bom delal,« je tiho dejal Marjan in mu pomignil, naj se dvigne, da bo bolje videl okolico in na gostilniško dvorišče. »Hr..., hr...,« se je tiho slišalo med avtomobili. »Daj ključ!« Zopet se je slišalo: »Z ..., z ...« »Stopi bliže, na robec, ptim.i spredaj, pazi, da ne prevrneva. Še bližje. »Tako, zdaj pa poprimi, Marjan, zdaj pa poprimi ti in pazi na obleko.« Neslišno sta vlekla črno kvadratasto gmoto iz srca avtomobila: še nekaj trenutkov in glavni del akcije se bo začel. Marjan je odvijal vijake na glavi akumulatorja. »Pazi, ta je pravi, ta je kislina.« Kranjc je nagnil posodo, da je tekočina tekla v lonec. »Se en akumulator, premalo kisline imamo!« Zopet ix) starem načinu. Na stražarskih mestih je bilo tiho, da niti miš ne bi ušla mimo njih. Vsi stražarji so vedeli, da so njihovi tovariši na težkem delu in ga doslej še niso opravili. Oči so neli. Daleč v ulice se je slišalo vpitje pijanih, razjarjenih fašistov. V tem trenutku so pozabili na lepe ženske, občudovanja vredne prsi, na vitke noge in kratka krila, Niso se znašli. Bilo je le eno samo letanje — od gostilne do avtomobilov in zopet od avtomobilov v gostilno. Preklinjanja ni bilo ne konca ne kraja. Prvi so že začeli popravljati svoja vozila. Nekaterim je šlo delo hitro od rok. Drugi so se zaletavali v vozove. Vrišča ni hotelo biti konec. Nekaterim je prišlo na misel, da bi pozvali mehanično delavnico, toda temu so se uprli oni, ki so že popravili vozove ih čakali ostale. »O, mama mia,« je jokajoč brisal solze Italijan. »O, mama mia,« mu je odgovarjal sosed, ki ga je doletela še težja usoda, ker je imel razbit akumulator in pretrgane žice. »O, mama mia, je robantil ser-žento, ki je gledal, sicer sam pijan, svojo pijano vojsko — golazen, ki se je valjala po tleh pod kamioni, kjer je nekaj privijala in zopet odvijala, »O, mama mia,« je z odpetimi hlačami v rokah in pobruhan po suknjiču iskal svoje vozilo in šoferja mali pritlikavec, ki so se mu noge zvijale v klopčič, rigal, se zvijal kot kača, sedaj naprej, sedaj nazaj, se metal po tleh in preklinjal na vse viže boga v Rimu in dučeja, ki mu je naklonil to grenko usodo osvajalca. »O, mama mia,« se je križal in molil pred svojim vozilom dolgin s pištolo, rotil svoje vozilo, ki se kljub popravljenim kolesom ni hotelo premakniti. Dolgo v jutro je trajalo vpitje; končno so le zabrneli motorji. k akcija že v teku. jaz pa Sir1 •N obvestit ostale,« mu je od- n^ifal mladince, naročal, kaj t^Jjaredi eden, drugi, tretji... Sjjj ie kil osupel nad hitro od- S° Pa ne sne *{ar malo Dričal Sicer pa, če je res vse ta (j j en o, kar pojdimo hitro PaljeJv0 Cas beži. čez pol ure bo Js)ca ura Kje so Italijani?« fevj ki Lahko si misliš, v Jan-iV^ilni teče od miz, samo svetila vam je strela. i(jl 0 je, pljunimo v roke, mo- vogalov so gledale glave kazovale stoječe kamione in ^ivj^tomobile. Stali so brez vt>itips.Va- Glasno italijansko kilt na-10 Pohajalo izza gostilnice Ywen- Mod tem časom je bilo f° že liPravljeno. Trije mladinci >, 0l^ah in skakali preko plo-ttfnj j^Teženi z velikimi poso-Itro*:, iskali kislino, kar jim je Situ*;. Kranjc. K h?,113 Vili Supan, Tone Dra-v Stoia .®erisa, Sonja Gradišek tVkuVe kHa Pri Stražarju na »•R- It se na vse načine tru-„. "i odprla dobro zakJe-Poskusili so celo z ,/di >. trogovi. Ni šlo in ni šlo. NlooS0*1 Bajca so iskali nn-S kot da sc je i? je nam bo tam uspc- IDušan Tavzes. J11 usPeI°- staliTharno’ dokler nam bo-ipN ukrY.^t nosorn- Nekaj mo- tk1 Kovorii^K’" lz 3eze ,snm tli ti Kranjc, ki sc v nk-spomnil ničesar pamet- Pmti njim — niso mogli Ulegla se je za betoasko ograjo, dvignila roke in gledala proti avtomobilom. Hišna vrata so se odprla, nekaj pijanih Italijanov se je prerivalo med seboj. Začeli so se objemati, vpiti neke italijanske izraze in se majaje napotili proti vratom, kjer je bilo stranišče. Italijanska kultura pa je opravila svoje kar po vratih in zidovih. Sonja jim je tiho zažugala: »Danes vam pošteno zagodemo!« V senci kostanjevih vej so čepeli nizko pri tleh trije mladinci in Kranjc. »Takole naredimo, dva gresta na delo, dva ostaneta na straži. Straža naj bo nad Garbajsovo njivo, kjer je bila nekdaj železniška proga, druga straža naj bo na tem dvorišču. Znak za nevarnost je prelom palice. V tihi noči se bo dobro slišalo. Smo se zmenili. Ostali naj se razporede: Danilo in Marjan Stojkovič naj držita Vodmatsko ulico, Ciglarjevo pa Mira Bedenk, Andrej Šturm in Slave Robič; druga dva, s katerima grem sam, se pretihotapita do drugega avtomobila, odpreta pločevinasti pokrov in vzameta iz njega akumulator. Tu so ključi. S seboj vzemita še tole!« Dal jima je v roke velik lonec in čopič, ki je za beljenje kuhinj in sob. »Tako, ko odvijeta vijake, dvignita akumulator s kislino v ta lonec. S to tekočino namažita gume, no, in akcija je končana. Naprej pa nas nič ne briga, ker gremo k počitku. Opozarjam pa vas na kislino, pazita, da se ne begale z enega konca na drugi in opazovale vsak premik. Ce se je malo zagugala električna svetilka, jo je že spremljal stražar, da ne bi kaj ušlo, kar bi bilo v škodo tovarišem, ki so na delu pri avtomobilih. »Sedaj pa primi ti,« je dejal Marjan Jožetu, »Le hitro, sekunde so dragocene!« je hitel Kranjc. »Dobro namaži!« Počasi se je spuščala žgoča tekočina po zračnicah na okovje in po gumah. Pomikali so se od avtomobila, na vsakem so bile pomazane gume. Delo je šlo hitro od rok. Ze so slišali pri zadnjem avtomobilu: »Pss ..pss ...« »Hitimo!« »Ne, saj se ne sliši, razbij akumulator!« »Odnesi vrč in čopič!« »Pazi, da kaj ne pozabimo, kje so ključi?« Zopet: »Pss..., pss...« Pošteno je začelo šumeti. Počasi so se nagibali avtomobili na eno stran, kjer so bili namazani s kislino. Umaknili so. se po isti poti, kot so prišli. Straže so neznano kam izginile, ne da bi se poslovile. Na ulicah je bilo vse tiho, le piši zraka so naznanjali, da je akcija uspela. Italijani so po dolgem ponočevanju le prilezli iz svojih zaklonišč, iz gostilne. Čudno vpitje je spremljalo njihov prihod. Nekateri so že opazili, da so gume popustile. Ko pa so prišli do razbitega akumulatoarja so razbes- Odpeljali so se, na mestu pa sta ostala dva kamiona, ki so jb popravili šele v jutranjih urah. Ta akcija je dala poguma za ponovne podvige mladi generaciji. Sicer so iskali »krivca«, toda našli ga niso. Italijani so vedno bolj iskali kalilce miru v Vodmatu. Mladinci in vsi osltali pa so bili kot eden, nihče ni črhnil besede, le patrulje so se pojačale, kar pa mladincev ni motilo. 30. NOVEMBER 1941 Pozna jesen. Drevje se je že ločilo od listja. Ta dan so se mladinca odločili za akcijo. Treba je bilo pripeti zastavo s peterokrako zvezdo na najvidnejše mesto. Zastavo je organizirala Pavla Kocjančič, ostalo je bila stvar mlade generacije, skojevcev in mladincev. Zastava naj bi visela na Leskovškovem topolu, ki je bil eden najvidnejših, in najbolj zagrizenih klerikalcev, in prav tu je bilo najvidnejše mesto. Noč. Mladinci gredo v akcijo. Jože nese zastavo pod vrh drevesa, meter za metrom; v vrhu se je vse majalo. A še je šlo. Stare straže so bile vse na mestih. Cisto na vrhu topola je za-vihrala zastava. Še nekaj praznih konzerv in akcija je bila končana. Veje so se lomile, ko se je Jože spuščal z drevesa, a ko je priplezal do tal, je bilo zopet vse mir- ® Nadalj. s 5. str. kako v Jugoslaviji pod italijan- sko okupacijo visi slovenska za-no. Drugo jutro, ko so prihajali stava. To je bila prva zastava, ki ljudje ik maši, so se pogledovali, je bila obešena v Mostah. Pionirji iz Most med partizani na Pugledu Kmalu po kapitulaciji stare Jugoslavije smo začeli tudi mlajši Moščani sodelovati s starejšimi tovariši pri pripravah na organizirani odpor proti okupatorju. Zdrževali smo zvezo med tovariši, ki so se morali že prve dni umakniti v ilegalo. Ko je bila leta 1942 ustanovljena nionirska organizacija, smo pričeli z organiziranim delom. K temu delu smo pritegnili vse tiste, za katere smo vedeli, da izhajajo iz zanesljivih družin. Iz preprostih sredstev smo si sami napravili ročno tiskamo, s katero smo natisnili velike količine listkov za notrosne akcije. Teh nismo trosili samo po meščanskih ulicah, temveč smo jih po.šiliali tudi okrožnemu komiteju SKOJ in ti listki so se pozneje poiavljali po ulicah Viča, Rožne doline in drugod. Naša tiskarna je delovala do konca vojne in je okupator ni nikoli odkril. Ker smo se pionirji na raznih akcijah dobro izkazali, smo prejemali vedno težje naloge. Pričeli smo vzdrževati stalno zvezo s Pugledom. Tu so od 1942. leta stalno bivale razne partizanske enote. Vsak mesec smo peljali partizanom na Pugled razno vojno opremo in sanitetni material. Vse to so partizanske enote nujno potrebovale. še predvsem v letih pred italijansko kapitulacijo. Prehodi skozi italijanski blok v Hrušici so bili zelo nevarni, ker so nas nenehno opazovali belogardisti, ki so prežali na nas s sv. Urha, znane belogardistične postojanke, in z okoliških vrhov. Kljub nevarnostim pa so ostali spomini na te naše akcije za nas nepozabni. Ne morem povedati, s kakšnim navdušenjem so nas vedno sprejeli naši borci, čeprav utrujeni od neprestanih bojev in pohodov so vedno našli čas za pogovor z nami. Mnogo smo jim povedali o njihovih svojcih, ki so bili skoraj vsi aktivisti na terenu, tovorili smo jim o številnih akcijah ljubljanskih aktivistov in o tem, kako Ljubljana željno pričakuje njihovega zmagovitega pohoda. Vedno smo se težko ločili od teh junakov, ki so bili strah in trepet za okoliške sovražnikove postojanke. Leta 1942 oziroma v začetku leta 1943 je bilo v našem rajonu precej slišati o možnostih partizanskega napada na Ljubljano. Pionirji smo se pričeli učiti, kako delujejo posamezna orožja. Pri napadu bi imeli nalogo preskrbovati borce z municijo na položaju. Do realizacije tega načrta pa ni prišlo zaradi prevelike okupatorjeve moči v ljudeh in v orožju. Pionirji smo prenašali ilegalno literaturo, predvsem Slovenskega poročevalca, pisali revolucionarne parole po ograjah in hišah v Mostah, nastavljali zakrivljene žeblje pod kolesa italijanskih vojaških kam'ono v, prekinjali vojaške telefon.ke linije. Na ljubljanskem vojaškem : tališču smo odvijali udarne igle letalskim bombam, na vojnih letalih pa smo večkrat pokvarili razne instrumente. Še in še bi lahko naštevali drzne akcije, v katerih smo delovali izključno pionirji. Vedno smo vse naloge uspešno izvršili, največkrat tudi takšne, katerim starejši aktivisti niso bili kos. Vsa ta dejanja bodo ostala nepozabna v zgodovini boja mo-ščanske mladine proti okunator-ju in domačim izdajalcem. Pionirji skozi dolga leta vojne niso nikoli klonili čeprav so nekatere agenti italijanske in nemške policije v zaporu nečloveško mučili, da bi od njih zvedeli za imena sodelavcev in starejših tovarišev. Po vojni se je že mnogo pisalo o neustrašnih borcih za svobodo. vendar je do danes še zelo malo napisanega o naimlajših. Prav bi bilo. da bi tudi našim naimlaišim dale pristojne oblasti nriznanie za njihovo požrtvovalno delo v vojnih letih. Drago Strniša Po municijo čimveč orožja, čimveč muriici-ie! To je bila naša velika želja in skrb spomladi leta 1942: prevevala je slehernega borca I. štajerskega bataljona na Pugledu. Naveličani monotonega življenja brez borb smo napeto prisluhnili besedam komandanta Staneta Rozmana, ki nas je pripravljal na nočni pohod. »Tovariši borci — partizani! Nocoj gremo v dolino po muni-ci 1 o.« nam je govoril. Še posebno so se razveselili pohoda Tončkov Tone, Matija čer-vinc in Rudi Vidergar, ko so zvedeli. da jih bo pot vodila k Ma-zovčevim v Zg. Kašelj. Ko se je znočilo, smo se borci začeli spuščati po snegu v dolino j n skozi Podlipoglav, Sostro in Zavoglje prispeli k Mazovčevim ob vznožju Debelega hriba. Na niivi so Mazovčevi fantje ob razpadu stare jugoslovanske vojske Občinska skupščina LJUBLJAN A-MOSTE-POLJE čestita k občinskemu prazniku zakopali nad 40 težkih zabojev municije za mavzerice. Vse naokrog so bile razmeščene straže, fantje pa so hiteli s kopanjem v mrazu več kot 25 stopinj nod ničlo. Zmrznjena zemlja jim je delala dokaj pre- Budil glavic. Mazovčeva mati — mati petih sinov partizanov — pa nam je kuhala topel čaj in nas bodrila k vztrajnosti. Z vso svojo družino je bila borcem simbol zavednosti in požrtvovalnosti. Končno: municija! Petnajstletni Zamudov Franci in brat Lojze sta nekje staknila sani in doma vzela par konj. Borci so naložili zaboje z municijo na sani in Franci in Lojze sta z zaščitnico odpeljala municijo na Pugled. Mazovčeva mama nam je ob odhodu krepko stiskala roke in marsikoga izmed nas objela. S tesnim občutkom se je poslovila tudi od svojih petih sinov. In res, njen sin Polde je 20. marca 1942 padel na Pugledu. Municijo so srečno pripeljali do partizanskega taborišča. Bor- ci pa se še danes s hvaležnim srcem spominjajo Zamudovega Francita in Mazovčeve matere in njenih sinov, ki so jim oskrbeli municijo... Ludvik Kukavica * Krvni davek prebivalcev ob&ine Moste-Polje Prezgodnja pomlad 1941. Ali je res vse to resnično? Ali ni samo strašni sen. Več kot dvajset let, vendar tako blizu, kot da bi bilo včeraj. Takrat se nismo mogli vživeti niti jaz, niti tisočero drugih, da je resničnost res tako kruta in pošastna. Okupator je navalil z vso moderno tehniko. S seboj je prinašal zlobo in uničenje. Kot divje zveri, kot krvoločne hijene, žejne krvi in plena, so si fašisti med seboj delilli slovensko zemljo. Lepo zeleno Štajersko in Gorenjsko ie zasedel oholi Nemec, Ljubljano in del njene pokrajine z Dolenjsko in Notranjsko je okupiral strahopetni in hinavski Italijan, Prekmurje pa je prišlo pod trdo fašistično roko Hortijevih vojakov. Deli sončne primorske pa so že tako dvajset let okušali fašistično vladovino. Vsi so tekmovali, kdo izmed njih bo čimprej iztrebil slovenski živelj. Vsi fašistični pisuni so pisali v svojih spisih in časopisih, da Slovenskega naroda ni več ... Za trenutek je objel preplah zaved- MARJAN MESEC, član SKOJ v Vodmatu nega Slovenca. Onemeli smo in prisluhnili... Iz slovenskih hiš so kot v posmeh zaplapolale fašistične italijanske zastave in nemške zastave s kljukastim kri- nili v domovino in z njimi vsa tista sodrga: žandarji, policaji, pupani, bani, vsi tisti, ki so narod zapustili v najhujši nesreči. v VILI SUPAN, ubit na Urhu 7. januarja 1941 eden organizatorjev OF v Mostah Del njihove garniture pa je ostal doma, se udinjal okupatorju ter ga pri uničevanju slovenskega življenja celo prekašal. 0“ Ljubljane je bilo čuti zamolklo ropotanje tankov in kamionov; potem je prihajalo bliže in končno smo jih zagledati tam na cesti onkraj zidu. Pomikali so se počasi, kot bi si ne upali naprej — horde Italijanov, horde fašistov so prihajale v Moste in dalje v Polje. Gledali smo jih izza oglov, nismo jih občudovali. Prezirali sm° jih, ker smo se nehote zavedali’ da nam prinašajo smrt in nestf' čo. Začel se je krvavi ples. Dob® trpinčenja svinčenega petja, ropa in ubijanja — to je bila kultur9 dvajsetega stoletja. Pričelo se le množično preseljevanje, streljanje talcev v gramozni jami. LjUcl' stvo je romalo v zapore, internacijo in konfinacijo. Zapori s° se polnili — grobovi odpirali • •: Zemlja že ni mogla več požirat* pretočene krvi in solza. Sir0®! maziljenci v mašniških oblačil1*1 so blagoslavljali morilno orožje> vas je grom žem. Slovenska zastava je romala na skrivna mesta po podstrešjih. Kazalo je, da je vsako upanje na svobodo za vedno pokopano. Domovina je bila izdana in prodana. Poteptana in opljuvana. Začela se je pisati nova stran zgodovine slovenskega naroda. Vsi tisti, ki so se prej napihovali in šopirili, kričali: »Vse za domovino, vse za kralja,« so jo z nadebudnim otrokom, tako imenovanim kraljem, popihali na varno, da bi tamkaj dočakali dan, ko se bodo zmagoslavno vr- molili za njegovo zmago ju P iličevali njih satanski red . • • . Slovenec je stiskal pesti ur P,0 trni: Smrt fašistom SVOOO veličevali njih satanski red Slovenec je stiskal segal: Smrt fašistom narodu!« Na poziv Komunistične Par 0. se je začel ples, kakršnega h dovina ne pomni. Na pozjv Uje so se odzivali sinovi irj re naše domovine. Može, ta *. žene in dekleta, vse je Pr‘iy’nl0. velika ljubezen d0 svoje c*o* iz vino. Združil se je narod naroda hlapcev jo slovcnsa rod postal narod junakov. • Nadalj. na 7. str- Žgalo vas je sonce, močil dež, svetila vam je strela. Budil # Nadalj. s 6. str. Iz podstrešij, iz skritih prostorov je izvlekel puško si naprtal nahrbtnik in se skrivaj podal v gozdove... Hoste so zaživele. Domovina se je preselila v gozdove ... .Prvi prostovoljci — prvi komunisti: Franc Leskovšek, Maks “orc, Žerjal, Franc Pokovec, Jo-26 Moškrič, Albin Grajzer, Kocjančič, Berčič, Jakhel in mnogi drugi sodelavci — komunisti so v Predelih občine organizirali vseljudsko organizacijo Osvobodilno Na Pugledu so se nastanili prvi norci za svobodo: Kogo, Popaj, kazin, Taurer, Papež, Risto, švejk J11 drugi. Pod visokimi drevesi 'ega hriba je bilo partizansko taborišče. Komisar Dušan Kveder-romaž jih je vzgajal v jeklene n°rce. Komandant Stane jih je v orožju. Rajko Menih pa ™ je uril v kutlurno-prosvetnem nolu. Borce je bilo treba uriti in rClti ter jih pripravljati na tež-o naloge, še vedno so prihajali novi iz Most, Jarš, Kodeljevega, oiene jame, Zaloga, Bizovika, ^n.ija in popolnih vrste partizanah enot. Prej osamljeni Pugled hližini je naenkrat oživel in postal zavestišče sto in sto parti-“®oov. V svojem okrilju je skri-cel bataljon najboljših bor-tJf' hi so se pripravljali na dolg, d ui žilav b0j. jhc je bataljon imel za sabo že ^haj bojev, se je na poziv Parti-j« .°dzvalo meseca maja, junija Cei • ia nešteto novih prosto vol j-' S, iz Most, Zadobrove, Slap, iftdenca, Zadvora, Podlipoglava tojdfngih okoliških vasi. Okupa-ijal J6 inesnei- ubijal, moril, stre-v$e t ce v grumozni jami. Toda, šjj,. to ni pomagalo, ves bes fa-tw°v ni zajezil ogromnega plazu tv. ddnoosv°bodilnega boja. Na ‘ZcIm 80 Jim priskočili domači M ,*ci, ki so se vzgajali v čtfhi kaplani ji in župnišču. Pa-Sv “so žrtve. Božji hram cerkve tie^rha so spremenili v mučil-ViCg' Grobovi okrog bele cerk-glav s° se množili... Zob za zob, boji., za glavo ... Padli so naj-J 1 baši sinovi. Preko 800 bor- cev, doma iz okoliških vasi Pugleda, vse do Save, tja gor do Šmartnega, do Golovca do pod Urha se je bojevalo v gozdovih. Občina Moste—Polje je dala tolikšno število borcev. Mnogo jih je padlo, mnogo jih je bilo ranjenih in mnogo se jih po svobodi ni vrnilo. Ko smo 15. maja 1945 zmagoslavno prikorakali v Ljubljano, ko smo se radostni vračali na svoje domove, smo šele z bolečino občutili, koliko dragih smo pustili v gozdovih. Koliko naših je ostalo za vedno v Dachauu, Mathausnu, Auschvitzu, na Rabu in ne vem kje vse še! Res, strašna bilanca žrtev fašizma in belogardizma: 580 padlih v NOV, 68 ustreljenih talcev, 53 ubitih od belogardistov, 25 ubitih od črne roke, 126 umrlih v nemški internaciji, 87 umrlih v italijanskih internacijah! To so žrtve na katere ne smemo nikdar pozabiti! Dali so svoja življenja zato, da mi živimo. To so žrtve svobodoljubnih, ponosnih, silnih borcev, žrtve, iz katerih poganja danes tako veličastno drevo, da ga s svojimi mislimi niti izmeriti ne moremo, čeprav čutimo s srcem njegovo veličino. Iz te zmagovite štiriletne borbe pa so izšli tudi mnogi oficirji in podoficirji z visokimi odlikovanji. Naša občina ima v svojem seznamu 6 padlih narodnih herojev: Jože Moškrič-Ciril, Albin Grajzer, Tone Trtnik, Maks Perc, Rudi Mahnič-Brkinc in Tonček Žerjal. Živi naši heroji pa so: Franc Tavčar-Rok, Ivan Maček-Matija, Stane Bobnar, Franc Leskovšek-Luka, Franc Pokovec-Poki, Milan Zabukovec-Miloš, Janez Hribar in Jaka Rojšek. Občina Moste-Polje oziroma njeni prebivalci so se v narodnoosvobodilnemu boju proslavili in ovekovečili herojstvo ... Zato naj bo ob občinskem prazniku naša misel pri junakih, ki so padli za našo svobodo. V Ludvik Kukavica domini na narodnega heroja Jožeta Moškriča-Girila ob 20. obletnici njegove smrti PosM 2 12. na 13. julij 1941 so Pravil Italijani z dobro pri-Prot;^p akcijo zadušiti močno • Zadvora, Dobrunj %je ,,fhih vasi je znalo čuvati ^renni?^ite^e ier organizirano > ‘r,* Proti vsaki akciji faši-VaZfii91 dan' 13- julija 1941, je ^lo vr ^OV 2 orožjem v roki u 1 belem dnevu mimo vseh dr l,avs*;veni dom • Miha kamin ■) u b 1 j a n a Pestita k občinskemu prazniku prvi streli na Zaloški cesti leta 1920. Takrat so bili še mladi Jože Moškrič, Franc Kocjančič, Polde Tomšič, Tone Trtnik in drugi; toda postali so neugnani, neizprosni v boju za delavske pravice. Njihovo delo je bilo težko, toda klena vzgoja je dala novih kadrov. Svoje delo so leta 1926 preusmerili v kulturno-prosvetno dejavnost ter sklenili, da z vso vnemo ustvarjajo pri organizacijskem, strokovnem in vzgojnem delu. Ustanovili so prosvetno društvo Svoboda brez vsakih sredstev; edino Založani so jim moralno pomagali, ker so imeli za seboj že več izkušenj in tradicije. Svoboda v Zadvoru se je razvijala in postala ena najmočnejših. Klerikalno prosvetno društvo v tem kraju je začelo odmirati. Pod vztrajnim vodstvom Jožeta Moškriča in Franca Kocjančiča je Svoboda v Zadvoru kmalu nastopala s pevskim zborom, z godbo, dramsko družino in s šahovskim odsekom. V teh odsekih je bilo žarišče politične izobrazbe. V to delo je Jože Moškrič vlo- italijanskih straž v Molniško ho-sto. To so bili prvi partizani v bližini Ljubljane: Jože Moškrič-Ciril, Franc Kocjančič-Stari, Tone Trtnik, Jernej Gašperšič, Miha Berčič-Maks, Stane Keber-Kogo in drugi. LE MALO JE SE ŽIVIH TOVARIŠEV TE MOLNI-SKE ČETE. Doline ta dogodek ni presenetil, saj je bil delavski razred tega kraja pred tem že marsikaj poiskusil. Upornost in borba proti izkoriščanju in za svobodo prebivalcev teh vasi sega daleč nazaj, vse do tja, ko še niso vedeli, zakaj je bilo potrebno vojskovati se in umirati na Doberdobu ali v Galiciji za črno-žolto cesarstvo. Marsikomu se je porodila ta misel, ko se je vračal s fronte’ domov. Iskra upora je zažarela prvič med Zadvorci ko so v generalni stavki skupno z železničarji zahtevali boljše življenjske pogoje in so zaradi takšnih upravičenih zahtev padli nanje vas je grom. Prežih, Samorastniki 1937 žil vse svoje moči in sposobnosti kot ideološki vodja in v tesnem sodelovanju z organizatorjem Francem Kocjančičem. Skupaj z njim sta ustvarila močno trdnjavo, ki je ni uspelo zrušiti nobenemu režimu bivše Jugoslavije. Jože Moškrič-Ciril, narodni heroj, delavski pisatelj in dramaturg, pesnik in režiser je ves živel samo za to delo, žrtvoval za to vse, ves svoj čas in tudi zdravje. Med ljubljanskimi grafičarji je njegova beseda veljala in napravila več kot teror starih režimov. Politično delo med grafičarji in njegova borbenost sta premagala malodušnost grafičar-jev v letu 1935, ko bi skoraj klonili v stavki, ki so jo vodili že nekaj tednov. Grafičarji so boj nadaljevali in zmagali, Jožeta pa izvolili v glavni odbor sindikata, v katerem se je boril za utrjevanje delavske zavesti in njihovih pravic. Idejo napredka in vztrajnosti v boju je hotel prikazati delavstvu tudi v drugi obliki. Napisal je vsem Slovencem znana odrska dela Rdeče rože, Razkrinkana morala, Borba za kruh, Stari in mladi ter še lepo število revolucionarnih pesmi.. Tak je bil Jože Moškrič, njega so v delu in boju posnemali vsi tisti, ki je v njih živelo prepričanje v zmago proletariata. In ta- kih je bilo v dolini Dobrunj veliko. Ko okupator v prvih dnen okupacije ni še polnil zaporov, so bile Dobrunje in Zadvor izjema. Padale so žrtve, Urh, nekdaj »božji hram«, je postal najstrašnejša mučilnica dvajsetega stoletja, ko so v imenu Krista ubijali zavedne Slovence. Žrtve pa, ki so padale in jih je bilo tudi iz okoliških vasi precej, niso bile žrtve sužnjev, ampak žrtve svobodoljubnih, ponosnih, silnih borcev: »Ni mogoče tega gorja prenesti,« so govorili... »In kdo bo vzel vodstvo upora v svoje roke?« »Komunisti,« je odgovoril Jože Moškrič. Od vseh, ki so jih odpeljali na Urh in jih nečloveško mučili, ni nihče izdal ne Moškriča ne Kocjančiča niti koga drugega od vodilnih komunistov tega kraja. Njih ilegalno delo je vse bolj in bolj širilo mreže. Na tem in na sosednjih terenih so tik pred vojno ali v začetku vojne iskali zatočišče v ilegali naši največji možje: Kardelj-Krištof, Ivan Maček-Matija, Franc Leskovšek-Luka, Boris Kidrič-Peter, Tone Tomšič in drugi. Prva italijanska racija teh vasi revolucionarjev ni presenetila. Od odpeljanih domačinov niso zvedeli ničesar. Fantje so vzeli orožje v roke ter odšli v gozdove Njim so se pridružili iz Ljubija ne: Ljubo Šercer, Stanko Semič Daki, Tone Špan-Matko in drugi komunisti. Seme, ki ga je sejal Jože Moškrič in drugi komunisti tega okoliša, je začelo kaliti, se razbohotilo, dolina je dala stotine borcev partizanov. Malo je ostalo živih. Mnogi od njih so dali življenje v lepih gozdovih naše zemlje, druge so izmučile in zverinsko pobile belogardistične zveri. Zidovi mučilnic na Urhu in v poljski kaplaniji molče; preveč imajo povedati o grozodejstvih. Toda vse trpljenje in izdajstvo ni omajalo vere in slabilo ponosa v ljudeh, ki so s partizanskimi brigadami vlivali strah okupatorju in njihovim pomagačem. Rdeče rože so se razbohotile širom po naši domovini, njihovo seme pa je prineslo svobodo. Jože Moškrič je padel, padlo je na stotine ljudi te naše čudovite pokrajine, saj je prav ta čudovita pokrajina pri nas ustvarila prve organizirane trume upornikov. Vnaših srcih pa bodo živeli heroji borbe: Jože Moškrič, Albin Grajzer, Tone Trtnik, Rudi Mahnič-Brkinc, Maks Perc, Tonček Žerjal... Ludvik Kukavica Ne dajte se teptati od drugih, ne prenašajte ponižno krivic, ali tudi vi jih ne prizadevajte nikomur ...in združeni si boste lahko priborili svoje pravice! Prežih, Samorastniki 1937 Potrdili smo pravilnost načel razvoja naše družbe Dne 16. junija smo volili poslance v republiški in zvezni zbor • Nadalj. s 1. str. Na volišča v Šmartnem sta pri-S a Prva zakonca Beter. žena je spremljala slepega moža, ki je PUli tukaj prvi spustil volilna Ii::t-T v skrinjico. Tovariš Beter je . ar 38 let in kljub nesreči, ki ga Je zadela, opravlja na kmetiji vsa Ob !). uri je na volišču v zdrav-sn’£nem don,u v Mostah volilo že r, volivcev. V volilnem odboru I,™ srečal 20-letno Darinko Kos Mudentka medicine je, ki tudi Slivno sodeluje v študentovski ljl^anizae'ji. Zaupano delo v vo-.. a<’n' odboru je z veseljem oprav-W ju b temu da je imela pre-p J skrbi z izpitom na fakulteti, •ovedaia mi je, da je že v gim-delovala v mladinski orga-mzaciji. 2a) je lc da tlHli sedaj c mor,, aktivneje delati, ker ji "idij ne dopušča kaj dosti pro- stega časa. Zaželel sem ji dosti uspeha pri študiju ter se odpravil naprej. Nisem še stopil skozi vrata na Cesto, ko sem srečal skupino mladih fantov. Delavci, ki so sklenili skupaj priti na volišče! Delajo v podjetju Kanalizacija, kjer se zelo dobro počutijo. Posebno jim je všeč, da jih predstojnik skuša razumeti in da jim pri delu pomagajo. Letos so prvič volili. »2(i. maja je bilo težje, nerodno mi je bilo, sedaj pa že vem, kako moram voliti,« je dejal tovariš Marko. Pravkar so sporočili z občinske volilne komisije, da je do 10. ure volilo že 65,2 % vseh volivcev naše občine. Prav gotovo so se volivci iz Zelene jame, ki so volili v kulturnem domu, počutili še posebno prijetno. Kaj se ne bi, ko so pa učenci Gradisove industrijske šole priskočili na pomoč volilnemu od- boru in pomagali okrasiti volišče. Tudi na drugih voliščih so ml zatrdili, da se je mladina precej potrudnila, tako da so bili kar ponosni nanjo. Kazalca na uri sc približujeta številki 11. Manjka še pet minut. Še malo in pojavili se bodo na vratih pisarne krajevne skupnosti Moste. Prišli so zadihani, žarečih ličk, oči so sc jim svetile in ponosni so da lahko sodelujejo pri organizaciji volitev. Pet pionirjev in dve pionirki opravljajo kurirsko službo — prinašajo poročila z volišč in se vračajo z navodili. Tako kot pionirčki-kurirčki med NOB. Ker nekatera volišča nimajo telefonske zveze s štabom, so jih sklenili vključiti v kurirsko službo. Tu so: Branka, Sava, Natalija, Vito, Boris, Vera in dva Jožeta. Vsako uro pridejo v štab in prinesejo poročila. Tovariši mi pravijo, da so mladi kurirčki zelo skrbni in da dosledno opravljajo zaupano nalogo. Skupni volilni rezultat za KS Moste je ob 11. uri: 84 %. Zanimivo je bilo ugotoviti, da volivci niso prihajali na volišča v večjih skupinah, ampak redno enakomerno. Tako je bilo tudi na volišču v osnovni šoli Vide Pregare. Volivci so Se nepretrgoma vrstili pred volilnim odborom — ob 9.35 je bil volilni rezultat že 70 %. Pri tem rezultatu je prišel na volišče tov. Anton Glavan. Star je 81 let, toda še vedno je pri močeh. Po poklicu je bil železničar — že v mladosti sc je tudi zanimal za družbeno življenje. Spoznal je glavne značilnosti kapitalističnega sistema, ki je po prvi svetovni vojni prehajal na najvišjo stopnjo razvoja. Tovariš Glavan je kot železničar in • Nadalj. na 10. str. RKZULTAT VOLITEV V REBULIŠKI ZBOR 3 SZDL Štev. štev. Glasovalo Skupaj Neopravič. odsotnih Opravič. odsotnih volišč voliv. štev. % s potrd. Štev. % Štev. % štev. % Moste 7 4.237 3.964 93.56 40 4.004 94.50 218 5.15 55 1.30 Zel. jama 4 2.357 2.191 92.96 25 2.216 94.01 128 5.43 38 1.61 Jarše 4 2.566 2.409 93.88 32 2.441 ‘ 95.13 107 4.17 50 1.95 Šmartno 1 488 458 93.85 2 460 94.26 28 5.74 2 0.41 59 VE 16 9.648 9.022 93.51 99 9.121 94.54 481 4.99 145 1.50 Lipoglav 1 222 207 93.24 207 93.24 14 6.31 1 0.45 Zadvor 6 1.954 1.834 93.86 9 1.843 94.32 101 5.17 19 0.97 Hrušica 3 1.875 1.696 90.45 7 1.703 90.83 133 7.10 46 2.45 Kodeljevo 4 3.378 3.111 92.10 29 3.140 92.95 198 5.86 69 2.42 60 VE 14 7.429 6.848 92.18 45 6.893 92.79 446 6 136 1.82 Zadobrova 2 1.347 1.273 94.51 16 1.289 95.69 64 4.75 10 0.74 Zalog 2 1.349 1.259 93.33 9 1.268 94.00 52 3.85 38 2.82 Dolsko 6 974 880 90.35 2 882 90.55 59 6.10 35 3.62 Besnica 4 733 691 94.27 2 693 94.54 32 4.37 10 1.36 Polje 6 3.689 3.391 91.92 13 3.404 92.27 249 6.75 49 1.33 61 VE 20 8.092 7.494 92.61 42 7.536 93.13 456 5.64 142 1.75 59 VE 16 9.648 9.022 93.51 99 9.121 94.54 481 4.99 145 1.50 60 VE 14 7.429 6.848 92.18 45 6.893 92.79 446 6 135 1.82 61 VE 20 8.092 7.494 92.61 42 7.536 93.13 456 5.64 142 1.75 Skupaj 50 25.169 23.364 92.83 186 23.550 93.57 1.383 5.49 422 1.68 REZULTAT VOLITEV V ZVEZNI ZBOR (BREZ JLA) O SZDL štev. volišč štev. volilcev 100 z •štev. Glasovalo % s potrd. štev Skupaj % Opravič. štev. odsotnih % Neopravič. štev. odsotnih % Moste 7 4.199 3.961 94.33 44 4.005 95.38 177 4.22 61 1.45 Zel. jama 4 2.326 2.195 94.37 40 2.235 96.08 88 3.78 43 1.85 Jarše 4 2.540 2.406 94.72 33 2.439 96.02 97 3.82 37 1.46 Šmartno 1 482 461 95.64 2 463 96.06 19 3.94 2 0.41 Lipoglav 1 214 207 96.73 207 96.73 6 2.80 1 0.47 Zadvor 6 1.917 1.835 95.72 16 1.851 95.72 62 3.23 20 1.04 Hrušica 3 1.835 1.702 92.75 10 1.712 93.30 85 4.63 48 2.62 Kodeljevo 4 3.355 3.116 32.88 102 3.218 95.92 193 5.75 46 1.37 Zadobrova 2 1.347 1.271 94.36 20 1.291 95.84 65 4.83 11 0.82 Zalog 2 1.331 1.255 94.29 25 1.280 96.17 46 3.46 30 2.25 Dolsko 6 957 877 91.64 3 880 91.95 45 4.70 35 3.66 Besnica 4 711 692 97.33 2 694 97.61 9 1.27 10 1.41 Polje 6 3.648 3.390 92.93 30 3.420 93.75 217 5.95 41 1.12 Skupaj 50 24.862 23.368 93.99 327 23.695 95.31 1.109 4.46 385 1.55 VELJAVNI IN NEVELJAV NI GLASOVI PRI VOLITVAH V OBČINSKO, REPUBLIŠKO IN ZVEZNO SKUPŠČINO KO SZDL V veljav. Moste štev. 3.911 Zel. jama 2.162 Jarše 2.311 Šmartno 444 Lipoglav 182 Zadvor 1.749 Hrušica 1.620 Kodeljevo 3.073 Zadobrova 1.226 Zalog 1.236 Dolsko 837 Desnica 630 Polje 3.366 Skupaj 22.747 občinsko a kupščino V republiško skupščino V zvezno skupščino % ne veljav, štev. % veljav. štev. % ne vel j a v. štev. % veljav. štev. a, neveljav. /0 štev. % 93.41 143 3.42 3.900 92.05 104 2.45 3.890 92.64 115 2.74 93.35 62 2.68 2.181 92.53 35 1.48 2.165 93.08 70 3.01 92.22 139 5.54 2.356 91.82 85 3.31 2.350 90.75 89 3.50 96.30 10 2.20 423 86.68 37 7.58 441 85.26 22 4.56 87.50 17 7.20 174 79.28 33 1.49 173 80.84 34 15.88 91.96 98 5.15 1.749 89.51 94 4.81 1.757 91.65 94 4.90 89.90 114 6.33 1.596 85.12 107 5.71 1.632 88.94 80 4.36 92.19 106 3.18 3.067 90.79 73 2.16 3.156 94.09 62 1.85 95.48 32 2.49 1.255 93.17 34 2.52 1.270 94.28 21 1.56 93.07 41 3.09 1.212 89.84 56 4.15 1.246 93.61 34 2.55 88.41 74 7.72 766 78.64 116 11.19 792 82.76 88 9.19 - 88.98' 61 8.62 625 85.26 68 9.27 629 88.47 65 9.14 93.29 71 1.98 3.299 89.43 105 2.85 3.370 92.37 50 1.37 92.46 966 3.93 22.603 89.80 947 3.76 22.871 91.99 824 3.31 Kot 100 % je vzeto število vpis: inih voljlcev in ne število tistih, ki so glasovali, kar da nižji % glasov za kandidata vendar je ta dejanskq dobil toliko glasom od volilnih upravičencev. Upokojenci ob razvitju prapora Občinska skupščina Zveze prijateljev mladine naše občine 7. junija je bila morda še po- membnejša, ker je velika večina delegatov aelo resno in tehtalo ne samo dopolnjevala poročilo, temveč na podlagi tega poročila, ki je bilo sestavljeno po opravljenih nalogah, že govorila o nujnih in zelo nujnih bodočih nalogah. Že tako industrijska komuna postaja še vedno močnejši industrijski bazen — Ljubljana se bo tudi perspektivno širila v treh smereh: Šiška — Bežigrad — Moste — in bo torej naša občina morala še in še intenzivneje načenjati vprašanje varstva in vzgoje otrok. Kolikor so vodstva šol izvedla analizo o stanju preskrbljenosti otrok v času zaposlitve obeh staršev, so te analize temeljite. Tako je šola V. Pregarčeve z anketo ugotovila, da je med 1200 učenci 407 otrok brez vsakega varstva! Brez vsake pomoči in kontrole dela in se uči še vedno 32 % otrok. 811 učencem ima zaposlene tudi matere. Ce so torej samo na tej šoli ugotovili, da je skoraj polovica njihovih šolarjev bre zkontrole, kako bo šele porasti a družbena skrb, ko bodo znane tudi analize ostalih šol. Morda bi se zato takoj v začetku, preden bi poskusili analizirati nekaj najtežjih problemov, ustavili ob sugestiji, da bi pri nadaljnji graditvi našega sistema otroškega varstva bolj gradili • na šoli kot pri tisti osnovni celici, v okviru katere moramo zagotoviti —spričo sprememb v družbeni strukturi, ko se ženske zaposlujejo kot enakopravne ter graditi s sistemom otroškega varstva, vzgoje in dodatnega pouka. Ce nam je uspelo že organizirati dodatni pouk, nam mora v perspektivi uspeti zagotoviti tudi oskrbe šolarjev, prehrano in razvedrilo. Družba bi morala z vsemi svojimi faktorji in ljudskim odborom izdati pregled, kaj vse še potrebujemo, da bi ob koncentraciji varstva otrok vedeli, kdaj in kje bi bilo treba investirati, da bi čimprej dosegli boljši položaj. Nič manj važno pa ni koordinirati delo z družbenimi organizacijami, z mladinsko organizacijo, taborniki, športnimi organizacijami in predvsem pregledati ambient in možne dejavnosti, ki bi zagotovile mladini po 14. letu, kolikor je izstopila iz šole, da uresniči svoje interese. Skupščina je namreč ugotovila, da je število prestopkov naraslo. V občini je 164 vzgojno zanemarjenih in vzgojno ogroženih otrok, prestopnikov pa je 48. V prestopkih, ki se zgode izven občine in jih beremo v časopisju, so udeleženi tudi moščanski mladinci. Opozoriti velja predvsem na mladino od 14.—18. leta, ki izstopi iz šole in se tako izmakne še zadnji kontroli (žal taka mladina dostikrat doma sploh nima!) ter se zaposli kot vajeniška mladina, oziroma se sploh ne zaposli. S plačo, ki je majhna, morda zgolj simbolična, se tak 14—15—16 letnik p>o opravljenem delovnem času začne potikati sem in tja, ne da bi si znal ali celo mogel najti pametnega razvedrila. Klubi? O teh smo slišali od mladega predstavnika, da jih p>redstavljajo morda nekaj stolov in miza, na kateri stoji televizor. Morali smo priznati: to je slab klub! Ob televizijskem programu dostikrat še sami zehamo, pa ne bi mladi! Skupščina je govorila o tehnični dejavnosti teh »osamelih« otrok. Bi se obnesla, so ugotovili, če se ne bi že takoj v začetku ustavilo ob minimalnih finančnih sredstvih. Sicer se nam pa zdi, da je ta mladina, ta tako problematična mladina, že apriori zapostavljena. Ce ni v šoli, ni med 14. in 18. letom vključena niti v mladinsko organizacijo, je očital neki mlad predstavnik. Ce živi na deželi (v občini Moste-Polje je pa dosti lake mladine), tudi klub s televizorjem ne bi mnogo pomagal, ker ob času dela tak mlad človek ne utegne priti v klub. Ostane mu večer in shajanje ob nečem, kar morda večine ne more zanimati, ker res ni zanimivo. Pestrosti ni. ker še osnovnega ni. Ce se pogrnemo spet k mladini. Iti ni v Soli in že zasluži ali priložnostno zasluži, ki se obleče, kakor se pač najbolj more in gre na ples. Kam? V gostilno, ker drugod plesa ni; v gostilni pa so sadni sokovi po 70 din (mlad predstavnik mladine je povedal, da tovarna prodaja te sokove po 28 din) in je alkohol pač cenejši. Ob takih in podobnih dejstvih je moral marsikdo utihniti in dejstvo, da bi mladina rada organizirano delala in da bi starejši radi, da ta mladina organizirano dela, je ostalo sicer dejstvo, toda treba ga bo nekako rešiti, da bo dobra volja obeh plodno izkoriščena. Ne bomo prvič ugotovili, če ponovimo, da se neka družbena skrb dostikrat razhaja s faktorji, ki po svoje obvladujejo oziroma vsaj zelo vplivajo na našo mladino. Literatura in film, oziroma film in literatura! V dobrem sta lahko čudovita zaveznika, v slabem zavezništvu pa strahotno rušita. O literarni plaži skupščina ni dosti govorila, bilo je zadnje čase toliko povedanega, da bi si želeli le, da bi bilo tudi toliko storjenega; tudi o filmih se ni ponavljala. Govorila pa je o kino predstavah, ker je pač v občini Moste tudi kino dvorana. Pri predstavah • Nadalj. z 9. str. član izkoriščanega razreda uvidel, aa je v Kapitalizmu izkoriščanje manjšine tako veliko družben« zio, da ga mora čimprej zamenjati nov, socialistični aružbem sistem. Ker je bil aktivni borec za pravice delovnega človeka, jc leta 1920 postal prvi predsednik komunistične stranke občine Moste. — Tovariš Glavan, povejte mi. rposim, kakšne vtise imate o® današnjih volitvah in ob novi ustavi r »Sedanja ustava ureja načelna vprašanju družbenega življenja. Ta ustava me je ponovno prepri' caia, ua so bila naša načela že pred 4u leti takšna, kot so sedaji osnovna smer razvoja jc še vedno ista. ž,c laarat smo govorili o nekem načinu samoupravljanja oziroma o oblasti delavcev. In glejte, naša ustava je te stvari z družbenim samoupravljanjem res izpo1" nua. O vtisih ob današnjih volitvah ne bi govoril, ker zadostuje primerjava z letom 1921, ko so izgnali komunistične poslance *2 saupščine, ker niso hoteli priseči kralju. Mislim, da si lahko ustvarite sliko o mojih vtisih.« Ura je 1 popoldne — volilo i£ že 88 % volivcev naše občine. Med drugo in tretjo uro popoldan so na večini voiišč že skoraj zaiujucin delo. V tem času ^ prihajali na volišče le še posamezniki, ki so delali ves dan, a*1 pa so že v soboto popoldan odpotovali in so se vrnili v nedelj® popoldan. Volili so po vrnitvi domov. Do 5. ure ni volilo samo 6,81 volilnih upravičencev. Za razulU*' vanje dejanskega stanja pa je triba pripomniti, da so v tem oč' siotku zajeti tudi tisti, ki so upravičeno odsotni. Tako je odštete*1 onih, ki niso prišli na volit'4’ manjši. Bolj ko se je ura bližala sedU®1 manj je bilo volivcev. Volilni odbori so zaradi ekspeditivnosti čeli že pripravljati prvo poročil1’ o uspešno opravljenih volitvah-Peter Man> povedan« opažajo veliko mladoletnikov. Mladoletniki pa opravU'1 največ kaznivih dejanj med in 24. uro, je opozoril tov. iz zavoda za socialno varstvo. Upru' , kina, ki popušča, je morda kd8 * * * ** pa kdaj tudi moralen krivec, s**1' ši seveda še večji, če ne ved®’ kje se potikajo otroci. Ce upraVJ kina izobeša neprimerne slik4’ mami mladega obiskovalca ib.Jf potem nekoliko dvoumno, če P vstop prepoveduje. Ali ni to K. kako tako, kot da hi otroku d®® poduhati slaščico, potem pa jo stavili v omaro, češ zate pa ni! Kolikor ima kino res najv’4j obiskovalcev — otrok, bi rnofl® svoje programe otrokom priredi®; Vsekakor pa bi morali strogo ^ branjevati samim otrokom vst®k v kino. Nedeljske dopoldan^ maUneje, kolikor jih bodo je^L res uvedli je treba pozdraviti.“j povsod, kjer se nekaj zdravi, morali prav pri mladini prev® tivno delati. Skrb za dojenčke,, predšolske otroke, pa tudi za ske, je organizirana in usp^L, toda ali je tudi skrb za dora®4. jočo ali celo vajeniško mlad1, že organizirana, je preventi''’®^ Nekdo je na skupščini opc0K. da bi ravno v letošnjem lotu (pL nične kulture mladih mogli vk«j. čiti to mladino. V Zadobrovi jo ob televizorju plesne vaje, ^ krožek tudi dola in fantje # r Mladi začeli akcijo za dvig produktivnosti Konferenca zveze mladine Slovenije okraja Ljubljana je skle-Ma, da se v okviru proslavljanja 20-letnice prvega kongresa zveze slovenske mladine v Kočevju razpiše TEKMOVANJE ZA DVIG PRODUKTIVNOSTI DELA. Na tekmovanju sodelujejo aktivi ZMS v delovnih organizacijah. Začelo se je 1. maja letos. V pismu, ki ga je OK ZMS Ljubljana poslal vsem občinskim komitejem ZMS, piše: »S tekmovanjem hočemo pritegniti polet urladih, ki se je pojavil na terenu. Preko tekmovanja moramo združiti vse napredne mlade site, ki bodo v kolektivih snrožile široko akcijo za povečanje produktivnosti. Vsi napori in polet teladih naj se združijo s priza-devanii strokovnjakov ter z osta-utni činitelji s konččnim ciljem, 9 Nadalj. z 10. str. delu radi zbirajo in delajo. Seveda pa je treba za tako delavnico opreme in se ne bi smelo Ustaviti že, ko mladina prosi za Kinopojačevalec. Prav ta pred-ftevnik je apeliral na ljudski od-n°r. da bi naklonil klubom ozi-ruma delavnicam (ali kakor jih Pač {»imenujemo, mislim pa, ua ne grešimo, če jim rečemo Klubi) več skrbi. Skupščina je opozorila tudi na nevarnost ukinitve mednarodne Peteoči — ta pomoč se ukinja, če 0učina presega okrajno povprečje narodnega dohodka na prebival-jte! Prehrana oziroma zdravje na-,'n otrok bi zaradi ukinjenih ma-llc še bolj trpelo. Nekaj podatkov K zavoda za zdravstveno varstvo teto 1961/62 v primerjavi z ob-2*0 Šiška, občino Bežigrad in “tevenskim povprečjem nam pove Jute: Slovensko povprečje slabo ,van jen ih otrok (ugotovljeno pri pravniških pregledih) je 11.2 ^ Šiški 5.84. za Bežigradom 4 31 naši občini pa kar 15.98 Ti , ab telesni razvoj ima v sloven-merilu 8.52 % otrok, v obči-’ "iška 2.34 %. v občini Bežigrad jl/I % v naši občini 14,82. kar je nad slovenskim povpreč- .Jpsledice rahitisa ima v sloven-»."te povprečiu 18.67 T otrok, v ."čini Šiška 8,74'?:. v občini Be-5(tJ,ad 34 37 m v naši občini ]i.^2 o ukinitvi ene same marina zaradi takih ali drugačnih iz-dov pomoči ne more biti niti t,, ,.'>ra. Če bo industriiska malica j • ekonomsko onravičliiva. ka-Itavnj — vse kaže — sicer mi- bodo ugotovili v občini v0].ver- kjer jih uvajajo in bo to ni., korak nanrej v pripravlja-N s kih malic. članek ie nnmenien naiholj s).i tenim ugotovitvam na obrin-Df, skunščini ZPM in zato. žal, nep mimo še enega nozor- ie °dstoika Slovensko oovoreč-9 7-^rmarienih otrok v či^+oči le v naši oitčini on 10 42 21. NTe ■>nTn Poznati da sem zardela. sta v katerih podatkih in če 'a tudi moja dva otroka, ob , '"J- kot večina staršev, bi se l/o. s°k ostalih morda še kako ob t ai" a'a na objektivne vzroke: ko j <7ri Podatku pa ie nemogoče Itent rUC1VTfi kot večno dvomiti, tnnrr! nekoliko tudi lastne malo-Kaino08” dvdfinilo ta odstotek. To Post Vednost, da lahko skun- tn bo p*?0 °Dravi In mnogo dela tearsiv,! delate, da pa morama tud) sami 20 svo^e 0te°ke storiti M. L. da s tekmovalno akcijo, ki ne sme biti kampanjska, temveč stalna, dosežemo čimvečje proizvodne rezultate. Tekmovanje razpisuje OK ZMS ob sodelovanju Dl ATI (Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav) Ljubljana. K tekmovanju se lahko prijavijo vsi aktivi Zveze mladine Slovenije s pismeno prijavo.« Lansko leto se je v našem gospodarstvu začelo zelo močno gibanje za poživitev znanstvenega in raziskovalnega dela, za hitrejši napredek in za osvajanje sodobne proizvodnje. To gibanje je plod prizadevanj sindikatov in različnih zvomic. Seveda mladi pri tem niso ostali ob strani. Že lani je bilo opaziti določena prizadevanja nekaterih klubov mladih proizvajalcev ZMS, da hi se vključili v to gibanje in po svojih močeh prispevali delež k povečanju produktivnosti. Pri sedanji organizirani akciji gre predvsem za to, da mladina organizira široko akcijo med proizvajalci in tehničnimi delavci za zbiranje najrazličnejših predlogov in Idej, kar naj bi vse pripomoglo k povečanju produktivnosti dela. Če hoče mladinska organizacija v tej akciji uspeti, mora dokazati nieno koristnost vsem samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizaci-iam. Dokazati jim mora, da vprašanje višje ali nižje produktivnosti ni samo področje dela strokovnih organov, ampak da je v interesu vseh tudi zavestnih sil — da se produktivnost veča iz dneva v dan. Prizadevanja mladih ne bodo rodila uspehov, če ne bodo imela podnore pri vseh organih v gospodarskih organizacijah. Že tema je taka, da se nui-no morajo oh njej srečati vsi. ki boli ali manj razmišljajo, kako. s kolikšnimi sredstvi In kakšnim kadrom hi bilo mogoče povečati produktivnost. Pomislimo samo na nekatera vprašania, za katera v vsakda-niem delu trdimo, da so glavna ovira uspešnega razvoja. Slaba organizacija in priprava dela nam dostikrat predstavljata skoraida nepremostljive težave. Nesmotrno Izkoriščanje delovnega časa In proizvodnih zmogljivosti so še vedno notranie neizkoriščene rezerve Surovine hi lahko bolie unorabili. Kal pa rentabilnost-ali nimamo preveč izmeta, ali kakovost izdelkov ni prenizka? Naše razvoine službe s težavami sledilo potrebam domačega in tu-leea traa. Prizadevanja vsakogar za osvaianie nove tehnologiie so Tiotrohna in koristna. Tudi nizka strokovnost delavcev in še vrsta drugih vnrašanl nam v mnogo-čem delajo preglavice, žato ho potrebno še bolj In načrtneje skrbeti za strokovno izobraževa-nje. . , Glavni namen akelie za dvig produktivnosti se kaže v navedenih problemih. Gre za to. da mladinska organizacija v delovnih kolektivih postane pobudnik za ustvarinnie možnosti dalania najrazličnejših idel o tehnoloških izholišavah. Avtorie posameznih nnorabnih idel naj hi se nagradilo in vzpodbudilo za raziskovalno delo tudi v bodoče. O teh vnrašanilh pišem zato, ker skušam, upoštevajoč program dela In poležal ZM. nakazati konkretno področje dela mladih nrav v tem primeru. Seveda se vsi problemi ne poinvlialo v vseh delovnih organizacijah in ne v enakem obsegu. Prav zaradi tega mislim, da bi se bilo treba poglobiti v gospodarsko problematiko posameznega kolektiva, treba bi jo bilo spoznati in šele nato razvijati najrazličnejše ideje. Kot povsod, se moramo tudi tukaj ogibati splošnosti in pavšalnih ocen. Splošnost in pavšalne ocene so problemi, ki nas dostikrat zavedejo. Zaradi njih zaključki izgubijo pravo vrednost, ker postanejo deklerativni in včasih celo dogmatski. Kot naj bi rečeno mladinska organizacija pri tekmovanju za dvig produktivnosti seznanila članstvo s splošnimi gospodarsko-ekonom-skimi pojmi, izhajajoč iz stvarnih razmer kolektiva, nato pa naj jih vključi v ustvarjalno delo. Mlade tehnične delavce, ki delajo na najrazličnejših delih v proizvodnji ali v razvojnih službah pa hi bilo treba takoj pritegniti in jih vzbuditi za iskanje najrazličnejših načinov izboljšav v organizaciji dela, v konstrukciji najrazličnejših izdelkov, v tehno-loškem postopku, pri ročnem delu in drugod. Kot sem že na začetku omenil, je gospodarstvo področje, na katerem se srečujejo dejavnosti vseh strokovnih služb in družbenih sil. Čeprav je organizator tega tekmovanja mladinska organizacija, naj bi v svojih prizadevanjih ne ostala osamljena, ampak naj hi ji pri tem nudile podporo in sodelovanje z njo strokovne službe, samoupravni organi, ZK in sindikalna in druge organizacije. Prepričan sem, da je tekmovanje za dvig produktivnosti organizirana akcija, ki uokvirja delo. Zato menim, da naj bi bilo to tekmovanje samo povod za združevanje prizadevanj vseh članov delovnih kolektivov za uresničitev enotnega cilja POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI. Beseda o tovarišu Mačku Leopoldu Podpredsednik občinskega ljudskega odbora Ljubljana Mv^e-Polje tovariš Maček Leopold je pred kratkim odšel v zasluž1 ni pokoj. Prekmalu bi seveda bilo, da bi zaradi tega pisali kron io njegovega življenja in se od njega tako rekoč poslovili, zakaj to- a-riš Maček prav gotovo še ni izrekel zadnje besede. Toda upoka |i-tev je vendarle priložnost, da mu posvetimo nekoliko vrstic — 1 o-svetimo predvsem zato, ker je njegovo življenje in delo najlcj tši primer prekaljenega revolucionarja in družbenega delavca. Tovariš Maček sc je rodil leta 1901. Ze kot mladenič se je v Zalogu vkl,jučil v napredno de-lavsko-prosvctno društvo »Svoboda« in sodeloval v vseh delav- sko-prosvetnih društvih, ki so prvemu še sledila. Leta 1932 je postal član Partije in član rajonskega komiteja Polje, s čemer sc je začelo tudi njegovo preganjanje. Takratni protiljudski režim ga je zaprl kar dvakrat: najprej zaradi demonstracij brezposelnih ki so terjali delo, drugič pa za- radi skrivanja komunistov, ko je moral z orožniki celo na beogn j-sko Ado Ciganlijo. Od leta 1911 je živel ilegalno in se skrival nred Italijani, dokler ni maja prihodnjega leta odšel v partizane in postal komisar III. grupe partizanskih odredov. Med NOV jc končal partijsko šolo In prevzel v Grosuplju mesto okrožnega sekretarja. Po osvoboditvi je z ostalimi revolucionarji odložil puško in zavihal rokave, zastavil svoje moči na najodgovornejših delovnih mestih, od predsednika ljubljanskega okrajnega odbora, in podpredsednika Mestnega ljudskega odbora Ljubljana do predsednika republiške obrtne zbornice. Leta 1952 se je končno vrnil »domov« in postal najprej predsednik občine Polje, pozneje pa podpredsednik združene občine Ljubljana Moste-Polje. Pred odhodom v zasluženi pokoj smo tovarišu Mačku zastavili še d vole vprašanj. Upokojitev za vas prav gotovo še ne pomeni konca? Seveda ne! Tudi v bodoče bom še delal v naših družbenih organizacijah. Zdaj bom začel še pri upokojencih. Poleg tega imam še vrt, hišo... Tudi lovec sem navdušen ... Skratka: dela mi ne bo zmanjkalo, kvečjemu čas bo prekratek. Imate za svoje dolgoletne občane kakšno posebno željo? Posebne ravno ne. Želim jim čim več uspeha na vseh področ-ihj njihovega dela. — STARŠI! OTROCI! — STARŠI! OTROCI! — STARŠI! — Od 1. julija na Gmajni odprto! Zbirališče vsak dan ob 8. uri pred šolama Ketteja in Murna in Vide Pregarčeve, od koder odidejo otroci z vzgojitelji na Gmajno. Dnevni prispevek 120 dinarjev za 2 malici in kosilo. Otroci so ves dan pod nadzorstvom vzgojitelja in se vrnejo ob 17. uri! Občinska zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste—Polje čestitajo za občinski praznik DI5LOVNI KOLEKTIV PODJETJA INTERTRANS GLOBUS čestita občanom, ko svobodni in s ponosom na dosežene uspehe v preteklosti, praznujejo svoj občinski praznik. ZltO živilski kombinat LJUBLJANA, ČUFARJEVA 2 TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA Vevče - THedvade sedež Vevče LJUBLJANA - POLJE ustanovljena leta 1842 IZDELUJE: — sulfatno celulozo, pinotan, brezlesne in srednje line papirje za grafično in predelovalno industrijo kakor tudi za široko potrošnjo Kuler-papirje v raznih barvah, kartone, rastrirane papirje ter pelur-papirje v raznih barvah! ^taktioobnooa LJUBLJANA-POLJE 351 c DELOVNI KOLEKTIV VELETRGOVINE mercator LJUBLJANA, AŠKERČEVA 3 čestita k občinskemu prazniku ter obvešča občane, da V PRODAJALNAH SVOJIH POSLOVNIH ENOT »EMONA«, »GRMADA«, »HRANA«, »JELKA« GORNJI GRAD, »LITIJA«, »LOGATEC«, »POLJE«, »ROŽNIK«, »STRAŽA PRI NOVEM MESTU IN »ŠPECERIJA« NUDI VSE GOSPODINJSKE POTREBŠČINE, GALANTERIJSKO IN KOLONIALNO BLAGO Kemična tovarna Moste LJUBLJANA — Ob železnici niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!! Illllli Hladilnica Zaloti L J U B L J A iUiliilillill illlirl !iil:!l:ttil.!l:llilll crevarna LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA ireiirRAi Ljubljena, Zg. Hrušica 14 Elektropodjetje 11JN i: R Al LJUBLJANA-MOSTE ^‘Rrava BELE KAVE BREZ KUHANJA Jelici zmešajte kavno žličko »ZDRAVKE«, pol žličke slad-. Z bekaj kapljicami vode. Maso mešajte, da sc penasto raz- »Usti. fa°lijtc toplo ali hladno mleko. Osladite po okusu. ^AVKO« za belo kavo dobite v trgovinah Kolinska £ju()ljana Ljubljana, Pokopališka ul. 5 INDOS industrija obdelovalnih strojev, LJUBLJANA-MOSTE, Industrijska cesta Tovarna kleja Ljubljana, Šmartinska cesta 50 m iza rstvo LJUBLJANA-MOSTE, Vide Pregarčeve 8a IZOLIT montažno podjetje, LJUBLJANA-POLJE 356 Hj M Hj n LJUBLJANA HJ S ŠUBIČEVA 2 in njene poslovne enote LJUBLJANA: «! g Celovška cesta 99 Titova cesta 55 Tržaška cesta 30 Vide Pregarčeve 8 Meiitna hranilnica ljubljanska, Čopova ulica: DOMŽALE, GROSUPLJE, KOČEVJE, LITIJA, LOGATEC, MEDVODE, RAKEK, VRHNIKA, ZAGORJE — sprejemajo hranilne vloge vseh vrst in jih obrestujejo od 5 do 6 Vloge so varno in tajno naložene. Varčevalci, ki imajo na svoji hranilni knjižici vsaj 25.000 din, so zavarovani za nezgodno smrt za 100.000 din, če pa to vlogo vežejo na odpovedni rok najmanj 12 mesecev, so zavarovani tudi ra nezgodno invalidnost do 200.000 dinarjev. — Vodijo tekoče in žiro račune. — Dajejo potrošniška posojila. OBČANOM ČESTITAJO OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA BILANCA Podjetje gostilna LJUBLJANCA Vevče BILANCA Podjetje GOSTILNA STUDENEC teiva Postavka ^snovna sredstva ^anja vrednost »snovnih sredstev Klanja vrednost sredstev %ne porabe ‘‘■Druge oblike sMstev anka in blagajna »“Pci in druge terjatve naloge Uru8a aktiva Skupaj . . Upravnik: Zupančič Jelo V 000 Pasiva Postavka v 000 Aktiva Postavka v 000 Pasiva Postavka v 000 I. Viri stalnih sredstev I. Osnovna sredstva I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad 1817 Sedanja vrednost Poslovni sklad 567 2334 Sklad skupne porabe — osnovnih sredstev 145 Sklad skupne porabe 33 Rezervni sklad Sedanja vrednost sredstev Rezervni sklad — in drugi skladi 870 skupne porabe — in drugi skladi 25 II. Druge oblike virov II. Druge oblike sredstev II. Druge oblike virov sredstev Banka in blagajna 774 sredstev 2036 Krediti pri banki 154 Kupci in druge terjatve 200 Krediti pri banki — 480 Dobavitelji in druge Zaloge 347 Dobavitelji 1786 obveznosti 3851 Druga aktiva 5 in druge obveznosti 838 361 Druga pasiva 305 Druga pasiva 8 6997 Skupaj . . . 6997 Skupaj . . . 1471 Skupaj . . . 1471 Direktor: Upravnik: Direktor: Gašperlin Ciril Zupančič Jelo Grum Helenca BILANCA Obrtno podjetje OBLOGA BILANCA Podjetje MIZARSTVO IN TESARSTO — Zadobrova ^Uva Postavka ^snovna sredstva v 000 Pasiva Postavka I. Viri stalnih sredstev v 000 Poslovni sklad 3986 463 Sklad skupne porabe Rezervni sklad — — in drugi skladi II. Druge oblike virov 549 797 sredstev 14.309 Krediti pri banki 3639 3599 Dobavitelji 4 in druge obveznosti 10.997 Druga pasiva — vrednost ffvnih sredstv vrednost sredstev Pne porabe i,Druge oblike sredstev C^ ln blagajna ).1PCI in druge terjatve S0ge ^8a aktiva Upravnik: Direktor: Zupančič Jelo Fujan Janez Predsednik upravnega odbora: Pilko Edo Aktiva Postavka I. Osnovna sredstva v 000 Pasiva Postavka I. Viri stalnih sredstev v 000 Sedanja vrednost Poslovni sklad 23.279 osnovnih sredstev Sedanja vrednost 20.854 Sklad skupne porabe Rezervni sklad 346 sredstev skupne porabe II. Druge oblike sredstev 346 in drugi skladi II. Druge oblike virov 1 Banka in blagajna 2.627 sredstev Kupci in druge terjatve 12.144 Krediti pri banki 14.132 Zaloge 13.822 Dobavitelji Druga aktiva . 5.232 in druge obveznosti Druga pasiva 15.574 1.693 Skupaj . . . 55.025 Skupaj . . . 55.025 BILA Knjigovodski fljva Postavka i^Movna sredstva ten vrednost sredstev ft.rjla vrednost I; ?n6 porabe u9e oblike sredstev & in blagajna in druge terjatve aktiva Vodja računovodstva: Zabukovec Rozi N C A biro — Polje Vodja računovodstva: Direktor: Mezek Anica Maček Alojz Predsednik upravnega odbora: Majdič Peter BILANCA Gostinsko podjetje ZELENA JAMA — Ljubljana V 000 Pasiva Postavka v 000 Aktiva Postavka v 000 Pasiva Postavka v 000 I. Viri stalnih sredstev I. Osnovna sredstva I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad 73 Sedanja vrednost Poslovni sklad 10.659 449 Sklad skupne porabe — osnovnih sredstev 9.589 Sklad skupne porabe 579 Rezervni sklad Sedanja vrednost Rezervni sklad — in drugi skladi 308 sredstev skupne porabe 542 in drugi skladi 149 II. Druge oblike virov II. Druge oblike sredstev II. Druge oblike virov 357 sredstev Banka in blagajna 8.566 sredstev 330 Krediti pri banki 401 Kupci in druge terjatve 2.475 Krediti pri banki 745 43 Dobavitelji Zaloge 4.283 Dobavitelji 55 in druge obveznosti 397 Druga aktiva 267 in druge obveznosti 11.084 Druga pasiva 55 Druga pasiva 2.506 Direktor: Skupaj . . . 25.722 Skupaj . . . 25.722 Zupančič Jelo Vodja računovodstva Direktor: lik upravnega odbora: Dovč Anton Bau ^clJPih sredstev vrednost sredstev \l Porabe Pe oblike sredstev ^liVll t qs„ Postavka .‘(lah,0una sredstva ‘a vrednost Klemenc Stanko BILANCA Podjetje PEKARNA — Dobrunje rPedsednik upravnega odbora: Koprivšek 3ci f blagajna £to8e n druSe terjatve ^aktiva Skupaj . . Upravnik: Zupančič Jelo h,. Foile,le i Postavka SniVna sredstva ».vrednost Kh sredstev pug plodnost sredstev PUta oblike sredstev >-inriblaBajna »e dr aktiva v“* druge terjatve Skupaj . „ Upravnik: Zupančič Jelo v 000 Pasiva Postavka I. Viri stalnih sredstev v 000 Poslovni sklad 699 512 Sklad skupne porabe Rezervni sklad — — in drugi skladi II. Druge oblike virov 42 i blag sredstev 907 Krediti pri banki 167 590 Dobavitelji in druge 295 obveznosti 1386 11 Druga pasiva 21 2315 Skupaj . . Direktor: Kourič Franc . 2315 I L A N C A PEKARNA, Novo Polje v 000 Pasiva Postavka I. Viri stalnih sredstev v 000 Poslovni sklad 66 46 Sklad skupne porabe Rezervni sklad — — in drugi skladi II. Druge oblike virov 71 447 sredstev 301 Krediti pri banki — 256 Dobavitelji 1 in druge obveznosti 914 Druga pasiva — 1051 Skupaj . . Direktor: Kokalj Franc . 1051 BILANCA Gostilna PRI GARAŽAH, Ljubljana Aktiva Postavka v 000 Pasiva Postavka v 000 I. Osnovna sredstva I. Viri stalnih sredstev Sedanja vrednost Poslovni sklad 2,553.600 osnovnih sredstev 1,655.671 Sklad skupne porabe — Sedanja vrednost Rezervni sklad sredstev skupne porabe — in drugi skladi 9.811 II. Druge oblike sredstev II. Druge oblike virov Banka in blagajna 1,447.426 sredstev Kupci in druge terjatve 87.643 Krediti pri banki 1,247.590 Zaloge 889.379 Dobavitelji Druga aktiva — in druge obveznosti 269.118 Druga pasiva — Skupaj . . . 4,080.119 Skupaj . . . 4,080.119 Vodja računovodstva: Direktor: J. Šuligoj I. Klešnik BILA N C A Gostilna »PRI KLESNIKU« — Zg. Kašelj Aktiva Postavka v 000 Pasiva Postavka v 000 I. Osnovna sredstva I. Viri stalnih sredstev Sedanja vrednost Poslovni sklad 683 osnovnih sredstev 805 Sklad skupne porabe — Sedanja vrednost Rezervni sklad sredstev skupne porabe — in drugi skladi — II. Druge oblike sredstev II. Druge oblike virov Banka in blagajna 1.166 sredstev Kupci in druge terjatve 675 Krediti pri banki — Zaloge 395 Dobavitelji Druga aktiva 39 in druge obveznosti 1.662 Druga pasiva 16 Skupaj . . . 3.080 Skupaj . . . 3.080 Vodja računovodstva: Direktor: Weissbacher Fani Klešnik Tomo J Največji uspeh - Rokometni klub »Slovan-« je dosegel nov, zavidanja vreden uspeh. Toda pri tem nimamo v mislih prvega mesta v zahodni skupini slovenske lige, ki ga je letos s prepričljivim naskokom treh točk osvojila članska vrsta, tudi ne slovenskega prvenstva in odlične igre na sarajevskem kva-lifikacijskem turnirju za vstop v zvezno ligo, s katero so sc proslavila meščanska dekleta po vsej Jugoslaviji... Tako prvi kot drugi uspeh sta samo potrdila, da je RK »Slovan« najkvalitetnejši rokometni klub v Sloveniji in da se je z novimi izkušnjami še bolj približal izpolnitvi dolgoletnih klubskih želja — uvrstiti tako moške kot ženske vrste v zvezno tekmovanje. — Uspeh, o katerem je beseda, je občinska pionirčka liga. To je namreč teKmovanje, ki nima primere v vsej naši republiki in bržkone tudi v državi, saj na področju masovne telesne kulture predstavlja res edinstven podvig. Pionirska liga, v kateri tekmujte za barve meščanskih osemletk in vajeniške mladine kar (i dekliških in 6 moških ekip, je ustanovil - pionirska liga! upravni odbor RK »Slovan« po dolgoletnem načrtnem delu z mladino. Zdaj je tekmovanje že v polnem teku, toda dragocenejše od športnih rezultatov je vsekakor dejstvo, da je klubu na ta način uspelo dobiti še tesnejšo zvezo s predstavniki šolskih telesnovzgoj-nih društev. Pomoč in sodelovanje je s tem postalo vsestransko. RK »Slovan« pomaga tekmujočim pionirskim ekipam s trenerji, ki so v glavnem aktivni igralci prvega moštva in kd obenem skrbijo še za reden potek tekmovanja, sojenje tekem itd., medtem ko si klub po drugi strani od prizadevnih pionirjev obeta, da bo med njimi kaj kmalu zrasel tudi kvalitetnejši igralec. Toda osnovna vrednost občinske pionirske rokometne lige vsekakor tiči v masovnosti tekmovanja. Delo RK »Slovan« z mladino seveda ni ostalo brez priznanja. Med drugim mu je celo Okrajna športna zveza izrekla najicp.o pohvalo in prav moščanske pionirje poslala v Beograd, da so zastopali našo republiko na pionirskem rokometnem prvenstvu. Strelci v čast Dneva mladosti Okrajni strelski odbor Ljubljana je priredil v čast rojstnega dne Maršala Tita v organizaciji občinskega strelskega odbora Moste—Polje na rakovniškem strelišču tradicionalno nočno strelsko tekmovanje z vojaško puško. Odziv strelcev na to prireditev, ki se je pričela 24. maja ob 20. uri, je bil res množičen, saj je nastopilo 167 ekip s preko 500 nastopajočimi strelci. O pomenu in vlogi strelstva je uvodoma spregovoril predsednik okrajnega strelskega odbora generalni major Dušan Švara. Poudaril je vse večjo množičnost v strelskih vrstah, vrline, ki jih goji ta športna dejavnost in še posebej pomen te prireditve, s katero strelci proslavljajo praznik Dneva mladosti. S tekmovanja so poslali strelci pozdravno brzojavko Maršalu Titu s čestitkami za njegov rojstni dan. Prve strele so oddali častni gostje, predstavniki oblasti in družbenopolitičnih organizacij, nakar so v resni konkurenci nastopili člani strelskih družin in drugih organizacij v dokaj težkih pogojih; streljali so na osvetljeno Titovo tarčo in dosegli odlične rezultate tako v Kvaliteti kakor tudi v množičnosti. Prehodni pokal in prvo mesto je osvojila ekipa strelske družine »Diopter« tudi drugo in trenje mesto so zasedle ekipe iste družine. Omeniti pa je še odlično rezultate, ki so jih dosegle ekipo SD Matija Verdnik, sind. podružnica tovarne kovinske galanterije, SD Miloš Komac, SD 24. talcev, SD Usnjar Šmartno, ObSO Škofja Loka, ŠA Saturnus in druge; vse so prijele tudi diplome okrajnega strelskega odbora Ljubljana. Prireditev je tako s kvalitetnimi dosežki kot z množičnostjo častno reprezentirala strelstvo v okviru okrajnega strelskega odbora Ljubljana in organizatorja občinskega strelskega odbora Moste—Polje, ki je z resnimi pripravami in brezhibno organizacijo uspel dati tekmovanju obeležje in pomen, ki mu gre. Občinski strelski odbor Ljubljana-Moste Športno tekmovanje ZVVI končano Že četrtič je bilo v izvedbi občinskega odbora ZVVI Moste-Po-Ije športno tekmovanje v počastitev Dneva borca in občinskega praznika med invalidi-športniki in delovnimi kolektivi iz območja Most. Letos je bila ta športna manifestacija še posebno veličastna, saj je natopilo v vseh treh panogah (streljanju, kegljanju in balinanju) 157 udeležencev v 31 ekipah iz 13 podjetij. Zopet smo srečali stare znance, ki nastopajo že vsa leta; vendar je bilo letos že nad polovico novih udeležencev. Tekmovali smo v prostorih kluba ZVVI in na kegljišču Slovan od 5. do 22. junija, ker nas je večkrat presenetil dež in s tem onemogočil tekmovanje na prostem. Izvedba tekmovanja je bila praktično brez zastoja — raz n manjših napak na račun sodnikov, vendar vse brez nerganja in protestiranja. Rezultati tekmovanja po panogah so naslednji: Kegljanje: nastopilo je 12 ekip z 72 tekmovalci v disciplini 50X50 lučajev. Prvo mesto je dosegla ekipa Železniške tovorne postaje Moste, drugo INVALID iz Most, tretje pa ekipa SATURNUS. Balinanje: nastopilo je 10 ekip s 40 tekmovalci. Prvo mesto je dosegla ekipa kemične tovarn", Velike dirke GO CART vozil v Javnih skladiščih Na tekmovalni asfaltni krožni progi v javnih skladiščih ob Smartinski cesti se bodo 7. julija prvič pomerili najboljši dirkači Slovenije, Italije, Hrvatske in verjetno tudi Srbije v hitrostni vožnji na Go cart vozilih. Go cart panoga moto-športa se pri nas šele uvaja. Rodila se je v Ameriki in se zelo hitro razvila, saj nabava takega vozila ne zahteva velikih finančnih sredstev. Hitro razvijajoča se avtomobilska industrija je prenesla s seboj poleg tehnične izpopolnitve tudi fantastične hitrosti. Pri hitrostnih tekmovanjih avtomobilov pa go spretnosti in iznajdljivosti V Evropi je go cart najbolj i'a7'" vit v Italiji in Franciji, kjer im*; jo že svoja tako imenovana Km ting društva ali klube. Go car vozila morajo biti čim lažja, taK ti i voziuk z njuni lahko dosez tudi večje hitrosti. Razporejena so v več kategorij in razredov. Trn-poznamo razrede do 50 ccm, oum, 125 ccm m 2uj ecm. nimajo menjalnika (razen razi* da do 125 ccm), imajo pa k® ostala centrifugalno sklopko; l®11' ko pa tudi brez nje. Pri nas v Sloveniji so se P1'^ pričeli ukvarjati s tem športon\j tekmujejo predvsem tovarne med sabo ter tako navadnemu delovnemu človeku ni mogoče sodelovati na takih tekmovanjih. Pri velikih hitrostih, ki jih razvijajo vozniki na teh tekmovanjih, je že prišlo do težjih nesreč, ki so terjale smrtne žrtve med tekmovalci in med publiko. (MONCA in Le Manss). Vse to je privodlo konstruktorje, da so izdelali miniaturno vozilo, ki je dostopno domala vsakemu in ne razvije tako visokih hitrosti, tekmovanje s temi manjšimi vozili GO cart pa kljub temu terja od voznika mno- pred leti v Kopru in Postof» ^ letošnjem letu se pa že pozn® ^r predek in smo imeli dve Kovanji v Kopru in v Celju. ci so pokazali mnogo zarflH za to športno panogo. Jti Na dirkah 7. julija bodo naših znanih vozačev tekrP^ki. še Italijani s 100 in 200 kubk",; motorji, s čimer bo tekmo1, j j.11 še privlačnejše in zanimiv^ J Naši vozači bodo tekmovali | tegoriji 50 in 100 kubikov. * jii ditelj je povabil tudi hrvaške »jJj movalce, vedar njihova udri j še ni potrjena. drugo INVALID iz Most in tretje ekipa tovarne Izolirka. Streljanje: nastopilo je 9 ekip s 45 tekmovalci z zračno puško. Prvo mesto je dosegla ekipa Železniške tovorne postaje Moste, drugo ekipa tovarne Saturnus in tretje mesto INVALID Moste. Prvo- in drugoplasirane ekipe so prejele pokale v trajno last, tret-plasirane ekipe pa diplome. Vsem sodelujočim ekipam od četrtega mesta dalje, t. j. Sap-Ljubljana, papirnica Vevče, tovarna kleja, Gradis — kovinski obrati, Indos, Intertrans - Globus, Slovenija ceste in Teol-ol.jarna so bila podelejena pismena sPoI, ska priznanja. rol<|,,l| Po razdelitvi pokalov in so vodje zmagovitih ekip v kih nagovorih podčrtali tega tekmovanja. V tova^jjl večeru s pogostitvijo vseh 9J; tf bil* ta naša športna manifcS uspešno zaključena. jočih na tekmovanju je ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+* Izdaja ObO SZDL Ljublj*’’^/ stc-Polje. — List izhaja — Odgovorni urednik j, Hr Storm Tiska CZP KočcVS*4