Številka 16
III. leto

PavSalnl franko v državi SHS.
V Ljubljani, dne 21. aprila 1921.
Glasilo Osrednje Zvezejavnžgi nameščencev in upokojoncev = za Slovenijo v Ljubljani, r-
Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
»NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100 —
Polletna naročnina.........K 50 —
Četrtletna naročnina . . . . S 25’— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ========== po ceniku. ==========
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev 20/1!. Rokopise,v ne vrača, ako se I se priloži znamk. Popise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankhane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj so pošilja po nakaznici oziroma položnici le-v Ljubljano, Vodnikov" trg st. 5,1. Tja je pošiljati tudi zbirj^za naš tiskovni sklad.
#
Fran Vajda, Ptuj:
Proti materijalizmu.
Nekaj misli o šolstvu — od šolnika.
Reformatorični predlogi o šolstvu so zelo priljubljena snov doma, v gostilni in včasih zaidejo tudi v javnost. Vsak človek je hodil v šolo in če še sam ima otroke, Fsri katerih znova preživlja vse »muke in strahote« svojega lastnega šolanja, potem je prepričan, da je poklican za preosnovo šolstva.*)
Stvar seveda ni tako enostavna. Kar je v teh predlogih dobrega, je navadno že staro in šolnikom znano, kar pa je nove-ra, ni vedno dobro. Z vprašanjem učnega načina ali metode se bavijo vsi. katerih nehvaležna naloga je poučevanje mladine. Enemu se posreči bolj, drugemu manj, kakor so pač sposobnosti vsakega posameznika, ker poučevanje ni samo znanost, ki se da naučiti, ampak umetnost, ki je odvisna od naravnega daru. Zato je tem bolj umevno, da so tudi slabi učitelji poleg dobrih, kakor so poleg dobrih tudi slabi čevljarji
Mogoče je torej, da se dogajajo posamezni kričeči slučaji. Tega pa niso krivi samo učitelji in profesorji, ampak tudi starši, ki vse leto ne govore z učiteljem o svojem otroku. Zlasti proti srednješolskim Profesorjem vlada velika neodkritosrč-nost. Namesto da bi starši odkrito govorili s profesorji tudi v slabih lastnostih svojega sina in profesorja zlasti pri vstopu opo-
*) Glej članek »Misli o šolstvu« vil. št. Op. ured.
, zorili na sinove posebnosti ter tako profesorjem olajšali vzgojno delo. ga neprestano hvalijo, profesorjejn pa se dobrikajo in klanjajo — dokler je sin v šoli.
Nimajo poguma opozoriti profesorja v dostojni obliki na eventualno storjeno krivico temveč zabavljajo na tihem. Le včasih, če je sina doletela nepričakovana nesreča, zalučijo v razburjenosti profesorju v obraz nezasluženo žaljivko, ki pa se največkrat ne da dokazati. Ko je sin izstopil. pa dostikrat oče in sin v složni neoli-kanosti prezirata profesorja. Velijf del staršev žalibog ne pošilja otrok v šolo zaradi učenja, ampak zaradi izpričeval. Tu je izvir vseh zamer. Nikdar še nisem slišal ne kot dijak, ne kot profesor, da bi dijak. ki je v vseh drugih predmetih dober, ne uspeval samo radi enega predmeta. Navadno »visi« v več predmetih in končno v drugih »zleze«, v enem pa »pad^«. Kako pa se naj snov nauaDuje v prihod^ njern razredu, če učenec nima potrebne podlage? Kako pridejo drugi učenci do tega, da nekaj površnežev in nemarnežev zadržuje ves razred? Starši ne smejo pozabiti, da poznajo le svojega otroka, učitelj pa jih ima mnogo in lahko primerja enega z drugim. V primerjanju z drugimi na se dobi pravilnejša sodba. Ce starši to vpoštevajo, bo manj pritožb zoper šolo.
Zahteva po čisto praktičnem pouku brez teorije je materijalistična in neizvedljiva ter kaže ne le popolno nerazumevanje šolskega dela. ampak tudi nejasnost glede tega. da praktični pouk neobhodno potrebuje teorije.
Vzemimo n. pr. »suhoparno računstvo«. Štiri računske vrste in zlasti našte-vanka. računanje z desetinskimi števili, to vse je suhoparno, a v praktičnem življenju ne moremo izhajati brez tega. Ce še dodamo računanje z navadnimi ulomki, ki je tudi potrebno v praksi, pa že imama računsko snov vse ljudske in meščanske šole. Vsak učitelj se trudi, da s praktičnimi primeri začne teoretično računanje ter ga ž njimi zabeli in utrdi. Toda teoretičnega mehaničnega računanja ne sme zanemarjati. Škodljive posledice takšnega postopanja se kažejo pri učencih, ki niso obiskovali javne šole. temveč so se učili privatno. Učenec je hitro razumel, ni pa utrdil svojega znanja s »suhoparnim« računstvom in vežbanjem ter ne more nobenega praktičnega primera izpeljati do srečnega konca, ker ne zna mehanično računati.
Okorno prirodoslovje. Tudi tu ne moremo pogrešati teorije. Mestnega vodovoda ali navadnega studenca na sesalko ne more razumeti, komur niso znani teoretični nauki hidro- in aeromehanike. Blisk in grom, praktični električni hišni zvonec se brez uspeha »nazorno« razlaga brez znanja dotičnih zakonov elektrike. Predno se pride k tem praktičnim stvarem, se mora predelati mnogo suhoparne teorije, da vsak posamezni pojav ne visi v zraku in ne dela učencu prevelikih težav. Isto velja o zemljepisju, ki za pravo umevanje zahteva ogromno teoretično snov iz vseh realističnih ved (prirodopisja, prirodoslov-ja. astronomije).
LISTEK.
Ant. Adamič:
Kadetje.
(Ae je vn§flo še pred svetovno vojno tn v mest«, kjer plenjajo smojke.)
Dopoldne. Nič strank, vseobča spokojnost. Kar se odpro vrata pisarnice in val nemira je buhnil v sobe: po mizah je zašumelo. stoli so drsali, vse je vstajalo hi se pripravljalo:
Nenadna revizija!
Visok finančni funkcijonar, revizor :7' stolnega mesta je pokroviteljsko odzdravil mlajšim mizam, jo ubral naravnost k blagajniškima uradnikoma, se ustavil Izven ograje in ju potem pazno in strogo motril tri hi četrt trenutka.
Navodilo z'a revizije in škontracije se giasi: Ko stopiš v urad, fiksiraj oba blagajniška uradnika! RazSeri In premotri ‘Jtraza, če se morda ne zrcali v njih zmedenost. nemir, slaba vest... potem šele tovori..,
Ker blagajnika nista tedaj oplenila blagajne baš do golega, sta pač smehljaje se pozdravila sicer neprijetni obisk. Koj nato so šli v blagajniški lokal štet denar. Po propisu!
Prvi oddih po mizah ... Pomenljivo so se spogledali mlajši.
»Zdaj boste pa videli hudiča!« je poškilil adjunkt po še mlajših mizah.
»Bržčas ga boste vi; vi, vi, da, ki tičite v zastankih do popka,« ga je odsek-nil golobradec, eden izmed treh praktikantov - kadetov, kakor so jih zlohotno nazivljali.
Pa so se dalje zbadali kot dobri višji in nižji tovariši, seveda ne preglasno: kadetje na eni strani, adjunkt na drugi. Ad-junkt je kaj ošabno zrl iznad svoje prve, po 7 letih jedva našite zlate zvezdice ...
Med praktikanti najstarejši je bil Zgončev I.ojz. l ep človek, s sijajno, krasno roso brado, z double-ščipalnikom na topem nosu. Ljubezniv, živahen, malce domišljav mestni človek, ki mu je dišal iz ust duh kalodonta, ne vedno dih modric...
Drugi, Vladov Prince, golobradec s temnimi kodri, šegav dečko, edini, ki je dobival z doma podporo. Iz njegovega črnega kmetiškega kroja je vel duh po svežem orehovem listju. Rad je pokroknii.
Tretji, najmlajši je bil Molkov Anton, ki ga seveda tudi ne poznate. Iz tega je pa prihajal duh. recimo, slabo zlikane ljubljanske srajce. Dh, nekoliko nadut, serigast predmestni hlačon. Vedno suh dolg in vedno masa lačen in vedno žejen kot one dva.
Eden je služil državi že šesto leto, drugi in zadnji vsak po eno leto manje, vsi pa za 50 kronic na mesec.
E, to je bilo, kar se tiče denarja, bore malo; priznajte!
Dajmo, nadaljujmo!
Ko so se pomirili, stopi France k Loj-zovi mizi in pomigne Tonetu, naj pride še on. In šušljali so živahno med seboj: Frince je tovarišema pihal na duše, Lojz si je nemo gladil roso brado. Tone pa je vrtal s kazalcem v zgubano čelo. Sklenili so. kar pač so: Tone je izginil iz pisarnice za nekaj minut in se nato vrnil.
(Konec prih.)
Zgodovina je potrebna za umevanje sedanjosti. Zmisel za zgodovinski pouk se v nežni mladosti zbudi z bajkami in pravljicami. Da bodo v naši novi državi na mesto raznih čenč o MUnchhausenu, o Trojanskem konju itd. stopile narodne pravljice o kraljeviču Marku, o kralju Matjažu itd., smemo pričakovati od novih učnih načrtov. Sicer pa so razne bajke in pravljice tudi pomožno sredstvo za jezikovni pouk. da se otrok vežba v pravilni rabi jezika. Kdor ne ovlada jezika, ne more razložiti najenostavnejšega stroja, ne napisati jasnega trgovskega pisma, še manj pa članka za list. Koliko nam k ovladanju jezika in jasnemu izražanju pomore učenje latinščine in drugih jezikov ter njih slov-niških pravH, tega se niti ne zavedamo.
Z obema rokama podpišem zahtevo o nazornem razlaganju industrije, rudarstva,, pomorstva itd. Kaj pa je »nazorno«? Tako, i da učenec vidi. a ne samo na sliki, tem-' več v istinitosti. Treba je torej učence peljati v tovarne, v rudokope, na ladje. Pelji otroka, ki ni »nagačen razne suhoparne teoretične učenosti«, pred lokomotivo ter mu poljudno in nazorno razloži stroj. Rabil boš tedne in tedne, predno bo otrok zadovoljen in bo prav razumel samo ta stroj. Moraš mu razložiti nauk o toploti, ki vodo izpreminja v paro, pojasniti mu parni pritisk in njegovo učinkovanje na podlagi zakonov aeromehanike, prenos gibanja bata na kolesa na podlagi mehanike trdnih teles. Pri tem moraš delati poskuse z raznimi enostavnimi aparati, ker , v komplicirani zvezi celotnega parnega stroja otrok ne razume delovanja posameznih delov. Skratka, predelati moraš doberšen del osovražene teorije in rabiš cel laboratorij poskusnih aparatov. Ker ne moreš zlesti v stroj, moraš tudi risati. Končno bi moral še iti z otrokom v tovarno, kjer izdelujejo posamezne dele parnega stroja.
Ko sem bil profesor v Ljubljani, sem vodil svoje dijake v tiskarno, v plinarno, elektrarno, predilnico, v tobačno tvornico, v Samassovo zvonarno. v artiljerijsko vojašnico, majniški izlet pa smo napravili v trboveljski premogokop. Toda v podjetje smo šli šele, ko smo v šoli predelali dotično snov iz fizike in kemije, pa še zelo dvomim, ali so dijaki od enega takega obiska imeli zaželjeno korist. Morali bi priti večkrat v vsako podjetje in se delj časa tam muditi. Vendar pa upam, da so spoznali praktično vrednost »teoretične učenosti«. s katero sem jih mučil v šoli. Takšni obiski so mogoči le od časa do časa. Kaj bi rekli »praktični« tovarnarji, če bi vsak dan prišla druga šola v tovarno in motila delo!
Istotako se priznava poučna in vzgo-jevalna vrednost eksperimentalnih skrinjic. Toda koliko stanejo te skrinjice sedaj, ako se sploh kje dobijo? Kdo jih naj kupi. starši ali država? Kdo naj učence navaja k eksperimentiranju? Seveda učitelj! Koliko učiteljev pa bi moralo biti, da se vsakemu dijaku vse pokaže, in koliko časa je treba? Vprašanje dijaškega eksperimentiranja se že dolgo razmotriva in študira v šolskih krogih. Toda izvedbi te lepe didaktične ideje se stavijo za sedaj še nepremagljive ovire in zapreke v pomanjkanju denarnih sredstev, če se naj uresničijo misli uradnika - očeta, kolikor je dobrih in že davno znanih, potem še le bodo šolska bremena ogromna. Vsak učitelj bi moral imeti po 10 otrok (ne 50—100), da bi se lahko ukvarjal z vsemi. Učitelji vseh šol bi morali biti tako dobro plačani, da bi se brez najmanjših materijalnih skrbi mogli posvetiti edino svojemu zvišenemu poklicu.	. „
Šolsko delo gre na živce, tudi potre- . buje učitelj časa za svojo nadaljno izobrazbo, zato ne sme biti z delom preobložen. Končno bi za učitelje vseh šol morala biti določena službena doba na 20—25 let. Potem tudi ne bo sekanten, da bi samo »lovil«. Potem se bodo vzgoji mladine posvetili najboljši — popolnoma izključiti se slabi ne dajo nikdar v nobenem poklicu. Dovolj učiteljev ne bo nikdar, vedno pa bodo morali tudi starši biti toliko vzgojeni in izobraženi, da bodo podpirali in izpopolnjevali delo šole.
Odločno zavračam materijalistično naziranje, da teoretične učenosti ni treba. Brez teoretičnih raziskovanj mnogih učenjakov bi človeštvo danes ne stalo na tej stopnji civilizacije, na kateri stoji. Ako bi vsi ljudje iskali samo praktičnega dobička, bi ne bilo raznih iznajdb, ki so za iznajditelje same bile brez dobička. Tudi praktični iznajditelji, ki sami niso bili teoretični učenjaki kakor n. pr. Edison, so črpali iz pridobitev, ki so plod teoretičnih j raziskavanj, tudi praktični iznajditelji so j se morali poglobiti v teorijo.
Ravno tako ne morem odobravati | materialistične dirke, da se čim prej pride do kruha. Kdor hoče svojega sina hitro spraviti do kruha, naj ga da s 14 leti v trgovino ali obrt, s 17 leti bo že »zaslužil«; če ima »talent«, pa še prej. Marsikateri bogataš je danes hvaležen svojim profesorjem, da so ga z dvojkami odbili od »brezplodnega teoretičnega študija«, da se je posvetil praktičnemu poklicu, ki mu je prinesel bogastvo. V tem, da starši hočejo svoje otroke čim prej spraviti do kruha, tiči večkrat porcija sebičnosti, da se rešijo te skrbi.
Ne silite otrok z 10 leti v znanstveno srednjo šolo, ampak pustite mladini koli-t'or mogoče dolgo brezskrbno mladost, da si prerano ne pokvari živcev in prehitro ne obnemore! Z 20 leti človek telesno še ni razvit, torej tudi duševno ne more biti sposoben za izvrševanje poklica z napornim duševnim delom. Iz prejšnje Avstrije so nam v neprijetnem spominu mladi kadeti. ki so z 18 leti vstopili v službo brez vse življenske izkušnje. Sam sem vstopil v gimnazijo s 13 leti in v profesorsko službo šele z 29 leti, pa nisem ničesar zamudil. Nasprotno sem bil zrelejši ter sem imel manj težav z učenjem in pozneje v poklicu.
Res je, da je najboljše izobraževališče - • služba sama. Toda samo za tistega, ki Ima umsko zmožnost in moralno voljo za to. Ravno »Naš Glas« je o priliki žalostnih dogodkov na ljubljanski pošti pisal, da so dotičniki prinesli v službo premalo znanja in značaja. Šola ima dvojni namen: 1. da razvije um in pamet, 2. da utrdi voljo k delu. To se zgodi z vežbanjem duha na raznih učnih predmetih; četudi nimajo praktične vrednosti, vendar bistrijo um. Na katerih predmetih se um uri, je več ali manj irelevantno. Teoretično razmišljanje v zvezi s praktičnimi življenskimi potrebami je dovedlo v srednjo šolo gotove pri vseh narodih običajne predmete, katerih eni (zlasti matematika in slovnica) bolj razvijajo intelekt, drugi pa (leposlovje m zgc&ovina) vplivajo na mišljenje in voljo. Utrditvi volje pa služi vestno izvrševanje vsakdanjih Šolskih dolžnosti. K temu mora učitelj dijake siliti, zato ga mora včasih tudi »loviti«.
Ako bi obveljalo materijalistično naziranje. da naj šola čimprej spravi otroka h kruhu in v službo, potem bi za vsako službo morala biti posebna šola, kakor sc vsak rokodelec uči svoje obrti pri rokodelcu svoje stroke, čevljar pri čevljarju itd. To pa ni priporočljivo, ker bi otrokovo nagnjenje prišlo še manj do veljave kakor
sedaj. Tudi ni potrebno, ker gotovi poklici potrebujejo neko skupno manjšo ali večjo splošno izobrazbo. Gotovo pa je prerano* če se otroci z 10 leti določijo za poklice z duševnim delom. Zato se priporoča, da bi ljudska in meščanska šola bila skupna podlaga. potem šele bi se delili: eni bi šli v strokovne šole za praktične poklice ali naravnost kot vajenci v trgovino in obrt, drugi pa v znanstvene šole. ki bi odgovarjale nekako višjim razredom današnje srednje šole.
Nastal je nekaj daljši članek, kakor sem prvotno nameraval. Pišem obširneje o teh vprašanjih v stanovskem glasilu državnih nameščencev, ker Je ravno za nbs važno, da razmišljamo o šoli in izobrazbi. Slovenski državni nameščenci še nimamo tradicije glede šolanja otrok. V pretežni večini smo izšli iz kmetskega stanu, brez vodstva staršev smo se šolali in tavali ter iskali potov do izobrazbe. Nekateri so opešali pred časom, prekinili študije in vstopili v poklice, ki so se jim ravno nudili: drugi smo se predli do konca študii. a si nismo pridobili one umske in zlasti socijalne izobrazbe, kakor bi mogli pod dobrim vodstvom. Svoje otroke moramo obvarovati tega tavanja in iskanja ter jim iti na roko. Pri velikih narodih so otroci izobraženih staršev postali največji misleci, umetniki in propagatorji velikih idej. Gojimo in podpirajmo idealno stremljenje svojih otrok! Poleg praktičnih pridobitnih stanov rabi država tudi teoretičnih učenjakov, idealnih mislecev in umetnikov.
Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove —————— naročnike i ————
DR. VERUS (Kranj);
Boj za obstanek in kolegijalnost.
Vsi stanovi se orgamzujejo v obrambnih društvih, da laže zasledujejo svoje gmotne interese in duševne cilje. Tudi razne kategorije uradnikov imajo svoje organizacije in društva. Toda niso vse enako dobre in delavne. Po njih delih (uspehih) jih bomo spoznali. Sodniki, učitelji, železniški uradniki itd. so dosegli razmeroma lepe hspehe v boju za svoj materijalni obstoj. Zakaj so zaostali uradniki finančne, politične uprave, profesorji? Mogoč je le dvojen odgovor: ali jih ne smatra država za tako potrebne — to bi se zlasti za finančne uradnike čudno glasilo — ali pa niso znale nastopiti njih organizacije dovolj trdno in neizprosno.
Nobena uradniška kategorija ne zavida drugi malce večjih prejemkov. Popolnoma v redu pa je, da se bore še nti upoštevane kategorije za enako zboljšanje svojega gmotnega položaja.
Spričo te vsesplošne uradniške beračije pa grozi nov napad na prazne žepe raztrganih uradnikov, čujte in strmite! S 1. majem se bo odtegnilo — tako se Čuje — od njihovih plač kar po 200—400 K, n’ sicer, ker prejšnji titel »za obvezne na-bavljalne zadruge« ne drži več, na hnc »kolkov«. — Ne čudi se. dragi tovariš • Ti si namreč od prevrata sem potegnil * tolikokrat in tolikokrat plačo, ne da bi plačal za potrdila predpisani kolek ah vem kako takso. — Bo že naredba i vedala.	.
Ako je to resnica, potem IPora^0.fffn:ti kupne uradniške organizacije na'>,, ^a_ složno proti taki nakani in to brez o
Ker imam že pero v rokah, še nekaj o uradniški solidarnosti. »Vrana vrani oči ne izkljuje«, pravi pregovor. No, nekateri uradniki pa rujejo skrivoma pa tudi očito proti tovarišem, napadajo jih v časopisju, izpodrivajo jih z njih službenega mesta itd.
Najbolj podučno je pa to-le: V nekem kraju obstoja krajevna organizacija gotove stranke. Njen predstavnik in neki uradnik sta si prišla nekaj navskriž — menda se njuni ženi ne razumeta dobro in kaj vam je storil dični načelnik krajevne organizacije? Sam uradnik — šlo je za neko službeno — osebno zadevo — je roval proti drugemu uradniku iz iste stranke in hotel provocirati v zboru resolucijo proti njemu. Žalostno!
F. G. (Prekmurec):
Ministrstvo za izenačen|e zakonov.
Nedavno sem čital kritiko, da imenovano ministrstvo spi, ker je v številnih mesecih svojega obstanka izdalo samo nekaj naredbic; pozneje pa sem čital v hrvatskih listih, da se ukine.
Kako je z zadevo, se dalje nisem zanimal. Vendar sem jel o stvari premišljevati in prepričal sem se, da tega očitka ni krivo ministrstvo, pač pa naše pokrajinske oblasti, ki ministrstvu ne dajo gradiva. Ko je razpadla Avstrija, ni bil noben Poklic bolj udarjen, nego pravniški. Prej vsemogočni zakoni, na katere se je naslanjal odvetnik in sodnik, glavar in finančnik, orožnik in carinar, so preko noči izgubili svoj temelj. Stari avstrijski zakoni so bili ob veljavo, novih nismo imeli — kaj storiti? Zidar in mizar, čevljar in tr-Kovec. kmet in rudar so opravljali in opravljajo svoj posel danes, kakor so ga opravljali prej, kajti spremenila se je pač Politična oblika, ni se pa spremenilo gospodarsko delo. Edino našim juristom je Prevrat pošteno zagodel in pisarne so se iele med seboj begati, da je bilo joj, občinstvo pa je začutilo neko nesigurnost: stavbo, ki se ziblje. Tako je tudi bilo.
Poklic, ki se je svojčas in še danda-Pes štel samega sebe med prve in najvažnejše, dasi so ostali tovariši oporekali, ta boklic je izgubil svoje ravnotežje in ga še danes ni našel. Zato smo dobili ministr-sfvo za izenačenje zakonov, ki naj bi te razmere odpravilo. Politična sreča je namreč hotela, da so se morali oni, ki so niii v upravi starejši in modernejši, nasloniti na one, ki so bili mlajši in enostavnejši.
Ako je hotelo ministrstvo za izenačenje torej kaj doseči, bi bilo moralo dobiti bodatke od naših pokrajinskih oblasti. Toda ni jih dobilo in jih še danes nima, ker je oblasti nimajo nobenega moža, ki bi si-ruvacijo spoznal in stopil s štiridesetletnega avstrijskega tira.
. Slovenija sestoji iz nekdanjih krono-v*n Kranjske, Koroške, Štajerske in Prek-niurja. Pisec teh vrstic je služil v teku Va?a v vseh štirih, zato sme tudi primerjati Najbolj urejena je bila Koroška: ku-antni_ liberalni predstojniki: kolegijalni n očetovsko naklonjeni nižjim so skrbeli J* nas v vsakem oziru. Imeli smo lepe ti-ure,Vine’ Jasne in Petične predpise, lepo fi ejene uradne prostore in pri sodstvu in inrfinci ^a^or 'Pri političnem stvarno in skp™0 ureien° uradovanje. — Štajer-vpn raztllere so bile enake, četudi ne take, nisi ar. Je poznal vpliv iz Gradca. Ako viti Z-	naredbe pravilno uvelja-
sl vpSi zaupi}° vprašal na zgoraj in dobil ren ^ino Priiazcn, in kar je glavno, stva-kemO?.fi:°V0^• — Prekmurje je bilo v vsa-zini zapuščeno in sploh ni imelo
nam enakih uradov. Najslabše pa so bile razmere na Kranjskem: ondi so se tri dni prepirali za vsak svinčnik in poleno; tiskovine so bile slabe, neprikladne, naredbe nejasne in bognedaj da si prosil pojasnila, dobil si rovtarski odgovor: berite zakon! in s tem je bilo vse končano.
Poznam starega, izkušenega moža, izborno pisarniško moč, ki se je z lastno pridnostjo dvignila do VII. činovnega razreda. Bil je svojčas v Gradcu spoštovana in priznana opora svojim predstojnikom : ta gospod je nekoč vprašal za pojasnilo v splošni zmedi, ki jo imamo od' 1. 1918. sem in v priznani nejasnosti naših naredb. Pa kaj so mu odgovorili »od tam-đoli«: zafrknili so ga prav prostaško in vrhu nejasnosti je imel še sramoto za zahvalo, da je hotel pojasnila v zmedi, ki je ni on zakrivil.
Naše pokrajinske oblasti bi bile morale takoj od 1. 1918. dalje kronovinsko zakonodajo izenačiti:	zemljiška knjiga,
kataster, davčništvo, politični predpisi, orožništvo, finančna straža itd., bi bile morale dobiti enotne predpise s stvarnimi in jasnimi določbami. To se pa ni zgodilo. Gospodje še danes žde vsak v svoji refe-ratski sobici in pišejo in podpisujejo — po staroavstrijsko naprej, edino napis in orel na poslopju sta se spremenila. Ta sprememba je bila tako važna in potrebna, da so jo zahtevali javno v listih in interpelacijah, — vse drugo gre po šabloni stare Avstrije dalje.
Ta fekftvebelvvirtschaft bi se morala odpraviti, potem bi dobilo ministrstvo za izenačenje zakonov dovolj dela in dovolj gradiva: dokler pa se bomo zadirali le na Beograd in gledali nanj, ko on od naših uradov ne dobi podrobnih podatkov in gradiva; dokler bomo imeli referente in šefe, ki bodo na vprašanja odgovarjali tako kot dela pes na verigi, ki tudi takrat renči, ko si mu prinesel skledo; do tedaj naše pisarne ne bodo boljše, občinstvo nas bo pa "slej ko prej pomilovaje in pre-ziraje gledalo kot starokopitne, avstrijske birokrate.
Podeželski uradniki tega nismo krivi in se za tako čast tudi zahvaljujemo. Žalostnih razmer bo konec šele tedaj, ko starokopitneži odidejo, na njih mesto pa stopijo v resnici jugoslovanske moči, ki poznajo razmere po državi in niso pol življenja ždele na enem in istem stolu Uradnik je doma po vsej državi, zato moramo biti tudi po vsej državi brez ozira na narodnost enakomerno porazdeljeni, da spoznavamo ljudstvo in se učimcr enakomerno uradovati.
ANDREJ ŠKULJ:
Gospodarsko poročilo.
(Konec.)
Lepo in prijetno je jemati, žeti koristi, a treba je včasi tudi kaj žrtvovati, potrpeti. Žal, da mnogi naši zadružniki tega ne uvidijo, ampak preradi nasedejo raznim tendencijoznim četudi neresničnim govoricam, ki imajo največkrat osebne ravioge ter izvirajo h, krogov — konkurence.
Odbor nli lastnik zadruge, lastniki smo vsi člani. Dolžnost vseh tzadružnikov torej je, sodelovati in izadrugo krepiti. Vsak nedostatek, ki je zadrugi škodljiv je treba naznaniti načelstvu, da ga odpravi.
Konstatirati pa moram, da načelstvo v vsem svojem nad enoletnem poslovanju ni prejelo niti 5 vsaj vpoštevanja vrednih nasvetov ali pritožb. Na vsako kritiko pa smo vselej ukrenili vse, kar je bilo le mogoče. Znano pa je, da se je mnogo šepetalo in prorokovalo — »da bo enkrat zagrmelo«, s čimer se je Škodilo največ.
Še par besedi o blagu in cenah! Glavna stvar dobrega trgovca, kakor tudi zadruge Je, da zna dob no in o pravem času kupiti. To se nam je v Obče dovolj posrečilo, le žal dai večkrat nismo mogli kar bi bili radi, ker ni bilo denarja, ker ni bilo pravočasno dovolj sredstev na razpolago. Ugodno kupljeno blago smo dajali vselej tudi po ugodnih cenah brez posebnega dobička — da smo le Sigurno krili režijo. Dobro ,'n ceno blago je naravno tudi vselej kmalu pošlo. Mnogi zadružniki so naklanjali dobrote naše zadruge tudi svojim bližnjim in daljnim sorodnikom. 'Kontrolirati pa tega ni bilo mogoče, sc mani pa zabraniti, saj bi sicer taki izstopili, pa še po vrhu kričali .in zabavljali »Samopomoči«. Kratko, blago kakor moka, sladkor in mast je vselej brzo pošlo, kadar je bila v prodaji po nizkih cenah.
Ako pa ni bilo takoj drugega blaga, smo že slišali očitke, da smo blago skrili, da čakamo višjih cen. Gorje nam pa, ako nismo mogli nabaviti novega blaga po starih cenah! — Takrat smo bili veirižniki. Kadar je bilo blago ceneje, kakor drugje, je šlo, če je bilo pa le prav neznatno ceneje ali celo po istih cenah, je obležalo. — (Mnogi zadružniki pa so šli podpirat trgovce, svoje nekdanje pijavke, —• na katere so šele pred par dnevi zabavljali.
Vsi taki naj si zapomnijo: »Samopomoč« ie dosegla svoj namen popolnoma, Ta namen pa ni predvsem dajati blago Bog ve koliko ceneje, ampak v prvi vrsti kontrolirati in regulirati cene ter držati trgovce v šahu. Opetovano smo s svojimi cenami vplivali na ves ljubljanski trg tako, da niso imeli koristi od »Samopomoči« samo člani, nego vse ljubljansko občinstvo. Naša konkurenca je bila torej občesocijalna, in to je lahko naš ponos.
Da nas je hotela, in nas zlasti v zadnjih mesecih hoče konkurenca ubiti, zato imamo v roki dokaze in prav to govori dovolj jasno, da je »Samopomoč« trgovini neljuba — nam pa potrebna. In potrebna nam ostane še dolgo.
Prodajali smo najrazličnejše blago in po-trefoščine. Malo je reči, ki bi ne bile v »Samopomoči« ceneje kakor so drugod. Seveda ni bilo mogoče vsako blago prodajati dosti ceneje. Pozabiti pa ne smemo, da so trgovci po večini nam v cenah sledili, nekateri pa so v lastno veliko škodo z nami celo konkurirali in s tem potom »Samopomoči« koristili konsUmentom v obče.
Ampak težko je z našimi ljudmi.
Ako so bile naše cene visoke, se je ‘godrnjalo, da smo veritžniki, — kadar so bile nizke, je bilo naše Maso »bržčas zanič«.
Samo en slučaj v ilustracijo: Češki sladkor v kockah je bil v prodaji po 58 K — bil je dober. Znižali smo mu ceno na 54 K. Pride gospod hi veli: »Pokažite mi vendar tisti sladkor po 54 K, če je sploh dober, ker je toliko cenej! kakor drugod«.
Ali smo imeli vendar kaj koristi od naše zadruge? — Po knjigah in dnevnih zaključkih sem posnel in vam podalm praktičen slučaj, ki pojasni več kakor morebitno razlaganje in utemeljevanje.
Član s 6. družinskimi člani je potreboval povprečno mesečno najmanj 50 kg moke, kar znaša v celi naši poslovni dobi ca 700 kg. Moka je bila pri nas stalno cenejša vsaj za 1 K kakor drugod — (— če so jo sploh imeli). Pa recimo, kar seveda ni resnica, da je bila cenejša samo za 50 vinarjev pri kg, ima dotični član sauno pri moki čistega nad 350 K. Torej ima dotičnik krit delež in jamstvo, dasi je mnogo teh plačalo na delež šele svojih 10 K, potem ga pa ni bilo blizu kljubu vsem opominom — bodil pa je seveda redno .po blago. — Vsi ostali dobičlci pri masti, usnju, sladkorju, kolonijalnem blagu itd. pa bi mu naj bili za božjo voljo v to, da hi vsaj molčal in ne blatil zadruge, ki de prav tako njegova kakor moja ali če hočete kateregakoli izmed članov načelstva ali nadzorstva.
Suma Sumarum: vzlic vsem valu tamnim katastrofam, prometnim kalamitetam, začetniškim neprilikam in konkurenci vojnih milijonarjev smo končno vendarle aktivni.
In to je glavno!
Najtežji jc začetek, po prestani šoli bo napredek lažji in uspešnejši, samo da podpirate Bovl odbor izdatnejše in se oklenete svoje gospodarske zadruge res kot svode.
S tem naj končam!
Vestnik.
„Samopomoč" v Ljubljani nadaljuje svoj prekinjeni občni zbor dne 28. t. m. ob 8. zvečer v Mestnem domu po že objavljenem dnevnem redu. Občnega zbora se smejo udeležiti le člani, ki se lahko izkažejo z zadružno legitimacijo.
Načelstvo.
Društvo nižiih državnih uslužbencev za Slovenijo v Lfiubljami, opozarja svoje člane, ki niso poravnali zaostale članarine, da to čimpreje store. Oni člani pa, ki še za 1. 1920 na članarini dolgujejo, naj store to nemudoma, sicer se jih po § 6 društvenih pravil smatra za adstopivše. Plačila sprejema blagajnik Pečjak vsak dan od 8—-1 pop. in tudi ob nedeljah od 9—12 dpp-oludne v deželnem dvorcu II. nadstr. levo. — Odbor.
Umrla je 17. t. m. našemu tovarišu in zvestemu naročniku g. Francu Podboj, pis. ofidjalu v Ljubljani soproga, g. Marija Antonija Podboj roj. Macarol, zapustivši mu petero nepreskrbljenih otrok. Bolehala je dolgo na jetiki, kateri '•e je pridružila še pljučnica. Pogreb se je izvršil ob številni udeležbi tovarišev 14. t. m. G. tovarišu kakor zapuščenim otrokom naše najiskrenejše sožalje, pokojnici pa blag spomin!
Sodnijski pisarni, ki se je oglasila v 15. številki. Zapuščdnske komisije izvršujejo sodniki rav-no tako sedaj, ko so dijete zvišane, kakor preje. Merodajne niso dijete, ampak predpisi In delo. Sodnik opravi obenem s cenitvijo tudi zapuščinsko razpravo. Ker smo radi ljudstva in no ljudstvo radi nas, nikakor ne gre, da bi po cenitvi, opravljeni na licu mesta, stranke klicali še k oodišiu radi zapuščinske razprave m jim provzročald pota in dvakratne stroške, oz. dvakratno izgubo časa. Pristavim le še, da bi se sodnik radi preoblo-žitve, ko dela za dva ali vsaj za enega in pol, rad iznebil marš kake komisije.	Sudac.
Centralizem alf dccentrallzem šolstva. V 14. itovSTki »Našega Glasa« zaključuje g. I. Z. vrsto člankov pod naslovom »Uprava«. Pad sem čital njegova izvajanja, ker se vidi, da ima pregled čez državni ustroj. Dobro bi bilo, da bi se upoštevali njegovi nasveti, kolikor je to sploh mogoče. Pač sem osupnil, ko sem čital v njegovi 'razpravi, dn bi bdi dccentrallzem primeren za šolstvo. To je povedano kratico, pa jedrnato. Šde naj bi spadale pod pokrajinske vlade. Rad hd vdded, kako bi izgledala ljubljanska univerza, ko bi je morala Slovenija sama vzdrževati. Koliko šolske naklade bi se moralo pobirati, ko bi hotela ie one meščanske šole vzdrževati, ki jih je ustanovila Jugoslavija! Ljudskošolski učitelji bj zajavkali, ko bi jim
zopet rezati deželni očetje kruh. Ali bi bila to jedinstvena država, ko bi Srbi vzgajali zgolj Srbe, Hrvatje zgolj Hrvate dn Slovenci zgolj Slovence? To bi bile še vedno tri države, kakor so bile dozdaj. Ko se dosedanji tako imenovani Jugoslovani preselijo v večnost in zavlada v edinstvenem duhu odgojena mladina, bo nastopila doba) cvetoče Jugoslavije. Slovenci smo tako majhni ljudje, da bi šola v samoupravi gotovo postala žoga prepirajočih se strank. Moje nemerodajno mnenje je, da je korak, ki se je napravil na šolskem polju, ena najbolj svitlih točk v naši upravi. Slovenci smo v tej stroki toliko pridobili, da si nekdaj o tem niti sanjata nismo upali. — Slabo bi bilo, ko bi se to spet podrlo.	I. B.
Trošnine in nočnine. Pišejo nam: Lansko leto oktobra je izšla naredba delegacije ministrstva financ v Ljubljani, s katero se nam povišajo trošnine in nočnine in sicer naknadno s 1. junijem 1920. .a do danes nam ni bila nakazana diferenca, čeravno smo že v aprilu 192,1. Poteklo je že 6 mesecev; nadejamo se, da ne poteče še drugih 6 mesecev. Zato opozarjamo društvo finančne kontrole, naj pri pristojnih oblastih potrebno ukrene.
Iz geometerskih krogov. Članek pod tem naslovom v št. 15. »Našega Glasa« si je ptrdvošč'l takozvane ljubljanske ministre, ker so baje ti niii-nistni nevoščljivi svojim stanovskim tovaniŠem za »vsak ficek«, ki bi si ga ta ali oni s trudom prislužil. Podpisani kot eden od takozvanih ljubljanskih »ministrov« odločno zavračam vsako podtikanje nevoščljivosti napram svojim stanovskim tovarišem, ker lahko dokažem, da sem meni v izvršbo odkazane privatne meritve iz lastnega nagiba prepustil tovarišu v izvršitev. Josip Verbič, katastralni nadzornik.
Kateri tinančnl sluga v Mariboru bi bot«' zamenjati s tovarišem, ki ima brezplačno stanovanje v državnem poslopju? Kdor ždi, nali se obme na naslov: Josip Kastelic, davčni sluga pri davčnem uradu v Celju.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so nabrali
oziroma darovali: G. PiiUonaier Friderik, davčni kontrolor v Ilirski Bistrici, nabral 112 K, dar> vali so »g.: Pirkmaier Fr. 22 K, Picliler Josip, Gal Vinko, Ošina Alojz po 20 K, Petek Tomaž, Lederer Franc, Vavpotič Anton po 10 K: g. Zor-ger Edmund, Slav. Bistrica, nabral pri nameščencih okr. sodišča tam 1,10 K, darovali so: gg.: Zorger Ed. in Ratej Ivan po 15 K, Vodošek Štefan, dr. Kavčič Josip, Hudritz Jurij, Karner Ivan in Kampi Šimen po 10 K, Sattler Pavel 11 kron, Tkavc Ignac 6 K, Bižall RudoM in Kadin Ignac po 5 K, ter Meško Blaž 3 K: g. Conč Franjo, preglednik fin. kontrole v Laškem, nabral med tovariši 100 K; g. Reber Anton, Maribor, nabral med osobjem davčnega okr. oblastva tam 100 K, darovali so: gdč. Gselmam, Kostanjevec In Rojko ter gg. Ahtik, Dobravc, Krepek, Rodolič in Vizjak a po 12 K; Uradniška gospodarska zadruga v likvidaciji v Kranju darovala
iz preostanka 100 K; davčni urad v Kostanjevici 35 K; oddelek finančne kontrole v Gcdcrovcb 32 K: g. dr. Doljan Jakob, viš. d. sod. svetnik, Prevalje 25 K; g. Koletič Jožef, profesor v Ljubljani 20 K; oddelek finančne kontrole v Pernici 15 K; g. Berne Jakob, višji geometer v Metliki 15 K: s. Vodenik Josip, Mežica 13 K; g. Namar Ivan, Škofja Loka 12 K; gg.: dr. Dolničar Josip, Ljutomer; Kunej Josip, Trbovlje; Eržen Valentin, Škofja Loka in Terstenjak Leon, Ljubljana po 10 K: g. Volzhauscheg Ivan, Ljubljana 8 K; oddelek finančne kontrole, Ptuj 7 K; g. Pečnik Rafael, Gornja grad 6 K; gg.: Habič Dragutin, Beleurkva; Osole Fran, Celje; Jelen Franjo, Gabrijelčič Fran, Ljubljana; Tušnik Jurij, Maribor; Bezjak-Anton, Prevalje; Mlinar Ivan, Petrič Jernej, Radeče; Sluga Josip, Rakek; oddelek finančne kontrole, Sp. Dravograd; Drevenšek Josip, Šoštanj; Badiura Joško, Višnja gora; dr. Travner Vladimir, Hudnik Adolf, dr. Jenko Mile, dr. Košeni Janko, dr. Schrelner Hinko in Kogej Jože, vsi v Ptuju po 5 K; gg.: Sever Franc, Slapernik Franc, Radinja Alojz v Mežici In Gobež Josip v Ptuju po 4 K; gg.: Alt Rajko, Vuk Franc, Rudolf Ivan in Bambič Ivan v Ptuju po 3 K Vsem gg. nabiralcem in darovalcem iskrena hvala! Ostalim gg. tovarišem naj bo požrtvovalnost teh gospodov v vzpodbudo, da >paii vsaki priliki delujejo za naše glasilo z nabiranjem naročnikov, prispevkov za tiskovni sklad osobito pa tudi z dopisovanjem. Žalostno je, da moramo ugotoviti dejstvo, da vsi naši apeli na tovariše ne rode razun malih izjem nobenega uspeha. Posamezniki žrtvujejo delo In čas, ostali pa stoje brezbrižno ob strani.	Uprava.
Krojaštvo Fran Iglič
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 28.
preje v Trstu.
Izdelovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnovejšem modernem
kroju.----Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust.
Drogerija ,ADRIJA‘ Fotomanufaktura 22_3 Parfumerija
V
B. Cvančara
Ljubljana, Selenburgova ul. 5.
i------- ,	........ ......-.,..,i
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. j. v Ljubljani.
Izvaja za javne uslužbence transakcije dolgov v Avstriji. — V letu 1920 je bilo uradniitvu v korist že izvedenih 80 transakcij.
Za izvedbo transakcije je sedaj najugodnejša prilika, ker je kurz avstr, krone zelo nizek. Vsakdo lahko zniža svoj dolg na 2 tretjini in še več. Transakcijo izvede zadruga sama proti povrnitvi naraslih stroškov.
Zadruga dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit: proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življ. polic na daljšo dobo in proti malim mesečnim odplačilom; obresti 6°/»*
Hranilne vloge se obrestujejo po 4°|o.
Prošnje se rešujejo zelo hitro. Zahtevajte prospekt!
=3 ...—....	F


Hodni salon
Mm
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1-
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, čepic In slamnikov za dame in deklice.
Žalni klobuki vodno v zalogi«
Popravila tolao In cano.

Naročajte in širite »Naš Glasi^
izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Dacha. — Tlaka Učitetjaka tiskarna v Ljubljani.