OlTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
tist slovenskih delavcev v Ameriki
25th. l§4t t Um PmI Offlct at Nn Xwk, N. ¥.
Act mi Cwut« mt March M. 1111.
SA NEKAJ Yftt KOT
na dan dobivate.. • C 'GLAS NARODA" po POŠTI naravnost na dom
OtntmM Mb*. nedelj is
CITAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. 232. — Štev. 232. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 25; 1942— SREDA, 25. NOVEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
NEMCI ZAPUŠČAJO STALINGRAD
PO 3 MESECIH SE JE NEMŠKA VOJAŠKA SILA PRED STALINGRADOM PRIČELA DROBITI IN KOT IZGLEDA, JE 2E POPOLNOMA ZLOMLJENA. VČERAJ JE RDEČA ARMADA NAGLO NAPREDOVALA PROTI ZAPADU; PA VJETIH. VJETI SO BILI TUDI TRIJE DI-VIZIJSKI GENERALI
Kot pravi rusko uradno poročilo, je bilo dosedaj ubitih ali vjetih 77,000 Nemcev, mnogo več pa jih je bilo ranjenih, ki sedaj umirajo v mrazu, kakor so lansko leto umirali drugi, ko so bili pregnani izpred Moskve.
Ko rdeča armada na severu
in jugu Stalingrada zmagovito Ofti! i/ T| 1*1171 II potiska Nemce nazaj, tako tudi DUJI V I UIII4.IJI branilci mesta preganjajo so-, y Tuniziji> kjer ^eeiiiki
— 15,000 NEMCEV JE BILO UBITIH, 12,000 Poroča Jugoslav Information Center, New York
Iz Slovenije
Poročilo z <lne Boji na Goriškem	--------
Pri vasi Podgradič ob cesti 8v. Vida na Nanos je dne ll'l. julija oddelek guerilcev napa del italijansko vojaško kolono
5. avgusta, 1942.
--i---------
SMRTNA OBSODBA ZA IZDAJALCE
Chicago. — Trije mo«ki, ki po bili obtoženi veleizdaje, sc I bili včeraj obsojeni na smrt, i njihove žene pa na 25 let zapo-i ra in $10,000 kazni.
Na smrt obsojeni bodo umrli na električnem stolu v januarju 1943, 11 nekje v Illinoisu."
vražnika iz utrdb in kleti. Sino- rodira- 'ti Tllni2u „lavJ Ubit je bil en italijamki ofk-:r či so Rusi v severnem tovarm- _____ ______________f in 6 vojakov ter nekaj ranje-
Nemci se umikajo po pro-; ni	ker se abe na9protni
stranih donskih stepah ob g av armadi utrjujeta v svojih po-ni cesti in zeleznici proti Kuba- «to}ankah
Vin in L* /"V T	t*1 MlloIrA	I 1 rt 1	4
Kolikor je mogoče posneti iz pičlih poročil, zavezniki na dol-
, ,	uemu meotu Tunizije in proti „
b 1 m v	delu Stahn- Bizerti, najvažnejšemu prista- mh' <*a€nlci so *
grada pregnali Nemce iz utrje-	je prišlo	do zelo napadu umaknili, pu.tili pa so
nih postojank.	J vročih bojev. l>o večje bitke sel na llcu,mefta en^a sv°jih n,r"
ii nrišlo. ker se abe nasnrotni'	Je to 18-letni fant do-
ma iz va^i Podgrič. Italijani so nato va« Podgrič popolnoma
nu in kot pravi rusko poročilo, rdeča armada prodira po s-kr-
bno izdelanem načrtu.	, ^ fronti prodirajo, medtcm ko
N eamko vrhovno poveljstvo j Xenici nag]o utrjujejo okali samo potrjuje veliko resnost; Bizerte in Tunb;a položaja s tem do priznava,) Radio yiohy naznanja, da je
I" S^ ^VI*}*^ o30?".! * Tunizijo prišlo mnogo osi-
škega vojaštva okoli Sfaxa in Gabesa, južno od Tuniza.
Angleška osma armada, ki goni pre<l seboj bežečo nemško armado rz Egipta, se bliža E1 Agheili, kjer se pričakuje, da se bo feldmaršal Rommel vsta-
(Obsojenci. ki so bili obtože-i ni, da so pomagali saboterju
zovito maščevali' and mirnimi
vaščani. Ustrelili so 34 ljudi, G Tr , A Tr TI , ......
. . - ,- - - t} ..„ Herbert Ham? Ha-urptu, ki je bil obesili ter požgali ( vasi. Brez . . .. 1 i«
. . . r , .	eden od osmih naeijev, ki so
strehe in bre<z sredstev je osta- . . ,. . ... j i L>4n i* j- •	*i • !pristali v Ameriki s podmor-
lo 840 ljudi iz omenjenih vasi. I' . . . , ,. , ,
mco zadnje poletje, so sledeči:
od Stalinnrrada prebita. S tem obenem priznava, da je nemško vojaška sila pred Stalin-gradom strta, in je bilo treba narodu to povedati in ga pripravki n« zl? go§l«wtjk*e. Neko poročilo is Stockhol
Angleško časopisje o odporu . Ha"s,in. E™a	sta^
a	r \,. r , Kii saboterja; Walter in Lucille
v Sloveniji	, FroehMnf?f strk. in ieta Illla<le_
London, '.0. okt- — London-{ga saboterja. Otto in Kale ski Times prinaša članek o.AVergin, prijatelja Hauptove sabotaži v Sloveniji, v katerem! družine.
razdejali, zgorelo je !»1' Mš'z'1 iz,JaV,ja' tla V Slovenii;	Smrtna obsodba zaradi vele-
ostalimi gospodarskimi pošlo-'	™em P^tinkr^om mj izdaje je bila druea, ki je bila
pji. Na licu mesta so ustrelili ^Jf10' da	zelez* izrečena v Ameriki v zadnjih
6 sorodnikov omenjenega pa-* P^e »n krh ali zatrei ]48 letih.
saibotazo. Vesti, ki prihajajo iz| Italije dokazujejo,
dlega gnerilca.
Pri vasi Dobravlje
je bil dne 15. julija ubit kara-bipjer. Italijani so nato zažgali dve hiši ter o.lpeljali v kon-finacijo 21 mož In fantov žup-
eni ko glavna angleška armada nabija zadnje nemške slraže ob zalivu Sirte, drug močan motoriziran oddelek je vdaril 145 milj proti jngu in zasedel oazo Gialo.
ma naznanja, da SO S6 pričeli vil in se postavil v bran.
Nemci te umikata iz Stalin grada.
Polnočno rusko poročilo pravi, da linsi v Stalingradu stalno nopredujejo, da so včeraj pobili y00 Nemcev in da so zavzeli mnogo utrjenih posto-jank.
Nek ruski polk je zavzel neko nemško letališče pri Stalin-gradn tako naglo, da 42 aero-pIonov ni imelo toliko easa, da 1>i odleteli. 25 teh aeroplanov so Rusi uničili, 17 ostalih pa zaplenili.
Posebno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja naslednje:
Ena rdeča armada je napredovala 23 milj severozapadno od Stalingrada, druga pa je na-
Prisilni delavci v Nemčiji sabotirajo
Siockholm. — Sabotaža, ki j</ vršijo v nemški industriji inozemski delavci, narašča z vsakim dnem, ter je čezdalje bolj predrzna in razširjena.
•Švedski list "Allt" piše, da je prejel iz Berlina vest, da si je tekom meseca oktobra tisoč ruskih delavcev, ki so bili upos ljeni pri nestrojnih delih i
Dne 2. avgusta pa <*o Italija ni aretirali dva slovenska du
žu na Vipavskem. Na Luharju pri Pivki
da tndi v
Italiji Slovenci slede svojim 1>alriioti je vzpostavljena. \
bratom v zasedeni Sloveniji.
V Divači pri Trstu je bil nedavno pognan v zrak vojaški vlak. 50 mož je poginilo, a ranjenih je bilo preko sto. Y
nika pri Sv. Križu. Siutčiča komnu eo bili porušeni štirje Andreja pa so pretepli.
vasi Ustje so Italijani ustrelili 22 mož zaradi uboja italijanske straže.
Tvornica papirja v Vevčah, oddaljenem predmestju Ljub-. . . . . . J .. Tljane so porušili z borrfbami. električni transformatorji, na-|Po razrQŽenju tvomice so po-kar so Italijani razpisali viso-,	^ odpeljali v Italijo 220
, , . 3	. ,ke. «aerade podatke, ki delavcev. y Ljubljani so areti-
hovmka m to dr. hJinea, zup- pripomogli do izsleditve kriv- raj. v tovarni piinsfeih mask nika v V®1. Ž^bljah in Siuičičal cev. Policija je uvedla različne l(g.iturnlK.i, deiaVeev Na-Andreja, župnika pri Sv. Kri- varnostne ukrepe, a železniškodno so na cestnem
progo je za-ctralila vojska k.. pokapali^u ustrelili 8 talcev !je ustanovila posebne oddelke
za to službo.	Italijanski oblasti so dozdaj
V Sloveniji se je upor naro- službeno objavile v časopisju so bili prve dni junija ubiti tri-1 da razširil v planinah okoli ust relit ev 476 talcev od mese-je Italijani. Italijani so se gro-| Kočevja — zveza s hrvaškimi ca aprila sem.
VLADA PREDVIDEVA POMANJKANJE FARMSKIH DELAVCEV V LETU 1943
Washington. — Biro za poljedelsko ekonomijo je podal izjavo, ki naglasa potrebo zaustavljanja odteganja farm ske delovne sile iz ameriških farm, ker, kakor izkazujejo statistike, bo sedanji način industrijalnega vposljevanja in vojaški vpoklic odvzel farmam toliko delovnih moči, da bo prihodnjo spomlad primanjkovalo najmanj milijon in pol delavcev za farmsko delo.
Farme bodo zahtevale več ' delovnih sil v prihodnjem le- SITUACIJA NA tu, kot dozdaj, ker so potrebe HRVAŠKEM ameriškega naroda, ki je se- j
daj v vojni večje kot 'kdaj iprej j ONA časniška agentura po-z vidika našega tesnega sodelo- roča iz Londona dne 22. novem-vanja z zavezniki, katerim mo- bra, da jugoslovanska vlada v ramo pomagati tudi z živili in izgnaustvu trdi na podlagi naj-drujgimi potrebščinami, ki pri- novejših poročil, da je hrvaški hajajo iz farm.	J narod tako razočaran nad hr
Claude R. Wickard, pol jedel- vaškim marijonetnim režimom ski tajnik, je dejal, da bo vse- - Paveliča, da kar v skupinah od kakor potre/bna krfka re*na( pto in več odhaja v gore in go-javna akcija v to smer, ter je zdove, kjer se pridružuje sri>-£uj?estiral, da bi se dalo dobiti ( skim guerilcem. delovno moč za farme med sta-' Paveliceva zaslouiflba v ljud-rejšimi moškimi in doraščajo-j stvn je glasom teh poročil ta-čimi dečki, ter delno pohablje-. ko propadla, da zdaj njegovi nimi osebami, ki ne morejo pristaši ne štejejo več nego 10 drugje dobiti dela. pa bi radi odstotkov prebivalstva. Afri vseeno kaj pomagali in zasluži- J ška kampanja in neprestano iz li. Dalje se bo seveda veliko Italije prihajajoča poročila o
ZERO HOUR
računalo na žensko delovno moč v tovarnah, kar bo omogočilo mnogim farmskega dela zmoznim moškim, da bodo pomagali s pridelavo živeža in dragega na farmah.
Poljedelski urad je tudi izrazil mnenje, da se bo poskrbelo, da bodejo manjši obdelovalci farm. ki nimajo s farma-njem posebnega uspeha iz enega ali drurarega razloga, prihodnje leto imeli priliko dobiti zadostni pomoč za primerno ob delovanje svojih farm, ali pa bodejo šli na delo drugam, bodisi na farme ali v industrijo, kjer bo njih delovana sila nekaj štela.
Kruppovih tovarnah, pokvari-predovala 12 milj proti jugoza ! lo roke s tem, da so si jih odr-padu na Črti, ki teče vaporednol gnili s peščenim papirjem in s Stalingrad-Novorosisk želez-j z nekim jedkim čistilnim pra-nico v namenu, da prodre čea hom, kar je povzročilo hude o-sevemi Kavkaz do Ornega! tekli ne na rokah, morja ter odreže zvezo nem- j Delavcem je bilo po tej pri-ške armade na osrednjem Kav jjodi zagrozeno, da bodo usrar-kazu.	i čeni vsi, ako se kaj takega zo-
V Donovem kolenu, sapa pet ponovi. — (ONA.) dno od Stalingrada, je rdeča
armada že odrezala Nemcem stalingrada. zveso z ozadjem.	Južna rdeča armada, ki pro-
Sredi Donovega kolena so bi-J dira ob Stalingrad-Novorosisk Ii tudi vjeti trije nemški gene-i železnici, je dospela do Sodov-rali. Zavzetih je bilo zop«*t 12 je ter napredovala 12 milj od utrjenih vasi.	I Aksaja, ki se nahaja nad 50
Rusi naznanjajo, tla -o v j milj južno od Stalingrada. enem dnevu vplenili 1164 to-| Iz operacij ruskih armad od po v razne velikosti, 431 tankov, j Stalingrada proti zapadu in ju-<>d katerih jih je mnogo spo-!gn je mogoče sklepati, da ho-^obnili za vporabo, 88 aeropla-jee maršal "Timošenko v loku nov, mnogi še ne poškodovani,' dospeti do Rostova in odreaa-"W0 trukov, nad 5000 konjj ti nemški armadi nmik iz o-i ."1,000,000 nabojev in veliko srednjega Kavkaza. . množino infanterijskega oro-' Na nekaterih krajih okoli i žja ter drugega vojnega mater-' Stalingrada so se Nemci tako jala.	j naglo in v tako veliki zmešnja-
Rdeča armada na severoza-'vi umaknili, da so pnstili za se-ipadni strani Stalingrada je boj svoje rumunske tovariše, ki zavzela vasi Toniilin. Akatov- j so pnstili v velikih skupinah ko in I^a-tašanko ter se zdru- j vjeti. Nemci so tudi pri Stalin-žila z armado, ki je tri mesece< gradu pokazali isto, kot v držala tovarniški del Stalin-! Egiptu, da zanuste rvoje zavez-grada. "RoFi so tudi-zavzeli Sn- nike, kadar jih zapusti vojna rovikino, 75 milj zaipadno od greČa.
nemirih, so globoko pretresla hrvaški narod, ki zdaj spoznava, da ideja osisča o Neodvisni Hrvaški ne zmači ni)6 drugega nego zasnžnenje hrvaškega naroda.
*
(Uvodnik v london&k e m Tjmes-u od 22. okt., 1942.)
Poskus atentata na Paveliča
Poskus atentata na Paveliča, glavnega hrvaškega kviz-linga, pripisnjejo .nekatere vesti njegovemu tovarišu Kva-terniku, kar je zelo značilno. Pravijo, da imajo razibojniki svojo posebno čast, akoravno tega ni mogoče izvajati iz kriminalnih zapisnikov. Ni baš verjeno, da bi bili politični gangsterji v tem pogledn bolj i
Svečka v omari
Sest let stara Marsha Gers-tler iz Brooklvna, je vstala zgodaj in ni hotela buditi očeta	. . . . , . . , , . . i -rr i nego navadni kriminalni zna i in matere, ki sta se spala. Kar1 ^^T.
lepo sama je šla v omaro za obleko in se tamkaj pričela i-grati. Toda zdelo se (ji'je, da ji :^aca;,a
je treba luči in zato je poiskala svečko in jo prižgala.
Kmalu nato se je zbudil oče male Marsbe, ker ga je dušil dim, ki se je razširjal po vsem stanovanju Vstal je in ves o-mamljen šel ven na hodnik, kjer je srečal dva policaja, ki sta že Šla gledat, kaj pomeni dim, ki je silil skozi okna. In prišla sta policaja baš pravočasno, kajti mož se je pred njima onesvestil in v stanovanju samem s*ta ležali onesvečeni mala MarsTia in njena ma-ti. Rešilno delo je pa tndi oba policaja tako zdelalo, da sta vsled dušečega dima oba omedlela.
Slovitemu maršalu Timošenku je zopet prišel na pomoč general Zima. Nemci tega generala dobro poznajo od lanskega leta in letos so ga pričeli zopet okušati.
i Obleka iz las
! Po nemškem radijskem poro-t čilu je neki madžarski iTjnajdi-; tel j nafpravil tkanino iz člove Ških las. Blago, kakor trdi po ročilo, je izredno močno in primerno za izdelovanje plaščev in 6-lične obleke. Poročilo dodaja. da je to blego zelo poceni, daja, da je to blago zelo poeeni.
ZAJRADI narodnega praznika ZAHVALNEOA DNE, ne izide jutri "Glas Naroda". — Prihodnja številka bo v petek, dne 27. novembra. Uprava.
čaji.
Oba imata skupne poteze neomejeno časti-hlepnost in popolno brezobzir nost nanram človeškemu živ ljenjn. Po njihovi sodbi in obsodbi "incontumaciam" v Aix-u. zaradi umora kralja Aleksandra in Barthou-a v Marseillu, skozi dobrih 5 teti nisnno nič poselbnesa slišali o teh Mhissolinijevih hlapcih Takra<t šele s+a se nanovo pojavila na Hrvaškem, kamor jih je vihar nemškecra nrodira-nia privpdel na oblast v mesecu aprilu. 1941.
Izpolnjevala sta ukaze svojih nemških delodajalcev z ono zvestobo, ki je skupna vsej zalegi kvizlingov v začetnem poteku nemških zasedanj. Obdala ^ta se s kopico fanatikov in a-vanturistov, zapovedovala sto pokolje in streljanje vseh onih, ki so se jima imirali ali Obsoje-vali njihov režim.
Po 18-mesečni tiraniji pa srta zdaj mnogo bolj v breme nego v korist osišou, najbolj pa njegovemu močnejšemu partnerju.
V zadnjih treh mesecih je bilo preoej dokazov o njihovih neuspehih. Niti njihovi najemniki, niti italijanske in nemške posadke na zapadn^m """nl-
(Dalje na 2. strani.]. _ j
*f» l I i N I I A D i* >- Nmm T ««C
WEDNESDAY, NOVEMBER 25, 1942
VRANOTUEN 189»
"GLAS NARODA"
(▼ofc« or
rtorii)
Owned and PsbUabed by Biogenic PqbUahlng Oonptnj, (▲ Corporation* Prank SakMt. Pwaident; lgnac Bode, Treasurer; Joseph Lnpsha, Sac.
PUm at bnrinw at th* oorpormJdon and addreeeee of aborc officer«;
US WEST 18th STREET. NBW YORK. N. Y.
49th Year
"OUj Naroda" la taaned erery day except Saturdays, Sunday«
■<ut Hulldaja.	— .
Snbarrtptlon Yearly	AdvertUemeot on Agreement.
Za crio lato *elja list ta Ameriko In Kanado <6.— : aa pol leu $8.— ; sa Cmtrt leta Si nO- — 7A New York za celo lato »7.— ; « POJ leta $3.00. Za lnowmatTo aa «4n teto $3.— ; sa prt leta «a5Q.
~Ulaa Naroda" tebaja vaakl dan l*vwan#i «obot . nedHJ In prasnlkov.
«G1 VB NARODA", «1« WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. I Telephone: CHelaea S—1242
LOUIS ADAMIČ f
0 SLOVENSKEM KONGRESU
Dosti ameriških Slovencev, živečih v raznih krajih Amerike, a večinoma v Cle-velandu, mi je zadnje tedne pisati o z že-11 jo, da bi izrazil svoje mnenje " dosedanjih načrtjh za Slovenci narodni kongres, ki se bo vršil v Olevelandu 5. .in 6. deceirlbra.
Doslej nisem imel osebno veliko opraviti z načrti za kon-g'es, toda v splošnem ec strinjam z njimi, kolikor so mi znani. Mr. Vincent Cainkar, ki je
V JUGOSLAVIJI
(Nadaljevanje.)
Partizanske čete so drugačne.
V zadnjih mesecih je prihajalo posredno iz Jugoslavije i neposredno iz Moskve vedno več vesti o takozvanih par-zanskili skupinah, ki so se organizirale največ v Bosni. Ka
111 1I1I11I111HIUUI111111IUU1IIIII1IM1II1U1U
JEKKl KOPKIVSEK ln nje««* orkeoter na fiatfah
Tereslnka Polka
Na planlncatk—valfiek Btw. M »7» ln DVOUMNI UNIVERSITY TAMBUR1CA — Uw. M 671
Za t os. cenik ln cene ploM aa obrnite na : JOHN MARS1CH Ine.
«4U W«M 42nd Siren«. New York
RAZGLEDNIH
Piie Anns T. Krasna
narno stanje in civilno vojno.
tyfee kaže, da je staro polit ič-no vodstvo v Sloveniji, vštevši obe do»lej vaižni politični stranki, postalp pasivno in se ne upi-
ra. OČV&VL^Nekateri iamed sta.	ameriški Slovenci, "da j so igrale veiiko in važno vlo
rih jtflfebiih voditeljev so eelo. morej0 ^tvariti bodočnost, go pri zanetenju zadnje sve
Grof Berehtold je umrl
j Sedaj, ko divja že drugi o-(Jcmovini in da bi se jim tudi gromni svetovni požar, so uia-pomagalp, kolikor moremo po- ione pozabljene osebnosti, ki
kvizlingi, drngi so "apoarji",: katero si	in kakršna jejtovne morije. Med take oseb-
ah pa. ka/kor pravimo v Aone- ,1K^oea Z* Slovenijo kot debelo nosti je spadal grof Leopold riki, "sede na plotu.' Na dru- ia za Skvvence kot narod. ~ " ----- • ■ gi strani pa vidwno, da so j 3 Verjamem tudi, da bi mo-mQa^i l.rndfe kakor tudi veči-; vn]	m^o vppšbevati dej
noma važni nepolitični vodita i %tvo da ^ ^ j^j ^^ ao_ lji, kar jih ni bilo pobitih ali!^^ pusiia uradno in brez predsednik J PO slov. sekcija, odpeljanith v ital|ianske bi ]>ridpžbe izrekla za Zedinjeno me je pismeno povabil da pre-jske ječa._ y ujetnika tabrišča,' gioveuijd, ki naj vključuje vse
vzamem predsedništvo referata št. 1. "Vojna in ameriški Slovenci." V čast =i štejem, da sem bil imenovan za ta referat ter sem pripravljen Sodelovati
Berehtold, ki je, kot'avs-trijski zunanji minister izdal ultimatum Snbiji v letu 1914.
Ime te^a grofa, ki je te dni umrl na svojem gradu na Madžarskem, v starosti 79 let, se vleče, kakor veriga in kaže,
ali na pristno delo, postali bo-	kraje na Koroškem, kako'je rodbina grofova
jpvniki in delavci v "Osvdbo- štajerskem, [Primorskem in1 predovala in se solnčila v ce-d,lm fronti. ; Vsi ti se sedaj(0gT1gkenv tako da bodo mesta: 6ar:iki milosti ^ozi nekaj Ne-
aktivno ibojcpejo ali pa
■ ""»Pa-, Celovec, Gorica. Trst. zopet v iteirajo z onimi, ki vodijo od-'fedrnžepi g^eniji. To mene z vsemi ostalimi člani odbora. |por. Nobenega dvoma ne more ^ebno	^e vznemirja, ali
Obžahijem pa, da bom mogel biti več. da so partizanske «ate|nK)1<da ^ ^^rbelo dru^e. Tem biti preveč na kongresovih se-io«svnlbodilne fronte izsevale	^aj se potrudijo in
___ _	jah le 5. decemibra, ker mor am važne bitke s silami osišča. napotijo ostale zavezniSke
ir vedno v^času vojaških vpadov, so bili v teh skupinah v 6- dtceiiibra predavati v Bosto-j (Partizani so velike vojaške;sile, da pridc-jo do enakega za^
ičetku najbrže ljudje, katere je osvobodila meščanska vojna i propad vladnih organizacij. Toda jasno je zdaj, da so idi še nekaj več. Nekatere teh čet so sestavljene iz razbojni->v in avanturistov ter so uibijale in plenile brez razlike in r» včasih spopadle tudi z generalom Mihajlovieem.
nn in New Yorkn. Za to dvoje; važnofeti	danes najbrž
predavanje sem b?l angažiran kontrolirajo v^e slovensko po-
ze pred meseci, ko še nisem vedel, kdaj se bo vr£il Slovenski koTwares.
dežel je. Ijo večja mesta so v rokah osišča, kjer vzdržujejo
letij.
Po ukazu Leopolda Berch tolda je bil dne 23. julija, ob*
je, ako ne glasno, z gest ulj L
in pogledi očitalo njegovo strašno dejanje. On sam je trdil, da je (pri vsem tem docela nedolžen, ter se je .da ne more razumeti, kako bi se moglo krivdo odgovornosti za svetovno vojno meta f L na enega s'amega človeka, ku pa so vendar evropske raz-m'ere same privedle do krvo-prelitja. ,
Spisi, ki so t>ili izdani po svetovni vojni in ki so vsebovali papirje^ kateri so i^prič -vali krivdo vojne, so naglaik;-li, da je Berobtold s svojimi aristokratskimi kolegi imel z,*i-mišiljeno vojno že precej ča^a prej, kot se je v resnici zai -la in zato je z zvijačo dob!'.
_ cesarjev podpis, ko je bil nMt
ključka glede na bodočo Slovenijo, do kakršnega je prišla sovjetska Rudija.
4. Po vseh dosedanjih izgle-
j	Xemci in Italijani ogromne vo-'dili. bi bilo trudi zelo važno, da
. Ta kowrres lathildo dobi veliko, jaške posadke. Tudi ni dvoma! imamo v nwslih generala Mi-Polagoma pa so se komunisti organizirali in so postali važnost. Ker so me vprašali zajda so poveljniki nekaterih par-l ha jltviča, posebno dejstvo, da j lilni element tega giibanja. Danes oibstojajo močne skupine moie miSljerijA ljudje, ki so vo-l tižanskih čet komunisti, ali on sedaj ni faktor v vojaški^ : oli takozvanih partizanov. Nekateri jih cenijo na skupno ditp>?i ameri^Vb Sloveneev. pa ljudje, ki goje simpatije doj ideologe! ali splosni politični ">.°00. Nag\- in Tito, madžarska komunista, vodita nekatere, tndi l^udie. ki niso posebno vid,njih rn do Rusije, oziroma situaciji v Sloveniji. (O tem h čet. Dnigi zopet, ki slede bolj interesu nego ideologičuiin I ni pH o^eVjovanju slovenske-jrtbeh. Toda pretežna večina bom še pl«al malo pozneje.)
načelujejo drugim skupinam.	nn«*ljem3tva, med katere] 5:anov osvobodilne fronte ni o. Tudi ni v mojih mislih no-
političnim smernicam,
i š+oi^m tiidi «ame2ra s?ibe-

mejna jugoslovanska vlada ni-
rw ,	. j	'koli resno raapravljala in ni
Zelo verjetno, je. da so v i „ .	...
o, ... . t J * ••• _, v storila no>benm pozitivnih ko^-
Slovenni m v Jugoslaviji sploh, .	. 1 , , . _,
• i • -	- . rakov z oziroma na bodočnost
sovjetski komisarji ali sovjet-
Slovenije in Jugoslavije, ka- kumentov, ki so bili izdani
S čacom je postalo jasno, da uživajo nekatere teh par-r",^"	-...... naj: komunistična, vendar pa ie glO benega dvoma ampak sem trd
,* * j j v _ ^ „	\rnEVvn d« ""	da navedem bok o naklonjena slovanski Ru- no prepričan, da ni sedanja za-
•anskih čet posredno ali neposredno podporo Moskve m da ^^ ^ ^ ^ nflj M po ""	" '	- - "
i, Rusi najibrže tudi pomagajo z denarjem. Istočasno so	^^ r ^^^ ^ ki
-kovski in komunistični listi v nekaterih deželah začeli na- _ ^^ udeležili konjrre^a.
lati generala Mihajloviča in ga črniti.	1. Naša rojstna dežela pre-
Nekateri deli prebivalstva razkosane Jugoslavije so »e-^vi^	boAo, kar jih je
iz:j>tttili radi objestnosti nekaterih partizanov, se uprli proti ^pi^anUi v zgodovini Sloven
" ti in uničili nekatere izmed i^ijbolj krutih in brezobzirnih
p. Cesto je fprišlo do spopadov tudi med četniki generala
f hajloviea in partizani, katere v Moskvi imenujejo "Na-
odno vojsko".
Ta naraščajoči boj med četniki in partizani — o katerih •i človek mislil, da se bodo združili v cilju uničenja skupnega rvražnika — pomeni več nego le manifestacijo krčev, v kate-
šestili zvečer dostavljen a v-j „
strijski ultimatum sirski via-1 J B<>*™ „ prestolonasle Ime di, ki je hotela deloma zado- Franc Ferdinand m nje^va btiti zahtevam navedenim v,^a Zofija. Sicer bi stan vojni napovedi, pa ni hotela.	^ m maral preslolona-
Avstrija tega prejeti, nakar sledmka in ne njegove zene, m, se je vnela strašna svetovna' podpisal napovedi za w -vojna, ki je trajala štiri leta in ^^di njunega umora ako končala tako, da je mogočna ™ ne bila umetno podtaknj-Avstrija razpadla.	lia	omenjena na^doba -
,, J. ' . .. , j. - i. napadu na avstrijske čete. Mnogi zgodovinarjigrdijo ali Te ^	so ^ ^
so trdili da je imel Berehtold | BercbtoMUf je hotel -n
veliko vlogo v zanetenju prve, zavmiti 7 Panjem svoji!
svetovne vojne. Kot	katerih pa ni ni-
ski kancelar zunanji minister. k']ar bHciral v lotn 1934
in minister halbslburske cesar- .j. -u-
. -u- ii* 1Q10 101^ Pa 3e francoski zgodovinar •ke tee od leta 1912 do 1915, ^ ^ y ob PVOiji
je tudi igral izredno odločil-	na Dunaju iz;a.
no vlogo v zadevah, ki so se ^ ^ ^ ^ smrti gr
^UAIA wnnnt'O/Wvi ro TTI C% SITtl>l 11	*	'	mm,
Berchtolda izdana knjiea n. -govih spominov, kateri b lo
tikale napovedbe vojne Srbiji. Po poročilih avstrijskih do-
vse'bovali te tajne dok urn < -
: fl v.°^skl P°ve^niki; ki so sve kr-no ^ ljwJstv-0. g tem ni letu l930, je bil Berohtold ti-' te, ki -bodo dokazali, da je cev. Zdi se, da je že sto tisoč Z^L^ ^c^rhiZ	ida ni v vladi aU okoli' sti ki ^ z zvijačo pridobil Nemčija tista, ki je instigirMn
naših ljudi padlo v uporniških	^iJJ?0 ™i^sameznikov, ki imajo v, starega Franc Jožefa, ki se je in vž-ala prvo svetovno vo>
bojih in umrlo vsled sistem a t ič- t(,oslovaniihnartiz^ov. Tn-	da postanejo kon' protivil vojni, da je podpisal n0. 0d tistega časa pa ni b ">
________*	__• —	** *____J O	1	*	r4	-T r% /vr\n viri rj o <nocA ^ftljnimont na iVati^lROrYl 10 IH IO
nega naeijskcga in fašističnega di°ni dvoma da se Ru^iia kot -truktiv,li zastopniki za našo dokument, na katerem je bilo univečanja prebivalstva. Iz- vlada ali dr4va m0^o inte^ go^o Slovenijo, HH-aško in navedeno, da so Srbi napadli
ključen o ni, da umrje letošnjo __ Balkan in Wo=laviiolSrblK>- '	.	I avstrijske čete pn Teme s h
zimo na daljnih 250.000 Sloven- ^^ ^^ ™	! Nadvse važno je, da uetva-' Rubinu. Ko je cesar podpisal
ključeno ni, da umrje letošnjo sira 7>a Balkan in Jugoslavijo j
ih se zvija Jugoslavija. To je obenem nov izraz prastarega!	kTžTveTomaTn^ v -	i ,	v i - ^ i
___j^i• t_i.~	J.i_____J__u^ii________N 1	v,disi s .pogledom na bodočnost.
oev. To. so strašne številke, če	^! ri k^™rreK stab,° organizciio, listino, je njegov zunanji ini-
j. . '	J j _ v j y , ki bi imela denarja rn svo;o nister zabrisal navedbo o na-
Če se vo>
onflikta, ki že dolgo pozdvaja balkanske narode. Jugoslavi-|ra2ii.h t^}}, kraiili. a gleda deloma v Rim in proti zahodu, daloma pa v Cari
?rad in proti vzhodu. Rusko zanimanje za jugoslovanske par-;zine je več'nego neposredni interes do tega, da nadlegujejo Vemce. To zanimanje je daleko sežno in mnogi opazovalci so menit, da Rusija tu postavlja mejnike svojih zahtev na povojnem Balkanu.
^ ^	j prsamo. xa vi^uiumivi^
Kritiko van je Mihajloviča.
Komunisti očitajo generalu Mihajloviča, dp. se je preme-»lo iu premlačao lotil nalog guerilske vojne in ga obtožujejo, :a mesetari s sovražnikom. Ti napadi bo videti kolikor toli-, upravičeni, ker jih navidezno potrjuje zastoj četniških o-: -racij v neposredni preteklosti. Partizani pa so med tem — coro neglede na izgube in žrtve — napadali in vznemirjali sadke osi^a, trdovratno in brez prestanka, dočim je delo-d general Mihajlovič mmogo manj vidno, a morda bolj učin-,vitof Zavzel je stališče, da njegova glavna naloga ni le znemirjti sovražnika, temveč tudi ohraniti svoje sile za oni an, Igo ae bo odprla druga fronta v Evropi in ko mu bo za-rotovljena redtna oskrba z orožjem in municijo.
Kadar komunisti napadajo generala Mihajloviča, ga sli-enjo kot faš»tom naklonjenega in ga olbtožujcjo, da se poga-a % Italijani in s petain-sko vlado maršala (generala —-op. flC) Milana Nediča, ki načeluje vladi v marijonetni srbski lržavi, ^ je zasedena od Nemcev. Oni, ki zagovarjajo generala Mihajloviča ne taje da je bil morda v stikih tako z Italijani k$kor z maršalom N^ičem, razlagajo pa, da so take "pogodbe" zelo v navadi v balkanski politiki. Češ general Mi-hajjovič se je moral pogajati z Italijani glede iTipustitve la-škiii njetnikov, ki jih je imel v rokah — trdili so, da jih je zamenjal za dobave bencina in m uniči je — in. da je maršal Nedic kljuto vsemu le Sito, ne pa kvizlmg. Nedavno so poroča-i celo, da je maršal Nedič odstopil, toda uradno potrdila ni bila
Resuioa o teh mukah, ki v tej do!bi pretresajo Jugoslavijo je zastrta od cenzure, zatiranja in propagande, toda verjetno <, da so general Mihajlovič in njegovi četniki v bistvu iskre-i i doraoljuibi, ki se »bore za Srbijo in da se partizani bore de-loma za svojo domovino, deloma za seibe in deloma za Rusijo, agoslavija je raztrgana od velikih nasprotij in notranjih
Plemenska, verska in ideologična nasproistva ter o*>i-xjno tekmovanj*1 prvakov za oblast, so zastrupile vzroke na-•avne razdeljenosti. Bolj kot katerakoli droga dežela v Ev roti j© Jugoslavija razkrila strahotno naravo problemov re-k on** rakci jej kamere bo moral svet razrešiti po vojni.
Toda boj proti o^vojevalcu se nadaljuje.
(To je konec drugega de la članka H. W. Baldwina, ki je bil priobčen v N. Y. Tirnemu. — Tretji del v kratkem sledi. — Op. nrect)	- ; >	__
pogled m nemogoče m never-. ab	eksp]to&ivnill
.letno da jegme polovica	problemov, toda prepričan sem,
venskem prebivalstva, preden a ^	el^ lozik lahko
bo vocma končana. Zato susre-t Morda bi bU najbolj-^tiram da globoko poudanmo .. kongresa, da bi se ta dejstva rn zajemo militi; mora!i;o ^prla Te6Ina poUtič-na aktivno dolo, ki era zaiite-t__	m ™_______
ea	no
vaio te strašne resničnosti 'in
motnosti. Če hočemo, da se ffTovenija po vojni gospodar sko in Tmdfomo obnovi, bomo ameriiaki Slovenci morali zbrati ogromne vsote v ta namen.
2. Kakor kaižeio razna poročila iz Stavenije, je danes ves slovenski narod v silnem političnem procesu, ki odpira dva važna pogleda. Prvi je čudoviti in junaški odpor našega naroda, proti osiščn. Drugi je moiročna nova ideološka razvrstitev. ki prebaja v nefvolucijo-
aktivnih Slovencev v stari
^jiiiiiinniiHiniiiiiniiiiiiiuiniiiiiii^
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica
daje poljudna navodila, kako
ki
ameriški državljan.
Poleg TpraSanJ, ki jih navadno sodniki stavijo pri Upi tu n dr-iavljaastvo. vsebuje knjižica fie T II. delu nekaj vainih letnic la zgodovine Zedinjenih držav, t III. delu pod naslovom Bazno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenib driav, Lincolnov govor ▼ Gettysburgu, Predsedniki Zedlnje-nlh držav ln Poedlne driave.
knjiŽld je
samo 50 centov.
ln se dobi pri: SUWKttC PUBLISHING CO. Wot 18th SC. New Ysck
Note
za
PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR
BREEZES OF SPKLNG TIME UF BLOSSOM (Cvetni Casl SLOVENSKI FANTJE
VSE BOM PRODALA_
PO JEZEBD
KOLO_ •
OHIO VALLEX
SYLVIA POLKA	_
Ta organizacija bi; padu na avstrijske čete, rein koč, da dogodek ni bil uradno konstruktivnega pogled a in na-! potrjen, peti bi morala vse moči, da bi( Po vojni ga je povsod, ko-mosrla reševati naloge, ki se ti- der je hodil zasledovala ta če jo bodočno=t i Slovenije v smi krivda početka strašnega kla-slu splošne amoriiske politike, nja. Naj je bil v Švici, Italiji, kot se razvije in na katere raa-! na Češkem, v Nemčiji ali na voj bomo morali vplivati po Madžarskem, povsod se mu svojih močeh. Važno 'bo tudi. da se delovanje te organizacije koordinira z dedovanjem slič-nih organizacij med Hrvati in
ti prolblem s prisilno rekon-
o tem nič več slišati.
Berehtold je bil zelo boerat in je imel svoja posestva in gradove po vsej Avstriji in Madžarski. Bogata je bila tudi njegova žena, ki je izh^ia-la iz vplivne madžarske arir stokraitske roflbine Karolyi. Njen oče je bil Franc Jor. : v poslanik na angleSkem dvom.
Po vojni je Berchtolda strašno grizlo dejstvo, da ni imel več svobodnega dostopa in kre-tanja v deželah, kjer je imel nekdaj svoja ogromna po-^-stva. Čehoslovakija je zahtevala, da postane državljan, pa se ie temu uprl, potem je Se1. ~
TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
FHu. ako jih ustvarijo, kajti strukcijo hrvaške vlade. Paye-j Monakovo, pa so tudi tam Slovenija najbrže nima dobre lic mu je žrtvoval Kvaternika| htevali od njega passport, hodočnoti, če je ne bodo imele hidi ostale dežele na slovanskem joau.
poti, 18. novembra 1942
Louis Adamič.
na-
POLOŽAJ NA HRVAŠKEM
Nadaljevanje s 1. str.
in par drugih tovarišev. Toda; je razjarjen odšel v Av-—- rs—4.: u:	An gtrjj0) kjer pa mu niso hoteli
priznati njegovesra državljanstva, četudi je bil ro.ien na I> -naju. Končno je doživel še zai: nii udarec, da ga niti MadžžK-ska, za katero se ie vedno o-greval, ni hotela sprejeti, kc~v svojega državljana. — Kljnb vsemu pa izgleda, da ga ni n-morila težka vest, niti ni poginil od pomanjkanja, ampak do konca živel v izobilju.
tudi oni Hrvati, ki so bili do leta 1941. odkrito sovražni Srbom, so adaj v opoziciji proti tiranskemu kvizlingu, a narodov odpor se širi in z njim naraščata sabotaža in guerilsko četovanje. Osvojevalčeva dilema je neizpremenjena. Ako obdrži Paveliča, bo narod Še bol j uporen, če ga završe, bo priznal svoj poraz.
— Poro?a Jugoslov. Information Center
SPA VAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ_
DEKLE NA VRTU
OJ. MARIČKA, PEOLJAJ
BARČICA
MLADI KAPETANB
GREMO. NA ŠTAJERSKO STAJERIŠ
HAPPT POLKA ČE NA TUJIM
35 centov komad 3 za $1.
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Po 25c komad:
NaroČite prt KNJIGARNI
SLO VE NIC PUBLISHING CO. = 2IS West 18th 8t., New York =
kanu, niti madžarski bolgarski pomagači, niso mogli zatreti odpora, ki se je pojavil v srbskih planinah pod vodstvom generala Mihajloviča in se kmalu nato razširil v Sloveniji, Hrvaški in drugih zasedenih ozemljili. Maršal List je bil odstavljeni od poveljetrva na Balkanu in zamenjan z letalskim maršalom Loehr-om. Zelo zna-čillno je, da je novi poveljnik' j (j, začel svoj posel s tem, da je', i, i ponudil vlado v marijonetni j (i( i kraljevini Hrvaški dr. MiačekuJ (i, spoštovanemu voditelju Hrva- , i( i ške kmečke stranke. Toda ta i^i patriot je odklonil sodelovanje 11( i in je moral nazaj v internacijo, ^"Knjiga je trdo vezana in ima 621 etrani"^fcl|
kamor so mu sledili številni < Sani njegove stranke. Njihovo>i * interniran je pa seveda ne re- i 1 šnje problema, pred katerim i 'i > stoji tlačitelj, dočim je že dej- ('( stvo parno na sebi, da so Nemci 1 1
skušali pridobiti dr.
KUHARSKA KNJIGA: j
Recipes gf Ali j! Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
00
Stane samo $
2.
Secepti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so? tudi v jesiku naroda, ki ma je kaka Jed podobno v navadi J
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo zaj}, kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati in izpopolniti

^Naročite pri:
J
vSTka tbMPriradel° PaTeli6u| KNJIGARNI SLOVENir PUBLISHING C.O.
Hitler je ?<wfa«W.razvo®lja--l819	8tr»rt	. New York, H, T,
5348235348232348232353482348482323482323235353235353485323534848534831485348485353535348
*6li0 R A I O O A* m H«i M
WEDNESDAY, NOVEMBER 25, 1942
Vesti iz. slovenskih
----------I	M I —I-——~~~~~~~~~~~——----"*------1-1-
tramoiijbi
T
naselbin
Dopisi m nam vedno dobrodošli, ker ianl vh na*« tltatelje in m i njimi nail rojaki rekoč med aekoi
ZABAVA "DOMOVINE" V BROOKLYN!!
ZAHVALNI DAN
, ka-že nastopila na različnih odrih ni pa izključno ameriška. Kaj- Federacija priredi veselico v vi roki. Jakob Sabec je bil tu-Jke (delegate), kateri se bo&te kraja in prireditvah, bo otvorila pro- ti v starih in modernih časih'korist Jug-oslovaaiske pomožne di dalj časa v bolnišnici, sedaj udeležili Slovenskega narodne-I igram z auierib&o hinrno. Me-j ^ o mnogi narodi praznovali dan akcije, pri kateri bo deloval t-e odravi doma. Dpi je Terezi-| ga kongresa, kateri se vrsi dne katera Kani abor nastopi dvakrat in, v zahvalo za rešitev od pogi- tudi odbor postojanke št. 25. ja Home je že 7 tednov v po-15. in 6. deoemlbra v Clevelandu.
Živimo v času, da ga svet šei Pevske točke bodo jako zaaii-ni videl, v vojni vihri, v kate- mi ve. Članica društva "IDo-ri l>ode »godov i na pisala ka-,1110V roe" Ann Kepic, katera je rikanoe kor še nikoli popreje. Mi leri smo pii&L iz »tarega pred k-ti, se kaj radi spominjamo na - ill mladih let,
smo preživeli v našem rodnem ženski ^bor, ikakbtr tudi zbor kraju, naši domovini.	!mladenk, vse tu rojene v Ame-
Kako nas -edaj zanima, kaj'riki, nastopi prvikrat. "Domo-se godi. Novice ao zelo straš-jvrna vedno poskusa kaj novega ne, žalostne. Požigi, morije; in tudi sedaj bode program tiai3!4i ljudi, t?o je na dnevnem| lo zanimiv. Vrši se v Slov en-redu. Kako žalotne razmere skom domu, 253 Irving Ave. vladajo sedaj v Jugoslaviji! Prioetek oft> 5. popoldne. . 1 Vse je razikof^ano in razdeljeno, I Vdeležite se, lijaki! IH"o:a-ljudje pa trpijo, da je grooa. 111a Slovenskega doma je vsa po-Wndar pa enkrat bode druga-il>arvana in tako primerna %a t'c\ 7n> vzhaja solno«, katero bo- visaiko prireditbv. Mopoče jo tmli naNo domovino o^veti-jšo niste videli zadnji čas. pri-lo. Kaj moramo mi storiti, 'dite ne samo sedaj, ampak ob ki bivamo tni v Ameriki? Dbh vsaki ptriliki, da s tem pokaže-lujmo. kur j<> v naišLh močeh in j te. da ste Slovenci in podpirate pokažimo svetu da smo zavedni Rlovorvski dom.
Katinka Pavlic.
Brooklyn, N. Y.
iThankfegivijig I>ay je velik in pon»6mh»4. praznik za Ame-^Jdeja take proslave
VESELICA ZA PODPORO DOMOVINI
Zadnjič sem poročaj, da je bi- Andrej Bogataj, se že od 1. okt. lo na Westmorelandfeki federa- nahaja v bolnišnici v Green-cijski seji SNPJ sklenjeno, da burtg. Dobil je poškodbe na Le-
POZOR DELEGATJE SLOV. NAROD. KONGRESA
^ j L i-.' . *	»r»	* .	%	V	'U*
iSpodaj podpisani želim oJ>- in tam se nastanete, kadar pri-
vies tit i v imenu odbora za preskrbo prenočišča vse zastopni
da podpiramo Ameriko, katera nam je odprla vrata, da lahko delujemo pri na&lh kulturnih in drugih dobrodelnih društvih.
Hiše in domove nxm požiga-jo doma — kako hvaležni moramo biti, da srno ^ukaj, kjer inanio lsihko *£©ven$£ca društva v kai+rih lahko nemoteno dehi-jenio. čie bolj ibi se mogli zanimati SKivenci in <Hl<m drugega..
SlovenKro pevsko društvo "Domovina" že deluje nad 30 let in poskuša na vse načine, <la vsej nekoliko ohrani lepo -'lovorBsko pesem in predstave v slovenskem jeziku. Vse različne težkoče pridejo v tolikih letih. vendar "Domovina*' je bt-la vedno sposobna za nastop. Tudi sedaj je več članov "Domovine" v ameriški armadi in nekateri zaposljeni pri defeaise, tako da se ne morejo vdeleže-vnti tako redno vaj in skušenj nri dru&tvu. .
Vseenio pa Jwde " Domovina" priredila v nedeljo dne 29. no-verribra predstavo pevske točke, kar ?te lahiko ia-tali iz oglasa v 'Glasu Naroda*. Vprizorjeni bosta dve isrri. V an deškem jeziku bode enode-janka "Growing Pains", v s!o-vorrakem jeeiku pa *4 Modema Afidka," katera prvi-č igrana, ker spisana je- bila šele sedaj.
bel j i in dobljene dobi »te.
Navada »t^ga bnžkane v pradavne čaise, ko se je primitivni človek zahvaljeval svojim jfleiaeugkkn bogovom, da je prestal nevarnosti gladu, po-vodnji in 'kuge. V starinski Aileksahdriji v Egiptu, kakor nam po veda jo s»tari aapiski, se je praznoval neki 21. jiu^j kot dan zaiivale ker so tega dne pre stali sunki potresa. Stari Židje so v zahvalo bogovom proslavljali praznik Taberaakeijev.
Take proslave so biie v navadi na Angleškem ob raznih piilikah. na primer v zahvalo za zmago nad španjsko armado.
Thanksgiving Day pa je po ovojem zaiačaju posebna sever-no-amerišika ustanova. V*ak
am m iški šolski otrok zna o iz]prvem zahvalnem dnevu na a-
JfPO. slov. se&cija.	i.^elfi za revmatizmom, sedaj je|0., da se nemudoma prijavite,
Dbe 15. novemlbra je imel od- že toliko boljša, da malo vstane &ko želite imeti za ta čas bi-
t>o: skupno sejo v White Val-,m hodi s palico.
ley, in je bilo sklenjeno, da se veselica vriši dne 26. decembra in sicer v Esptort, iPa., v Man-; oetovi dvorami.
• Na tej seji som tudi omenil' da mi je l^lagajnik postojanke št. 25. rekel, da je odposlal na-j brano vsoto na blagajnika Jur-
Jurij iz Bele doline.
White Valley, Pa.
ZANIMAN'JE ZA SLOVENSKI KONGRES.
IJhie 5. in 6. deoemlbra se bo vršil v Clevelandu Slovenski jev<ja v Chicago, kar bi bil mo-1 „tfrodni (kongres, kar otbeta biti ral že pred dvema mesecema no^aj i^vanredinega v zgodovi-napravitL To omanim zato. da'ni ameriških Slovencev. V tu-bode nekateri mislil, da sem jaz j kajšnjem mestu je opaziti med 9love- kakor kateremu ljubo, zadrževal, ker so kot tajni- j siovenoi za to stvar precejšnje ?lavili 6tan: 6403 St. Clair
vanja v Olevelandu p: enocišče, in za koliko UočL To je, da toč no navedite, ali pridete že v petek zvečer, in nadalje, ali želite tudi še v nedeljo prenočevati tukaj. Važno je, da obvestite to takoj in to saj do 1. decemibra morajo biti vse prijave na rokah tega odbora. Na poznejše prijave ne moremo več odgovarjati.
Prijavite ee na sledeče na-
SLOVENEC V VAŽNI SLUŽBI PSI MORNARICI.
j&lovenec Louis J. Mali Fittdburgha, Pa., že 23 let siuoi merskih tleh Ln o tradicijonai v vojni mornarici Strica Sasna nem puranu in pumipink pie. in je bil nedavno iz Chief Gun- Ko so prvi angleški priseljen-ners ALate povišan v Warrant ei priiŠJi v Ameriko in pristali podpirati'ofikvr.	114 obal New England, težka
Mali je z ameriško mornari-'ji«i jo predla. Ti Puritanci eo co. potoval v Vzhodno in Za-; bili prišli v Novi Svet, da uider pa dm o Indijo in je tudi obiskal j<> verskemu zatiranju, tn pa v večji del E^pe. Bil je tudi j divjini jim je pietila *mrt od na Kitajskem in na Japonskem lakote. Ko so končno sklenili ob času potresa 1923.	I prijateljstvo z Indijanci, ki so
Več kit je /bil v službi na'jih učili sejati koruzo, in do-Great Lake* Station v No. Oii-^egli obidito -žetev, bilo je ve-cago HI. Ob izbruhu vojne je likansko veselje. Governer bil dodeljen konvojski službi Bradford je leta 1621 določil na Atlantiku, od koder se je.dan, ko naj ee ljudstvo raduje preti kratkim vrnil. V svojem novem povišanju je bil dodeljen kot učitelj na protizraeni postaji v Virginia Beach, Va.
Mali je bil rojen v Novem me etu na Dolenjskem, in je prišel v Ameriko v starosti 11 let in različne Obiskoval je St. Mary V šolo v
ka zmerom povpraševali, zakaj ne vidijo nič v časopisih od te posojanke.
!Na zadnji seji je tudi blagajnik napravil nok govor, s katerim sem se tudi jaz strinjal,
zanimanje. Kot mi je znano, so do malepra vsa društva o tem razpravljala na svojih sejah in so tudi izvolila delegate, ki se bodo vdeležili tega kongresa. Po-ebno klu!b 'Slovenski dom'
Ave., ali pa Johanna Mervar. 7S01 Wadepark Ave., Cleveland, O., Nežka Zaiokar, 911 Addison Rd., J. F. Dura, 15605 Waterloo Rd„ Cleveland. O.
Žal da za transportacijo bo-dete morali saimi skrbeti, ker
a»koprav je nas bilo komaj en jg smatral stvar za tako važno, ducat navBcčih in eem rekel, daj ;ja preložil svojo g*!avno let-	mogel temu ustre-
bi <bi0o tudi dobro, da bi <=e tudi no fei ^ je imela vršiti 6. ^ post a,je v ®ov. Nar. Dom blagajnik lahko kaj oglasil v decembra, na eno nedeljo pozne 111 6ale6 3 P0™11^0 železnico, časopisih, pa je Tekel, da se bo ^ ^ na 13 decemJbra. Ta
roj. Mestek. Pokojni-
dete, ali pa v uradu SDZ, 6403 St Clair Ave.
Ampak pomnibe zadnji dan prijave naj bo 1. december. In storite torej takoj, ako Mite prenočišče.
Za odbor,
e J. P, Dum,
15605 Waterloo Road, Cleveland, O.
Prijazna prošnja.
Na vse naše Slovence v Clevelandu se obračamo z prošnjo, da kateri imate mogoča efio ali več sob na razpolago za tp dneve zborovanja ob priliki Slovenskega nardonega kongresa, da obvestite to nemudoma na sledeče. J F Dum, 15605 Waterloo Rd. (Ken 5800) Mrs. Nežka Zaiokar. 911 Addison Rip (En 9175), Johanna Mervar, 7801 Wadepark Ave. (Ix 0069) ali pa na začasni glavni etan vsieh odborov v uradu 6403 St. Clair Ave.
Torej prosi se vas vse, kateri imate kaj primernega, da se nemudoma prijavite na gori označene naslove. Želimo imeti kolikor mogoče več sob i^a razpolago ob priliki vseelovenske-
Pittisbunghu, Pa. Je poročen z Vido, rojeno Kob. ki je tudi doma iz Pifrtsburgha. Mrs. Mali
za prestaJo nevarnost in zahva ii Bogu. Bil je ta dan prvi a-merLiki šli
tudi on o*la?n; ali do dane« še preic£itev ceje je bila poseixno Tom!Ži-nisem videl nič.	; vsled tega keT se V€Č Članov -
Bratje fc sestre,, «m. tajnik kluba, raed tem tudi uradniki	odlašajte an^>ak prijavite
ca je bila stara 49 let. Tukaj ,g? ^^f in dece^ff-
«0
tudi ne more vsega napraviti, iker tam, kjer je potsojajika, bi se morali nekoliko bolj zanimati, posebno uradniki. Dne 31. januarja 1943 ibodemo imeli glavno sejo postojanke in upam, da boste izvolili odbor, kateremu se v resnici kaj smi-Hjo rojaki v stari domovini. Jaz od m oje t rani sem napravil po svoje. Uipam. da bo na tej seji vsaj polovica več na-Thank^givinig. Možjje!vzoč:h, kot jih je bilo na zad-""—~ ustrelidi ne- nji. Na tej seji bomo tudi videli, kateri trije bodo tako srečni, da bodo dobili nagrade.
Zatorej ša enkrat prosim, kateri imate še kaj listkov, da jih razprodate in mi jih potem
i-tv-sra. želijo udeležiti tega k on > • - *v f . , 0 T . j	tona in štiri otroke Antona, Jo-
irresa v Clevelandu. Torej čla-
sepha, Jennie in J^ranka. Do-
v s urno m
koliko divjih puranov za slavnostno pojedino. In puran je če danes na mizi vsakega Ame-rikanca ob Zahvalnem dnevu. Sale leta 1660 pa je Thanks-
giving Day postal reden narod-j vrnete prej, .ko jih -boljše je. ni praznik. Predsednik Zdr.u-l (Kot je že zgoraj omenjeno.,
ni, vdeležiie se glavne -letne se- ^ bHa ^ vasi Matlllj fara
,e vpolnem^tevdu dne 13. de-^^ na Notranjskem kjer ^
cenika 1942.	-- v . T J, . 1v
... , j 'pufica očeta Joseph a in polbra-Obenem pozzvljam tudi dn,- ^ petra in	^tro,
ire zavedne Slovence, posebno, XT . . v , .,	•
r j -r * j j t Nozo m vec drusrih sorodnikov, komur dopušča ca3, da se vdele- ^ biyaia 33 let	j
zimo te nad vse pomemjbne ma-1_
nifestacije. S tem bomo pokazali ameriški javnosti, da nismo strankarsko zakrknjeni, temveč, da smo zmožni.in se zavedamo združenja, ko se gre za pomoč in vstajenje svojemu križanemtn narodu v stari domovini.
To pac ni več. kot naša dolžnost. ak*o se hočemo še nadalje prištevati kulturnim narodom.
to takoj, posebno ste prošeni v okolici Slov. Nar. doma. Ampak, tudi izven te okolice se vzame vsako razpoložljivo sobo v poištev. Vi le prijavite na gori omenjene odbornike za preskrbo prenočišč.
J. F. Dam.
in dve hčerki Vida Louise in ženili držav vsako leto feda pro-; Federacija škripaj s postojan-
Marcia Catherine se bodo v (krafckcm preselile v Virginia Beaoh. Va.
J. Z.
No. Chicago, BI
glas, zakaj naj zahvalimo božji J ko priredita veselico. Zatorej Previdnosti. Prvi tak proglas'žo sedaj vabim društva in Čla je (bil izdan pd predsednika	"*	"	J"
Lmcolna leta 1863.
44 - LETNO preiskuSn jo
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION ::
In tako ,tudi letos imamo vzlic težkim časom mnogo razlogov biti zahvalni. Predsednik je poudaril edinost med narodom v borbi proti sovražniku, kakršno zgodovina še ne pomni.	^
(Rastooo solidarnost z dragimi ameritikimi republikami CentraiSoe in Južne Amerike pokaonje kitna proslava Pan-AmeriScega Zahvalnega dneva. Prva taka proslava se je vršila leita 1909 v Washin^tonu v prisotnosti zastopnikov vseh latin skih ameriških repubdik. In ta navada je ostaJa do danaoije^ ga dne.
ne :aznih organizacij, da se vdeležite kar v največjem številu, ker sabava bo v korist našim rojakom v domovini. Za plesa želene bo igral
Frank Oblak, tajnik Slov. doma, j Pittsburgh, Pa.
VESTI IZ CLEVELAND, OHIO.
SLY. MINNESOTA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN T$I MUJONE
v Washington kaj priporočat {Zanimivo je. da je uradni j za našo iacrpaao Jugoslavijo, značaj tega narodnega prazni- da bodo taki, ki «0 za re^oibli-
ko, ne pa za mlonarhijo, pa naj bodo že katoliki ali socialistični.
•Bolniki so v naši naselbini:
Dne 18. mov. je preminil John Martin Ltrtar, star 59 let Doma je bil Kukovic orkestra iz Irwin, Pa & Nedelio, Prefkmnrje. Bival Dne 5. im 6. deoemlbra se vrši je pri družini Fr. Ceh. Sopro-Slovenski narodni kkmgre« v ga mu je umrla lansko leto. Cleveland, in bosta tudi iz naše y gt. Luke bolnišnici je 18. naselbine dva zastopnika in si- nov. preminila mladenka Mincer Anton Rooina, ki bo za£to- rian Novlan, v starosti 17 let. pal društvo št. 232 S>3PJ in PokV>jrnica je bila rojena v Cle-John Kerče, ki bo zastopal dru-; veJandu. Zapušča žalujočega o-štvo 116 ABZ. Ker je ta kon-; četa Antona. Njena mati Kri-g*res v resnici jako važen, za-| stina, roj. Prelogar je umrla le-torej zastopnifci premislite, ta 1927.
kakšen urad boste izVolili. da! Une 18. nov. je po kratki in bo v r-eemici imel kakšno bese- J nruicni bolezni preminila Mrs, do in kaj vpliva, ako bodo Sli Mary Strakal, roj. Jevc. v sta-
WT
DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska m zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje.otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam, in smrti
Ako je društvo A3.Z. v vaši naselbini, vpraSajte krajevnega tajnika sa pojasnila, 6e ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
ka nastal vsled odločne agitacije neke ženske. Sara Joee-pftirne Hale, urednica prve ženske revijo v Ajmerike, je sprožila i^ejo! in zainteresirala v$e država, da bi Thanksgiving Day postal uradni praznik žirom nftfo4a. Končno je prepričata Lincoln a in njegov kabi- ^ net. (WQSL)
VESICA V KANE, PA. " Naznanjam, da priredil naee društvo 391 SNTM v sobot« 38. novembra veaefieo, -v Ooramu-nity Halt v James City, oi> a urj	5ije prebiteik bo šel
našim flanom in drugim fantom is te naselbine, ki so pri vojakih. Torej bratje in sestro pridite v»i na to veselico, da Jb<#no pomagali našim fantom, ki se borijo sa nae. Imeli bomo izvrstno godbo Joe Boliha in|l /njegovih sinov-. "S-. ^ t
John Bizjak,
VABILO! .
Uljodno vabimo vse rojake
IGRI IN ?ABAV0
ki Jib Qdredl Slov. pevsko in (Jramititno društvo
"Domovina." v Nsdeljo, 29. NOV. 1942 2Iačetek qb 5. uri popoldne, v Slovenskem Narodnem Doma r ftSIrviac Ar*. Brooklyn. N.Y.
Prva l«ra:
"MODERNA MXNK4" Druga igra:
-GBOWINQ PAINS" kakor tudi razUčni nastopi 8 PETJEM Vstopnina B# centov, davtifcvkUnfea. f Za obilen poaet m priporoča: -Domovina"
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALI JE.
SLOVENSKE PESMI
Zbirka 9 narodnih Izdala Glasbena Matica » Clevelandu. ,	Cena — »L5«
Emil AdamU—K JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI va moikl
....................... M
PERDO JUVANEC: Zjutraj.........
Sloranfka
PKTER JEREB : Petin cofta : VAJO-LIJ MIRK: PodoknW........J
XORKO PRElX>VBO:
Le. enkrat ie mara delo .
H H. VOCAHfO: PAVClC:
........M
........M
notmarto;
JOH.
Potrkan pieo
Sest narodnih pesmi »
iki zbor ....................
Sest narodnih pesmi n m-
Prane Vootorlnl—SEST ME&ANXH IN MOŠKIH ZBOROV ......Ji
IZ STARE ZALOGE pa im«
mo %e naslednje pesmij kater Lit;
pino znižali cene:
Amerlika riorcMka Ura. (Hoimar) J#
Orlovske bimno (Vodopire«) -- M
Slovenski akordi, t»
CKarl
)
Trije tten)
S pepelnitel no«, ln
roe»ti 55 let. Zapušča žalujočega soproga Jakoba in sedem otrok, ter veliko dragih sorodnikov. OPokojiiica je bila doma i2 Črne vasi, fara Trnovo pri Ljubljani, kjer zapušča tri sestre. Umrla je y Bmergeai-,cy Clinic bolnišnici. .
Dne 20. novemlbra je po kratki bolecani preminil v mestni "bolnišnici A-ntiioJiv Fabec, »t ar 36 let. Pokojni je rbolel pred dvoma tednoma in je bil; naj-prvo odpeljan v Emergency Cli nic l>oinaštoico, potem pa je bil preanošoon v Cleveland Clinic, od tam pa je bil pred par dnevi odpeljan v. mestno bolnišnico, kjer je umrl (Pokojnik je bil rojem v Olevelandu. Zapušča žalujočo soprogo Alogzijo, roj. Flaarrtšek, dva sinova Antona in Stanleva., dve hčeri, Josephine in Frances, stanše Antona in Framcee kr sta doma ie vasi Semlbilje pri Dimki Bistrici na NotFani&kem, brata Loui-?a in dve se®fcri. Cteirolino, por. Zi^man in Ohrisfciaao Fabec.
[Po 10 mesecev trajajoči bo-. \&m i* - grflnrnjjfl Mrs. Ivana
ferdo Jnvnnee—Ds MLADIH Lfl.
(E.
Dto
(Pretovee) ■olo__
Peter Jereb—OSEM ZBOROV trn-
iki tn mešani) ,.M -........M
Moški zbori
OSKAR DEV:
BarCica; OJ, moj locel * tor; Kam mL fantje, drov ▼ tu poj-demo ......................J
OSKAR DEV:
,.8 ročno, ljnbca aojti Ko ptiCI« ca na tnjo gre; Soči; Mo) otta 'na konjička dva; Dobiv mm pisemce; Slovo; Jo t pihnila ln« A
EMIL ADAMIO;
Modra devojka (belraranjsk«.-Zt Vso noč pri pQtod ........... M
Jnrjeva ..»•»•••••••>•«•••»•••
Hodi Mlckp domo; Kaj drugega bofem; Kdravlca ........Ji
Nafti hhpli dvoglaano Gorakl odmeri.
(Laharnar), K
VASILIJ MIRK In A. GROBMING: Vetrič; Po gradtni .«..•.••••«
KA TAMBCRK*:
NA GORENJSKEM JE *
FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesn4 za tamhuric«, zložil Mar
•kO SfiJIlk n n.n n • f« »v • o • • •

ZA CITBB: -
Poduk ta eltre. — « nnhi — (Koioljakl)___
ZA KLAVIR Bori pridejo. -
Naročilo poOjlfea b^
— ' M
€€
99
ti« WK8T IStk
Glas Naroda
ISTW
•OEII NUODI"« IfPw Twt
WEDNESDAY, NOVEMBER 25, 1942
Islandski ribic
ROMAN — Spisal PlllRllE IX)TL
■»•in—i, iiiini^arn-i—115 '■'—
Strahu nMa poznala in vedela *>ta dobro, kaj imata stoli t i, poh«g te^a -ta zaupala na svojo ladjo in na moč svojih r-j»k, pa tudi v \anst\o kamcnite Deviee, ki je že štirideset let .-premljala huiju proti Idi a udu ter. že tolikrat plesala ta divji pies, smehljaje *e vedno z istim nasmehom izaned svojih pori a t ih cvet 1 ic.
V klel o se je le malo naokrog. V daljavi kakih *sto metrov c»e. je izunfUljalo vse v črni, nedoločni temi in v belih, penečih
se #n<benUi, ki so se yapenjali kvišku ter zapirali raagted.j^j ^ ^^ ^"ikov mik(> riovuku se je zdelo, kakor da se nahaja sredi zaprtega, vedno ^(%U(]na»
Ali, kakor zgoraj rečeno, mi
0 SLOVENSKEM KONGRESU
Piše: 1>R. IVAN 0oK, preds. "Jugoslov. odbora iz Italije." -----(Nadaljevanje.) -——
In pri vsem tem mi za svo- miral Jugoslovanski pomožni1 je nacionalne ideale in ciilje, za od'bor v to svrbo. Toda to ni katere se borimo — in edino aa zadosti. Potrebna je — in to nje se l>orimo — ne moremo p:edv»em danes — politična^ do/biti od zaveznikov nobene pomoč, ki bo potom politične* oibljube ali izjave. Italijani pa, rakci je prišla do izraza.
ki se že dve» Jet i borijo proti zaveznikom v Afriki, na Ruskem, ki potapljajo bo-jne in trgovske ladje zaveznikov v Sre dozemlju in po oceanih — so " spoiled child," zaveznikov, in to celo "enfant gate" ki noče poslušati in ki se ponudbam zaveznikov zanič! ji vo smeje.
iypren i:njajo6ega prostora. Vse se je zdejfo pogreznjeno v tisti vodeni dim, ki se je drvil kakor megla s čudovito hitrostjo t.j a čez morsko ravan.
Toda od časa do časa se je posvetilo med oblaki. Od se-venn,hoda odkoder je rrrhajai veter. Tedaj je padel rm	di]ctirati
vodo trepetajoč svit, dolg svetel trak^ je razprostrt nad be-	nam ^ • doU
Kini, raabuitkanmn grebeni, in nebo se je zdelo tedaj se tem: voljno poudariti «voie stališče nc j><\ To je bid1 žalosten pogled, ki se je odprl očem pri tej ^.
raz umen lo^npekul a c ijo zaveznikov. čeprav smo prepričani, da je napačna. Tn ker mi ne mo-
»vetlobi. Mornarjem se je moralo stisniti srce, kadar so se jim za 1 remi tek pokazale tornne daljave. Videli so vse povsod .-ti ka<>-, isti divji boj — tja do najskrajnejših, neizmernih norizontov in še dalje v break ončnost. Groma ni imela mej, n brli c(> sami, zapuščeni med nebom in vodo.
od vseli strani je donel divji vriše, kakor skrivnostna predigra, oznanjajoča konec sveta. Out i je bilo tisoč glasov, visoko v zraku je p i skalo in vršelo, in ti glasovi so se zdeli -Koto oddaljeni, ker so bil: tako silni; to je bil veter, velika linša vsega tega napredka, skrivna moč, ki je vse vodila. Ti gla ovi c---i obujali strah, ali hujši so brli še oni drugi, bližji in lntlj -iiati rialni, l>o!> grozeči, ki so prihajali iz globin, izaned m mirnih voda. ki so so dvigale in 2opet padale, kakor da so v a /a rečen i oglju.
In vse to je naraščale vedno sšlnejše.
Morje jih .je začelo zigrinjati, "požirati", kakor so se »zražali med -seboj. Spočetka neznatno, potem. ]>a so padali na la fjo celi koc*ovi vode, z vso silo. kakor bi hoteli vse razbiti. Vedno višje so t-e vzpenjali valovi dosegali blazno višino, a bili. mi raztngani, bilo je vidt ti, ka'ko so visele cd njih zelenkaste
Zavezniki naj vedejo jiloti Italiji politiko, ki jim konve-nira, toda v nobenem slučaju
'V čem naj obstoji ta politic-, na akcija? Predvsem v intenzivni aktivni propagandi. Naše vprašanje mora biti poznano vsem, ki imajo z njim posla in ki bodo v eni ali drugi obliki odločevali.
Tn ne mislimo samo tako Kvane merodajne kroige, ki imajo v teh vprašanjih glavno in odločujočo besedo, temveč udi take, ki morda poredno — in Četudi v manjši meri — lahko kritizirajo, ali pa škodijo stvari, to so razni člani kongresa in senata, važni žurnalfati, znanstveniki in strokovnjaki, javnii delavci, funkcionarji raznih j močnih in vplivnih institucij (raznih cerkva) itd. .
Potrebna pa je tudi obramiba to ne sme iti na naš račun, na"u,i defenzivna propaganda. Ta račun naših upravičenih za- nni 1,ila naperjna proti onim htev in aspiracij. Zadosti smo 80 v	naših ciljev na-
plačali račun zaveznikov po pr-, ^ nasprotniki. Zasledovati mo vi svetovni vojni. Italija je do f*™0 ^sako njihovo delovanje bila svojo krivično mejo zato, v kolikor za na< škodljive! je imela v ž.pu londonski vn-	možnosti takoj pa-pakt! Ijondonski pakt pa je bH sklenjen od antante in v j
njeno izključno korist, a na na- poskrbeti, da s sigurnostjo zre-šo škodo. To se ne sme več po- m o resnično in objektivno res-noviti. Mi hočemo svoje, in za nico, kako je v domovini, kakjš to si hočemo od Lahov nazaj no .je pravo razpoloženje naro-vzeti. kar so nam našega u- da, kakšne so njejrove želje in kradli. To odgovarja principu zahteve. Na tej podlagi naj pravde in o-talim principom, bodo ameriški Slovenci glasni-, katere je pršil veter na vse strani. Težke \*odene mase za kateie borijo zavezniki, ki in tolmači ž:lja svetili za-■-o padale na mostič, in Marija" je vztrepetavala pod njimi zato se borimo in žrtvujemo tu-p užn jen i h bratov v domovini.
v bolečinah. &r«*di teh gcetih belih pen, ki so se di mi. Na podlagi teh princi- .v ]	,	. .
I mI I- nad vodo, ni bilo raz?oČiti ni«-sar vee. Kadar je veter pov, nase }>ravice. na£e l>orhti! ^f®5"?'"" bl onramzi I..,vneje zatulil, jih je bi'o videti kako so drvele v gostejših'na strani zaveznikov in na.ših ™™' ^ V™"*0	P°
k^mu-ih — kakor v jK>letjn. ko se dviga prali za kolesi. Tiv žrtev zahtevamo svoje od Ita- ^ ,nn<>^	^^ °
• li debel dnž, ki se je vsul. je padal čisto poševno, skoro vodo- lijanov. ki so so\Tažniki naši 'H v no, in vse to je pNka»lo in zbadalo v obraz kakor ostre igle. in naših zaveznikov. Zavezni-
Ostala sta na ki milu. privezana in trdno oprta, oblečena ki so c?olžni, da #?o v tej bort>i p._ . - _	,
\ p< ~mn hene jopiče, ki so bili trdi in fvetli, kakor koža mor--na nat^i strani in da nam dajo . , ^ T^	fio
-ki«a soma. K' rwr vratu in za pestmi sta jih trdno zadrgnila vso pomoč, da te pravične ci-!?,°1tpc™ ftled«5e	J> kmi
- -niolastiini vvicami, da liunda voda vhajati vanje. Vo-'Ije d-r^žemo. Za nas kot sio- ^ «:a je curljala od njiju, in kadar je padla z veliko silo. sta'vence in Jugoslovane to pom^'Y,1"^ v -i • u)H-i,ila hrbte ter se uprla z nogami, da ju ni prevrnilo Koža' ni: da se mora po tej vojni med ' ... V*1C5®"!®' kl. na njunih licih je gorela, in vsako minuto jima je pohajala nami in Italijani meja potejrm- ,7SYrs"JP fikk>(pe Na rod nega ^ -Jipa. Ka.lar se je vsal« velika množina vode na njiju, sta se ti po narodnostni meji „b fio-	m. po "^ovrh ^odihb
hpogh «!ala — ter se nasmejala, ker se je nabralo toliko soli m da vzhodno od te meje Ita- VOdl ** P0'1^'110 akerjo. ka-
ri ra^i.
Nadaljnja naša dolžnost tu je
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad.
VSEBINA ATLASA
i
(ter ill ni tukaj -govoriti.
lija ne na Jadranskem morju.
i k or zgoraj omenjene.
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—.abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vaega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
/rnlJepisnJ svetovalni odbor Je Lxbrol ixawd trt U«o« slik samo najbolj*« bvrraoe flike— U zbirka J« Itako popolna, da Jo ca vsakesa neobhodno potrebna tekom vojne (n po vojni.
Vključeni ao nanaalednjl zemljevidi: — net Rrropa (dane*), osrednja Evropa (ob iibro-ho vojne), AncitAe etotja. Krandja, Nem-Hja. Italija. Svita, HoUnduka, Belgija. Sved-■ka. Norveška. Danuka. linija eovjetsklb eocja-Hntitnib repuMIL. Bolgarska, Rmtnvka, Jnfo-•lavlja. (irfka. Albanija. Aiija, Turflja, Sirija, f^banon. Arabija, Vihodno Indijsko otočje in Malajski polotok, Indija. Bonna, Kitajska, Japonska. Parlflk Juina Amerika (eevernl del>. •hrfna Amerika (jninl del), Afrika. Severna Amerika. Kanada Zrtrnfene driave. Mehika. O-*eednja Amerika in Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, Id sam sebe popravlja. Ima namen re&ti niandkatera ua«i>rotajo£a td vprašanja, kl nastanejo w raznih razgovorih. Hi rani so ddadttte svetovnega znanja ln podajajo ra»-sefno«t zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in globočlno oceanov In Jaxer, dolgost najdaljših rvk In prekopor. povrfilno poglavitnih ctokov tn vlanbost STetornlh gora. Tu so odgovori mi mnojrji današnja vpraianja.
SEDAJ
40
centov
PO P O 6 T I V URADU — 35 CENTOV
M'iMjigiw^uwiimwwr M > n; -craMmsaaMawi
48 VELOCIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
v njunih bra lah.
Toda ta divji Wv, ki jt cstal v-edno n» ist^em vi^ku, je po fiioor ^ halknn^m pcloto-' OPotreha ioruRre^a > oeivid-v;nl >easoma zelo irtnKtljiv. Človeška in živ&Nka jeza ee ktt. -nima ničesar i=kat\ . iiia. Zberejo naj se zastopniki iiUr u in hitro pok že. T<xla noče utolažiti srd mrtvih To -naj nam zavezniki kot vseh Slovencev, da se o vseh pe
a ij. ki nima ni vzroka ni namena, skrivnosten kakor življe- svojim zaveznikom iti solwroem Tc«cih ^rasanjih po-govorijo in ko teh vodili politično akcujo v naii nasprotniki dosegajo uepe-5 niacin uči tujca. n,r« in -nu t.	novedo. a- tem »nriislu nni nam aporaoumejo ter da Izvolijo Na- javnosti, ^e ne smemo. Oni vr* he, >e iina to pripisati njihovi) Angleški tečaji so pod pokro-
<>,( njunih usten ki m postale ble<le, je ^ vedno prihajala	sroio izjavo c^bljnlve.' rodni svet. Kongres mara biti eudeae, ko z neverjetno akciji ki pa je omogočena, ker viteljstvom jusstičneg-a depart-
1 - m. ioda bi^ez izveka, ponavljala ^ta jo mehanično od časa m nranacandtn za pridobi- pristopen delegatom vseh do-1 Skromnimi sredstvi in ^redi ve- jt stojijo mogočna materialna| menta in vzgojnega nrada me-d« <"a>a. Ta divja hitrost in ta breanuejni ropot eta jn npi-jyjj^^ Ttaliianov ne bo več v wnskih organizacij brez raali-; kikih težav vzdržujejo svoje ča- sredstva ian la. in naj sta bila še mifda, zobje so jima aklepetali v mra-'iTlas vzbuja1'a .'ndnih rbesitkov. ke. Popolna svoboila g-ovora'soprsje pa primeroma vi^okerm
*	iin izražanja misli je predpoaroj stališču. Zahtevati od njih, da
i za resničen in koristen rozul-| oni prevzamejo še težino poli-IJa pa od zaveznikov takih tat Konsrre« pa se mora držati; t "fčnu akcije in s tem spojene od
zti in njun ?nvth se .ie začel nenaravno pačiti. Njune oci so začele pešati ter zri- nepremično izpod pekočih trepalnic. Stala -ta kakor dva nnramoTnata stebra, privezana na kraiilo, l,er tzn (»vala, kar je bilo treba, ne da bi kaj nafclilana to, samv ker * o bile mišice tako navajene. Od las jima je teklo, usta m- jima krčevito <risnila. Postala st« čisto drugačna, eko-ro podivjana. .
rajav ne dob.mo, ne moremo svo^ pr^ijrrama m ne sme smatrati, da je izpolnitev naših	svoie kompete^ce.
cdjev m idealov sigurna stvar, r.la^no in odloe.ilno bei^do o Mbramo celo računan, da bo s.voji V»do<mesti ima in bo imel
Xista se več videla, imela sta eamo še zavest, da sta tu,'potrebna tudi po tei vojn: bor-	tam doma. Xe bi bilo ne
• Iruir < b družin. V nevarne.iših trenutkih, kadar ,}e vstala ba za naše pravice, kakor je v duhn demokraciie, ne pravil-tam zadaj nova, -irašna vodena gora ter treščila z vso ?ilo bilo jh> pivi svetovni vojni na ^	sp^i^'al v
l.a -ladjo, todaj sta nehote dvignila .je<lno ali dniigo roko ter se mirovni konferenci v Parizu. ^Jepanj^ o vT>rniša,np"h. ki iib p »križala. Mislila nista t ;» nobeno stvar več, ne na Marjetico. Xa to borbo se moram> pri- c^itia nnrr^l n« t^rr^
ue kako drago žensko, ne r.a ž^nitev. To je že predolgo tr-j pravi t i. Pripravljati jo mora-pelo, misli so jima pnhafule. Omotica, ki jima je prišla ml. rtfo že se<laj. Že sedaj jo mo--iimenja, utrujenosti in mrazu, je potemnjevala vse v njunih ramo voditi. Morali bi jo bili arlavah. Bila sta sanu> Še dva otrpla mesena stebra, ki eta' ze voditi do zdaj, ker naši na-vladala krmilo, dve krepki živali, ki sta se držali tu ins tik t iv- sprotniki ne Rpijo, ain^ak delano, da ne. pogineta. .	jo in so zelo aktivni. * # #
Nobeden, komur je pri srcu
Bilo je v Bretaniji, v drugi polovici septembra, uekega že j usoda primorskih ter koroških pr. rnj Jila^lne^a dne. Marjetica je korakala čisto sama čez Slovencev ter b/odočnost Sfco-ploijbazlanc ^ko planjavo v tmveii proti Pors—Evenu,	j vencev kot naroda, ne sme od-
Skoro mesec dni je ž-> pre teklo, kar so se vrnile islandske reči svoje pomoči v teh liajtetž-
ji"h časih, ki jih Slovenstvo sedaj preživlja. Tudi noben a-
hid je, razi in dveh, ki sta n^inili v onem viharju meseca junija. To<ia "Marija" se ie dot)1 o olMiržiii!« in Jan in vse ostalo mo-šrvo bilo se<laj mirno doma.
Pri misli, da irre k Janu, >e je čutila Marjetica razburjeno.
Sjuivo enkrat tra j«. \-i<l«la. oilkar ie vrnil z Islanda. To j*, .bito
j-' odhajal v vojaško služho. Sli so ž njim
tedaj, ko v«i skupaj spreffnili uibogega Silvestra, ki( I v vojaško službo. Sli so ž njim do poštnega voca,
on je malo pojokal. l>abica je zaplakala na •g'la's — in odpeljal *o j> \ Brest, v svoj "kvartir.** Jan, ki je tudi prišel, da se
| slovi - d svojega mladejra prijatelja se je obračal v stran, ka-i bratom v stari domovini pes
A i« .. .»i ___«... _ J _ i _ • _ t	• i '1 i_______i.. .J I ____ I m mi	rk 11 mTwri rw; f
merisfki Slovenec ni izvzet te dolžnožsti. Nasprotno, ravno v tej zemlji svobode in demokracije in celo kot državljani te mogočne zemlje, imajo ameriški Slovenci iše prav posebno do>žnost, da prožijo svojim
:lar ga > Marjetica pogledala in ker je bilo krop: voz tudi nuno-' moč. Tako dolžnost proti svo-
ift» druvrih IJodi — novincev, ki so odhajali in njihovih starisev,1 iemti ibratu čutijo bratje Čehi
ki -o jih spremljali, — ni mogla govoriti ž njim. .	j in Poljaki, ki že dolgo v tem
0 , .	. , . „	... . . . .. , smishi tudi delujejo.
Sedaj pa se je ko no ao odločila za velik korak, in sla je,'
nt-koliko v strahu, na nje?oA dom..	Materialna pomoč ni dovolj-
i na. Ona je potrebna in zelo je
iNadaijevauje yrinodnjič.	ipnihvaJno, da se je že lani for-
<2jovorno6ti na s»voja pleča, bi bodo potrebna primerna in zabilo krivično. Oni bodo. kakor{dostna sredstva, doklej, vedno storili svojo dolž
na Tazrpola^o. Tu mo-| sta New Ycrrfc Natančna pojas-ra ameriško Slovenstvo poka-(nil a o teh teeajib je mogwe do-zati in dokazati svoje resnično t>iti ipri: W'PA Education Servi-rodoljubje: brez žrtev ni uspe- ee Oenter. 239 E. 11th St., New iha. Za gori opisano delovanje Yorfc; telefon GrBamercy 7—
nost in stvari pomagali po vseh svojih nvooeh. Toda politično akoijo kot tako mora prevzeti Narodni svet ter stalna politična pi?arna kot njegov izvršilni ongan..
Ako se bo samo obdržal kon-
(Nadaljevanje Dr:lfo<lniič.)
UČENJE
V
ANGLlESČJNE.
Združenih državah je učenje angleščine tako staro kot Zaihvalni dan. Begunci, ki so gres in izvolil Narodni svet, pa »topili na suho na pustih b/fcgo-
1966.
se mn ne bo dodal izvršilni or- vih države Massachusetts pred gan v obliki stalne politične pi- 321 leti, so postali pivi učitelji
Olavni zadatlci konsrrp«a -o: svoliodna di^knriia o podneše-referatih, ntrditev ns-nnv-nfh ria^l naroi1!«4 lw>rbe hi na-rorlnvib eiliev in zahtev ter iz- iSan}e' kongres ne bo dosegel angleščine, ko so skušali obče-voVutev NaTodme-rfl sveta. (fn-ojega namena. Bo lepa epi-j vati z In dajani. In istega na-
Jzoda v življenju ameriških Slov čina poučevanja se poslužujejo vencev. Trajne in korisme po-' učitelji v teča.jih za pridobitev sslediee 'bo donesla le. ča bo nje-' državljanstva.
Tako izbran Si oven ski Narod ni svet bo -priznani p'ed^t^v-nrk amenSldh Slovan £*ova nalora bo de1ovnti ^lu ^memic. k> iih bo Vonarres. PiW^tavliol
rik* in m potreb* to pride
prve
gove sklepe Narodni ^vet izvr-i ^	. , .
■srm'-v§eval preko -talnem izvršilne-! » ^T&wi, ki so ueih načrtni organa - politične pbarnej Am^kance sejati seme v no-
^ WW Seveda tok v zvezd z denar- IT	f°	^ud,07al1
nI nt vprašanjem. Stalna pisari
železne lopate in motike, ki so
•	„ j ___- V jih raibili belokožci in njihovo
;im in njeno aelovan.je, kalkor, ''	, ^ .____
i ii.Vt	rra • ^	*	™ v
In želeli so sami
7fi M™* kongres.	Vazfa^njiii zaJ^'^ ^^/IST^1 ^
,	v	. . ,„ ,	j_, i?o za «?ianie. In zeiea
Najvažnejše vprjtisauje pa je n ti.4il ni mogc^ brez zadostnih ...	, • ---__________: ----prerzitiTS-lO TO oroaje.
Ko
e.
nek belokožec podal lopato prL Kaa™ik" Gorenjem.
kemn Tndijanen, je pokazal na njo in naibrŽA pripomnil: "To >e lopata!** Indijaenc je od"g«o-
irstanovitev stalne politične pi- materialnih sredstev. Ta ^e mo-sarne. T>elo, katero stno zgoraj rajo najti ako >«e želi doseči kak opisul; in katero bo določil koai- uspeh. Sipoannite se na " Jugo-gree, je tako obsežno, važno in slovanski oiibor" v zadnji voj-
Vš«tran^ko, da zahteva stalno, ni. k> je zares mnogo deloval in ^^	.)ta j flta ,,
nepretrgano m sisrteraatnčno de- tudi miiopo dosegel, toda to de-j ' ' .op lovanje posebnefira. samo temu lovanje mu .ie bilo omogočeno,j V WPA tečajih za pouk an-delu posrečenega aparata. Pre ker so fnigoslovanski rodo^jtiibi irleišČJne se učitelji poslužujejo pusttiti to delo posameznikom J v inozemstvir z milionskimi ?=teiga načina: 4'To so vrata." ne velja Zanašati se na ured- zneski podprli njegovo akcijo.! Učenci ponavljajo za učiteljem, ko ni-ke naših listov, da bodo pre- Ne pozabimo tndi, da, če dane« Tukaj pa je velika razlika: do tet.
-ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . .
V Eveleth, Minn, je pred dne vi umrla Mary Horvat, staja ra 84 let, ki zapušča dva sinova. — Dalje je tam umrl John Škrinjar, star 63 let, ki zapušča ženo, 7 sinov in 3 hčere.
V Chicago, HI., je dne 14. no-vemfbra umrla jia svojem domu za stčno hibo Terezija Kočevar, stara 67 let in doma od Metlike v Beli Krajini. Bila je vdova i 11 zaputšča štiri sinove in štiri hčere.
V Fontana. Cal., je pred dnevi umrla Mrs. Marv Hočevar, stara 83 let in rojena v Šmarci
Zapušča dva sinova, V Ameriko je prišla Leta 1904.
t
V Brough-ton, Pa., je 12. nov. umrla rojakinja Uršula Odrine, stara 69 let in doma iz Dolenje va-ai pri Selcih nad Skojo Lo-V Ameriki je bivala 22 . _______i-i