V izobrazbi in organiza- ciji je moc in bodocnost. 498 Park Street NO. 11 ST. 11. mi pm Padec Bagdada. Zadnjic smo porocali, da so se nahajali Anglezi ze blizu mesta , Bagdada v Mezopotamiji v Mali Azi.ji. Sedaj so Anglezi zavzeli Turkom to mesto v zelo kratkem casu. Padec Bagdada je hud u- darec za Turke in za osrednje za- veznike sploh. Pred tem je bilo se vedno mogoce, da bi osrednji zavezniki napadli Indijo. S pad-1 cem Bagdada je sedaj omogoceno j Anglezem in Rusom, da bi za- j mogli zdruziti svoje cete v dolini , reke Tigris. Razdalja med Rusi ; in Anglezi je sicer zelo velika, j vendar se pa zamore kaj takega ! pvipetiti v bliznji bodocnosti. Iz ; strategicnega ozira pa je to pre- cej tezko izpeljivo, ker bi v tem j slucaju rabili Rusi in Anglezi 1 mocno armado .da bi zamogli od- ! biti poznejse napade na tej dolgi crti, ki je brez zeleznic. Ruska fronta. Na vuski 1'ronti sta se pricela ] oba sovraznika, Rusi in Nemci j pripravljati na mocno in veiiko j ofenzivo, ki se bo pricela najbrze j nekje v Volhiniji. Iz Petrograda j porocajo, da je bila nemska o- fenziva vstavljena pri Velice, 25 | milj severozapadno od Lutska. i Zapadna fronta. Porocila naznanjajo, da se je | vrsila in da se se nadaljuje moe-1 na ft'unoiska MYnziva v -okrosju Champagne. Pri mestu Bapaume so se mo- j rali Nemci zopet umakniti ter prepustiti Anglezem nekaj milj j ozemlja in v Bapaume se nahaja- i jo se samo zadnje nemske stra- ze ter se pricakuje vsako uro, da i bodo Anglezi zasedli to mesto, : proti kateremu so otvorili svojo j ofenzivo ze lansko leto. Tukaj so , bili Nemci zelo dobro utrjeni ter j so bvanili trdovratno vsako ped zemlje. — Ako bodo Anglezi na- predovali v tej meri, kot so tu¬ kaj proti Bapaume. bo poteklo prej sto let, predno bodo pi'imar- sirali v Berolin. Poroca se, da se je v Belgiji spuntalo mnogo nemskega vo- jastva ter da so vse jece prena- polnjene. Koliko je na tem res- nice, se ne ve; verojetno pa je, j da bi se bilo zoperstavilo povelju ! v klavnico tirano vojastvo, mor- ! da kaksna stotnija ali regiment, \ ki se je ze navelical prenasati ! gi’ozote klanja tei - se vrhutega j trpi pomanjkanje. -o- 2 kari trcili skupaj na Nat’l Ave. j V nedeljo zvecer malo pred 11 uro je zavozila kara, vozeca po National Ave do 62 Ave v chi- J casko karo na 1 Ave. National-av j kara je zavozila v sredino chicks- j ke, ki je vozila v mesto. Obe kari ; s ta bili polni potnikov. Motorman Michael Reynolds, star 25 let na National-av kari je bil ranjen smrtnonevarno. Trajalo je sko- raj eno uro, predno so ga zamogli j resiti izpod razbite kare. Potniki | so bili ranjeni: Mrs. Rose Bond, j 412 National Ave, Miss Rose Voss, 566 — 69 Ave in Emmett Hassa, 432 —62 Ave. Prepeljani so bili v Emergency bolnisnico. Ostali potniki 'so bili le mocno pretreseni. Pravijo, da je nezgo- do povzrocilo to, ker so bile trac- nice polzke ter ni mogel motor- man vstaviti National Ave kare. S to karo se navadno vedno vozi vec Slovencev; k sreci ni bilo se¬ daj na njej nobenega. vateljih, omenjte nas list! MILWAUKEE, WIS., MARCH 16, 1917 — 16. MARCA 1917 THE SLOVENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN. URADNO OLASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. l.nttnd as stcond class m.itter December 22, 1915, at the post office at Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.” Ameriski trgovski parniki bodo pluli oborozeni. Washington — Vse priprave so dokoncane, da se oborozijo a- meriski trgovski parniki, ki bo¬ do pluli skozi okrozje, katerega so oznacili Nemci, da bodo poto- pili v njem vsako ladijo, katero bodo submarini dosegli. Priprave je izvrsil vojni department in dr- zavni tajnik Lansing jih je odob- ril. Oborozenje se bo izvrsilo, ka- dar bo kateri parnik pripravljen za odhod. Podrobnosti o tem ni- j so znane ter tudi sploh ne bodo razglasene. Kolrkor se ve, bo na vsakem parniku nekoliko vojas- tva in topov, kateri bodo odgo- vorni in pokomi vojaskim oblas- tim ter se ne bo dalo lastnikom in uradnikom na parniku nobe- ne pravice cez nje. Orozje se bo smelo rabiti samo za obrambo. To je sedaj takozvana oborozena netralnost. — Ako bo Nemcija j vstrajala s svojim brezobzirnim i vojevanjem s podmorskimi colni 1 ter bo skusala kaka submarinka ! potopiti amerisko ladijo, se bo ! razvil boj in vojna med Zdruzeni- j mi drzavami in Nemcija bo goto-■ va stvar. -o——— NemSko delovanje v Ameriki. I Tajni agentje Zdruzenih dr-' zav so neprestano na delu, da od- ! krijejo zopet kake nemske zaro- ; te. Izvrsilo se je mnogo aretacij v Ne v Y-orku, Chicago. Philadek- : phiji in Los Angelos, kar kaze, da je bila zarota prav izvrstno organizirana, da se krsi anteris- ! ko neutralnost. Vse sledi vodijo v Berolin. Sedaj se zatrjuje, da ! se je pobiral od nemskih drzav- ljanov tnluij poseben davek, ki znasa mnogo. miljonov. Sedaj se j preiskuje, kam je bil ta denar poslan; ako je sel v Berlin ali ce I ie bil porabljen tukaj in v kake i svrhe, da se je porabil. Ravno ta- j ko se preiskuje, za kaj se je po- j rabil denar nabran od nemskega l.rdecega kriza pri pvireditvah ba- 1 zarjev. Z bazarji se je nabralo 5 ! miljonov dolarjev; samo Milwau¬ kee je prinesla $700,000. Pravijo, da so nemski propa- gandisti tukaj bili v zvezi z Ber- linom z brezzicnim brzojavom. Pri aretaciji Hans Ludwig V ex-a so nasli popolno mocno pripravo j za brezzicno brzojavljenje. Zve- za je sla skoz Mehiko, kjer je ze- lo mocna brezzicna postaja, od katere se zamore posiljati brzo- jave v Berolin. -o-- Obsojeni zastrupljevalci London — Porota se je posve- tovala samo 32 minut, da je iz- j rekla pravorek krivde cez tri o- ; sebe, ki so bile obdolzene, da so j nemeravale zastrupiti ministrs- kega predsednika Lloyd George , in ministra A. Henderson. Obso- ieni so bili: Mrs. Alice Wheeldon j deset let. lijena hci Mrs.W inifred , Mason pet let in njen moz A. Ma- son, kemikar.ki je pripravil strup | sedem let. Hci Miss Hettie W heel j don je bila oproscena. -—o-- Yzrok za locitev zakona. M. Winkler v Kansas City, Mo. ; je sumil, da ni nekaj prav z zves- j tobo njegove zene. Najel je pti- j vatnega detektiva. da zasleduje zeno. Ta si je napravil teleskop iz metlinega drzaja, na njega je navezal ogledala ter je s pomoc- jo njega opazoval osumljenko skozi okno v hotelu. Videl je pii tem v sobi take stvari, ki so bile zadosten dokaz za locitev zakona. Katolicanstvo v Wtsconsinu. Wisconsin je osma drzava gle- de katoliskega prebivalstva v Zdruzenih drzavah z586,857.Pre- kosila je zadnje leto Louisiano. Tako poroca P. J. Kenedy & Sons v New Yorku, izdajatelj katolis- kega imenika. — V Zdruzenih drzavah je 17,022,879 katolica- nov nastetih; sodi se pa, da jih je gotovo 19 miljonov, ako se ra- cuni tudi nestete in potujoce in to bi znasalo 458,770 prirastka za minulo leto. V drzavi je 19,983 katoliskih duhovnikov, 15,520 far, 102 seminar j a, v katerih studira 6,898 dijakov; 5,687 ka¬ toliskih sol, katere obiskuje 1,537,644 ucencev. -o--—- Interesi narodov v Avstriji. Kdo ima najvec interesa za Avstrijo in tudi kdo uziva bo- gastvo Avstrije nam jasno doka- zuje brzojavka iz Dunaja. V Av¬ striji prebiva 13 miljonov Nem- cev, ki so podpisali 15,000 miljo¬ nov kron vojnega posojila. Vso vojno posojilo pa znasa 18,000 miljonov kron. Na vsakega Nem- ca pride 1,154 kron. Od ostalih 3,000 miljonov kron so podpisale druge narodnosti in sicer 6 mi¬ ljonov cehov 1,250 miljonov K in ostalih 13 miljonov prebivals¬ tva je podpisalo 1,750 miljonov kron; med te pripada tudi 8 mi¬ ljonov, Pol j ak ovv Gali cij i. Te stevilke nam povedo vec kot treba. Rece se lahko, da so skoraj vso posojilo podpisali avstrijski Nemci. Iz tega zamo- remo sklepati, da je ravno nems- ko prebivalstvo isto, ki je boga- to. Kdo se se ne spominja, da so veleposestva in gozdovi na Slo- venskem last raznih veleposest- nikov, nemskih grofov, baronov in drugih plavokrvnikov. Sloven- ci pripadamo k revnemu prebi- valstvu. ravno tako drugi slovans ki prebivalci v Avstriji. Drugic pa nam te stevilke povedo, da na- rodi v Avstriji vedo, za cegave interese se bojujejo in pretaka- jo svojo kri. Ker se gre za inteie- se Nemcev, zato so tudi najvec denamo zrtvovali in ravno radi tega, pa so ostali tiarodi zadrgni- li svoj mosnjicek. Akoravno tvo- rijo Slovani v Avstriji vecino pre bivalstva, vendar pa ne posedu- jejo mnogo bogastva, ker je 1 ze znala vlada tako ravnati, da je prisla pod vladno protekcijo ve- cina bogastva v roke ljubljencev, Nemcev. Narodi v Avstriji vedo zakaj se bojujejo, toda mnogi ro- jaki v Ameriki pa se tega ne ve¬ do, oziroma nocejo verjeti. To porocilo prihaja iz Dunaja kot nekaka hvala Nemcem, ces. da so samo njihove zasluge. da se zamore voditi vojna, da se “re- si” Avstrija in bo gotovo sluzilo kot mera pri “obdarovanjij ’ na¬ rodov po koncanem kvvavem kla- nju. S prstom se bo kazalo na te stevilke fekoc: Glejte, koliko so zrtvovali nemski prebivalci, njih se mora nagraditi!. To jim bo sluzilo za podlago, da bodo zakrj- zrtve zivljenj drugih narodov. Vemo, kam pes taco moli. --—o- 24 rudarjev zakopanih. Canosburg, Pa. — 24 rudar- iev ie bilo zakopanih pod zemljo, ko sta se pripetile dve eksploziji x premogokopu Henderson Coal Co v Hendersonville. Resili so ze 7 moz, ki so bili se pri zivljenju ter so na delu, da se resijo osta- le rudarje. Iz Pittsburga je bilo poslana resilna priprava. Ali si zeli ljudstvo vojno? Stavka zeleznicarjev preti. V 19. distriktu v Pennsylvani- ji, v katerem lezi mesto Johns¬ town, sredisce velikanskih jekla- ren, ki je delezno “properitete”, ki izvira iz prodaje jeklenih iz- delkov v vojne svrhe, se je vrsil- lo referendno glasovanje o sta- liscu prebivalstva glede na prete- co vojno vprasanje. Referendum se je vrsil potom dopisnic. Svojo mnenje je izreklo 876 oseb. Iz- med teh jih je bilo samo 80, da se Zdvuzene drzave naj vmesajo v vojno, med tem, ko jih je 796 glasovalo proti. Za vojno je bilo torej le 9 odstotkov. Ta distrikt se razteza cez okra- je Bedford. Blair in Cambria in I steje okoli 313,000 prebivalstva : in je zastopan po kongresniku ! Warren W. Bailey. Izmed 796 glasov pi'oti vojni, j jih je bilo 478 za referendno j glasovanje, naj ljudstvo Zdruze- i nih drzav odloci samo pereco I vprasanje glede vojne. Untoril morilca svojega oceta. | Croweburg, Ivans. — Joe Vi- | nardi, star 11 let. je bil oproscen ; od porote, ker je usmrtil Mike j Gilio-ta, castilca njegove sestre ' in morilca njegovega oceta. Med Ciancento Vinardi in Mike !:Gilio je vladalo smrtno sovrastvo Iradi Vinardijeve hcerke. Sesla Ko je lansko leto pretila stav¬ ka zelezniskih usluzbencev, so v Washingtonu v naglici skrpali osemurno delo za zelezniske u- sluzbence, katerih je 400,000, da so odvrnili velikansko stavko. Ta postava bi bila morala stopiti v veljavo z novim letom. Ko je pri- sel cas, da bi zelezniske druzbe morale dati osemurno delo, niso tega storile, ampak so apelirale na najvisjo zvezno sodisce, naj to doloci, ako je ta postava tudi postavna. Sedaj bi bilo moralo najvisjo zvezno sodisce to odloci- ti, toda mesto tega je svojo raz- sodbo prelozilo. Posledica tega je, da bodo sti- ri velike zelezniske bratske orga- nizacije zastavkale v soboto, ako ne pride do sporazumljenja med zastopniki organizacij in zeleznis kimi kralji. Predsednik Wilson si zopet prizadeva na vso moc, da bi odvrnil preteco stavko, ki bo imela sedaj se vecji upliv, kot bi ga bila imela lansko leto z ozirom na mednarodne zapletljaje. Veli¬ ke zeleznice so obvestile svoje od- posiljatelje, da ne sprejmejo no¬ benega tovora vec od srede pol- noci, drugace kot na odposiljate- ljevo odgovornost. Predsedniku Wilsonu je zato na tej stavVi veiiko lezece. ker je vlada narocila mnogo vojnih potrebscin in zivil za vojastvo, ki mora biti gotovem casu na do- S ' WtfenenY mestu in rse to bi st-av- pusko in drugi z revolverjem. Na slednji dan so nasli oba mrtva. V zacetku se je domnevalo, da sta umorila eden drugega, toda j preiskava je dognala, da je vines ! bil tudi 11 leten fant. Ko je lezal j C. Vinardi smrtno ranjen na.tleh | je zapovedal svojemu 11 letnemu J sinu, naj se mascuje, kot je izpo- [ vedal fant. Ta je vzel ocetovo | pusko ter sel za Gilio-tom, kate- | rega je nasel pred hiso. Gilio je ; pomeril z revolverjem na fanta ter se pri tem smejal. Joe Vinar- ; di pa je vstvelil in na to zbezal, ne i vedoc, ako je zadel. Naslednji | dan so nasli Gilio-ta mrtvega | ne dalec od hise. Decka so opros- j tili pri koronerjevi poroti z vzro- j kom, da je fant ravnal v silobra- i nu. ; PamikZdruzenih drzav potopljen V torek je bil potopljen ame- I riski parnik Algonquin, last Ame rican Star parobrodne crte od j nemskega submarina. Posadka | se je resila. Med posadko je bilo : deset ameriskih drzavljanov.Par- j nik je vozil zivila, vredna 1.700,- ! 000 dolarjev ter je bil vreden I skoraj pol miljona dolarjev. 0 : tem je porocal ameriski konzul iz ! Plymouth najpreje. da je bil par- nik potopljen od nemskega sub- i marina s strel.ianjem. Poznejse i porocilo pa pvistavlia. da to rii j zadostovalo ter so polozili na par- : nik mornar ji iz submarina 4 bom ! be in spustili parnik v zrak. Parnik je bil last do meseca de j cembra lanskega lcta kanadske druzbe. V decembru pa ga je ku- ! pila American Star crta ter ga j prepisala za amerikanskega. Re- j seno se bo moralo biti Vprasanje, | ako Nemcija prizna to ladijo za- amerikansko. Sodi se, da se ne bode to noben povod za vojno; povod za vojno bo nastal se le, liadar bodo pvisli v blokadirano okrozje prvi ame- viski trgovski parniki, ki bodo o- laorozeni. Kajti moc napovedati vojno ima le kongres in nihce drugi. ka preprecila. Ako sodimo z ozirom na izid te stavke, mora jo na vsak nacin zmagati delavci, ker so si izbra- li za to najugodnejsi cas ter bo morala poseci vmes vlada v dob- robit delavstva. Ako bo prislo res do stavke in se zelezniski baroni nikakor ne bodo hoteli podati, bo vlada prisiljena, vzeti zeleznice pod svojo kontrolo, kar bo imelo dvojno korist. Delavci bodo do¬ segli svoje zahteve in drugic pa bodo zeleznice podrzavljene, od ; cesar lx> imelo dobicek vso prebi¬ valstvo Zdruzenih drzav in ne sa¬ mo par baronov. -o- Tudi posledica draginje. Mestni cestui superintendent C. O. Davis, je izjavil, da se dra- ginja pozna celo v odpadkih. Pre- je se je nahajalo vedno med od- padki mnogo zivil, masti. mesa, 'kosti itd. Sedaj je pa tega v od¬ padkih zelo malo. Preje je mesto izbralo na dan tone mesa in kos¬ ti iz odpadkov, katere je potem prodalo; sedaj pa ni moglo nabra ti na dan vec kot 100 funtov. Iz tega sledi. da so gospodinje pos- tale bolj varcne in da se uziva pri druzinah manj mesa, ker ni niti kosti. Gospodinje se bodo navadile pri tej draginji varcevati, to je prav gotovo; toda tako ekonomic ne ne bodo mogle postati, da bi zamogle pripraviti iz same vode kosilo, kar bi bilo zelo po godu delodajalcem, ker bi jim potem ne bilo treba zvisati nikoli plac delavcem! , -o-*— 7 - Vino v armadi. Paris — V letu 1915 je razde- lila francoska vlada med vojake 618 miljonov 'steklenic vina ali vsakemu vojaku pol litra vina na dan. Lansko leto pa je bilo raz deljenega 790 miljonov steklenic. Ameriskim prohibicijonistom se bo gotovo zmesala pamet, ko bodo citali te stevilke, ta grozni zlocin, ki ga je stonla francoska vlada, da je dala vojakom alko- holno pijaco, in se celo vino! - — § Spostujmo sa- mega sebe, da nas bodo spos- tovalituditujci Phone Hanover 4187-R VOL. 3. LETO 3. Stenske delavke se podvojile. Chicago — gtevilo omozenih zen, ki morajo delati in si sluziti krUh za vsakdanjo zivljenje, ker .moz zasluzi premalo za zivljenje, se je podvojilo in danes dela en- krat vec omozenih zen kot pred enim letom. To je resnica v Chi¬ cagu in po vseh Zdruzenih drza¬ vah. V januarja 1916 je bilo med delo iskajocimi zenskami od sto le deset omozenih; v januarju 1917 pa ze 25 zen in sedaj jih je ze celo 36 omozenih med sto delo iskajocimi. To spremembo je pripisovati nesnosni draginji, katero je po¬ vzrocilo par spekulantov, ki hoce jo biti tudi v resnici delezni se- danje prosperitete na skodo vse- ga prebivalstva. Dovolj zalostno da ne more delavec preziveti s svojim delom druzine ter mora pognati zeno v delavnico, mesto, da bi opravljala druzinske in ma- terinske dolznosti ter vzgajala otroke! -o- Pastor zbezal z dekletom. Moultrie, Ga. — Miss Dewey Kennedy, mlado krasno dekle je zbezalo pi'ed dvema tedni z Rev. J. J. Adams, ki je ozenjen, ze ix>- polnoma plesast ter trikrat sta- rejsi od dekleta. Adamsa so vtak- nili v jeco. Ljudstvo mu je ze grozilo z lincanjem. Adams zani- ka. da je zapeljal dekleta ter trdi 'da ga je - zapeij.lTiV'dbkie ter uni- cilo njegovo 30 letno srecno za- konsko zivljenje, od katerih je ze 19 let kot pastor. Qce dekleta bo zahteval obso- jenje pastor j a po belosuzenjski Mann postavi. Ko je oce dekleta vprasal Adamsa, zakaj je prisel z dekletom nazaj, je ta odgovoril da ni mogel nicesar storiti z de¬ kletom, ker je hotelo iti k stari- sem nazaj. Dekle pa pravi, da sta se morala vrniti nazaj zato, ker je zmanjkalo denarja. -o- Zadobil zopet glas vsled padca. New York — Viktor Bazin, star 12 let, je krical 25. septem- bra pri igranju zoge tako, da si je pokvaril grlo ter postal mu- tast. Pred kratkim se je vracal iz sole. Na ledenih tleh se mu je izpoddrsnilo, da je padel ter uda- ril z glavo po trdih tleh. Domu se je vrnil z glavobolom. Ko se je drugi dan prebudil. je nasel, da Se mu je vrnil glas ter je za- krical: “Gee whiz! Duham poti- co!” --—o- Anglezi zaplenili posto New York — Posta, katero je peljal ameriski parnik John D. Archbold, je bila zaplenjena od angleskih oblasti v Halifax po izpovedi uradnikov, ki so dosli v torek v New York iz Bergen na Norveskem. Pravijo, da je to pr- vic, da ni bilo dovolj eno peljati poste iz tuje dezele na ameris- kem prekomorskem atlantskem parniku. -o—- Tudi izgovor za podiazenje. Pod izgovorom, da primanjlui- je parnikov, se je podrazila pre- voznina na jezerih. Torej tudi parodbrodne druzbe na jezerili hocejo biti delezne toliko opeva- ne “prosperitete”, ki sedaj vlada v Zdruzenih drzavah. Vsakdo hoce imeti nekaj od blagostanja, le delavcu je prepovedano kaj ta¬ kega! Pri volitvah pa bode to zo¬ pet vse pozabljeno! SLOVENIJA “SLOVENIJ A” The Slovenia Tednik. Izhaju vsaki petek. Xzdajatelj: Druzba Slovenija. 408 Park St., Milwaukee, Wis. Telefon Hanover 4187-R Narocnina: Vse leto.S1.50 Pol leta.$-.75 B mesece.$-.40 “THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Vem.nich. 408 Park St., Milwaukee, Wis. Subscription. One year. $1.50 6 months.$-.75 3 months .. $*.40 Posamezna stevilka 5 centov 47 Iz Avstralije. N. Francis Ahern, delavski vo- ditelj v Avstraliji poroca v Mil¬ waukee Leader o vspehih delavs- ke stranke v Avstraliji. “Labor party” v Avstraliji stoji na so- c-ialisticni podlagi. Tudi tam so imeli pred leti iste razmere kot -jih imamo sedaj v Ameriki. Ka- pitalizem je narascal in ni pri- znal nobene meje pri izkoriscan- ju. Po dezeli je vladalo pomanj- kanje, draginja in brezposelnost. Med tem casom pa so se delavci organizirali. “Labor party” je delala to, kar edino zamore pri- vesti delavstvo do zmage. Raz- sirjala je izobrazbo med delavci. Sicer so imeli kapitalisti vso moc v rokah, posedovali so bogastvo, z njim pa casopisje, vlado, voja- ke in sploh vse, kar je potreba, da se drzi ljudstvo v dusevni te- mi. Toda vendar vse to ni poma- galo, da bi ostal stari sistem. De¬ lavstvo je pricelo misliti ter je vedno bolj spoznavalo svojo moc. In danes stoji ta dezela piwa tu- kaj glede delavskega polozaja in sploh vsega v socialnem oziru. Porocevalec pravi nadalje, da so vse to dosegli, ker so se pri po- ducevanju delavstva drzali ved¬ no ene ravne poti ter so zasledo- vali vedno eden in isti cilj, to je poucevanje delavstva; niso samo poducevali stare in odrastle de- lavce, temvec so obracali veliko pozornost na mladino obojega spola. Drzali so se vedno pricipa, da poduceni, misleci delavec naj- de vedno pravo pot, ki ga vodi v bolj so bodocnost. To seveda de¬ lajo tudi druge delavske organi- zacije v gotovi meri, posebno so- cialisticne po drugih delih sveta, toda oni niso bili vspesni v toliki meri, ker so bili prevec razce- pljeni, ker so svoje moci posve- cali prevec vsakojakim drugim vprasanjem. Delavska stranka v Avstraliji je poznala le eden cilj, to je po- uciti delavstvo, zdruziti 'ga poli- ticno in gospodarsko, pokazati mu njegovo moc, ako se zave in to brez raznih strank in strancic. Oni so opustili vsa druga vpra- sanja in se posvetili samo ene- mu; vedeli so, da delavstvo, ko bo dovolj mocno in izobrazeno,da bode samo naslo pi avo pot in od- pomoc za vse druge druzabne bo- lezni. Voditelji, ki so tako delali, se niso varali; dosegli so vspehe, katerih ne more pokazati nobe- na druga delavska organizacija na svetu.Sicer ne gredo vedno po isti poti naravnost, kakor jo pred pisuje Marksov socializem, toda njihova pot jih koncno vendar ne more pripeljatf drugam, ka¬ kor v pravi cisti socializem. Do co zato, da si je priborilo pravi- ce. Po dolgem boju, ko so podira- li trdnjave velekapitala eno za drugo, se jim je posrecilo ,da so zmagali na celi crti. Izvolili so svojo vlado. Na krmilu drzave so od tedaj stali mozje z zuljevimi rokami in so vzdrzali ter svojo nalogo iz- vrsili castno navzlic vsem zapre- kam. Danes imajo v Avstraliji za- kone, kateri onemogocujejo, da bi nekaj moz izkoriscalo vso dr- zavo in vse ljudstvo. Bogastvo dezele pripada po veliki vecini diiavi, to je ljudstvu. zeleznice, premogokopi, parniki na morju, vecje tovarne, trgovina z zivili, vse je v drzavnih rokah. Kjer so se popreje nekateri posamezniki bogatili na skodo vsega ljudstva, ki je vsled tega trpelo, je sedaj nastopila obca ljudska last, ki prinasa blagostanje vsemu ljud¬ stvu. Nadalje je postaVno osem- urno delo, prepoved otrocjega dela, zavarovanje za stare delav- ce, da dobe podporo, ko so zrtvo- vali vse svoje moci s tezkim de- lom, ter jim je zagotovljena brez skrbna starost kot placilo za nji- hovo delo. Mate re dobivajo drzav no podporo, da tem lazje vzgaja- jo svoje otroke in zensko delo je po vecini prepovedano; seveda tako delo, ki skoduje slabotni na- ravi zenske. > Vse to se ni socializem, tako pise porocevalec Simms, toda en del tega je in ker srtjo ze tako dalec, nam ne bode vec tezko do- seci vsega. Kadar je delavstvo zavedno in se ne da. slepiti sleparskim politi- karjem, tedaj mu ni vec tezko doseci vsega, kar si ze, m kar je njemu v korist. o na dobra oprava za delo, katere se posluzujejo po vecini organi- zirani delavci, da ne podpirajo drugih podjetij, ki so delavcem nasprotne. s . A. J. George, lastnik je'nadal- ja izjavil, da je osemurno delo velika dobrota za delavce in tu¬ di za delodajalce. Delavci delajo radi, so svezi in zdravi in med druzbo in njimi vlada vedno spo- razumljenje, ki druzbi zelo ko- risti. Bernstorff dospel v Berlin. Zvisanje voznine na zeleznici. K drugi draginji pride sedaj se zvisanje voznine za blago na tovornih vlakih. zelezniske druzbe, ki vozijo med Chicago in Milwaukee, so naznanile, da se povisajo cene voznine za blago 10. aprila t. 1. za 20 odstotkov. V Milwaukee se bode cutilo to najbolj pri bla- gu za obleke, cevi jih, klobukih in se pri mnogih drugih predme- tih. zelezniske druzbe hocejo pac s tem napraviti to, kar delajo vsi veliki lopovi v tem letu “prospe- riteto”. Tudi oni hocejo po svoji moci povecati ropanje ljudstva, ki zasluzi sedaj nekaj centov sedaj pa so dosegli en del tega in izboljsali delavski polozaj ta¬ ko, da se ta dezela res sme ime- novati paradiz delavcev. Razmere, v katerih so ziveli 1 delavci se pred nekaj leti v tej dezeli, so bile iste, kot So danes v Ameriki. Nekaj bogatasev je bilo na najbolj si poti, da pogolt- ne vse bogastvo v dezeli in zasuz- nji ljudstvo popolnoma. Razme¬ re so postajale neznosne. Delavs¬ tvo, ki se je pricelo organizirati, je bilo zatirano in nobeno sreds- tvo ni bilo velekapitalu preslabo v dosego tega. Toda delavstvo je pravem casu zdr,uzilo svoje moci in uporabilo svojo volilno pravi- Placilo delavske nezavednosti. Kakor smo zadnjic porocali, so vlozili socialisticni poslanci vec vaznih prelogov -v postavo- daji v Madisonu, ki so bili vsi za izboljsanje delavskega polozaja. Ko pa je prislo do glasovanja, so vsi drugi poslanci demokrats- ke in republikanske stranke ali takozvani nestrankarski sti'an- karji glasovali zoper te predloge ter ostali zvesti velekapitalu, ka¬ teri jih je poslal v postavodajo z glasovi nezavednih delavcev. Med najvaznejsimi predlogi so bili, kakor smo zadnjic omenili, oni, ki so zahtevali postavno o- semurno delo za vse vrste delav¬ cev, kakor jo ima med drugimi drzavami Californija.Drugi pred logi so bili: Podpora revnim ma- teram. Penzija starim delavcem. Vse to je bilo odkionjeno od de- avskih sovraznikov.Kapitalizem je zopet zmagal. Tako se godi, a- ko delavci ne znajo rabiti svoje moci pri volitvah. Podjetnik, ki zagovarja osern urno delo. V soboto so imeli sejo nekate¬ ri uradniki drzave Wisconsin in tajnik A. F. or L. Pri tej seji je bil navzoc tudi lastnik tovarne za spodnjo obleko in delavno o- bleko (Overalls) iz Racine, Wis. Z njim je bilo tudi vec delavcev kot price. Ta seja je imela na- men, da da delavskim organiza- cijam podrobnosti o vspehih o- semurnega,dela. Lastnik omen j ene tovarne, ki je bil naprosen, da odda svojo iz- javo, je povedal na tej seji, da ima njegova druzba upeljano o- semurno delo za zenske in sploh vse delavce ze dvanajst let in da se je obneslo na popolno zadovolj nost druzbe, kakor tudi delavcev. Izjavil je, da je v tovarni ureje- no vse kolikor mogoce dobro za delavce. Vsi visivajo brezplacno .zdravnisko pomoc, imajo v to- varni urejeno kuhinjo,ki jim da za nizko ceno dobro tecno hrano. Delavke imajo priloznost, da za- sluzijo do $22 na teden, kadar se dovolj izvezbajo. Druzba nima zloglasnega priganjalnega siste- ma, ki muci in izcrpa delavce ter je delavcem dano na prosto, koli¬ kor hocejo hiteti in koliko da ho¬ cejo zvisati svoje dohodke. Na- vzoci delavci so vse podatke last- nika potrdili. Druzba lastuje to- varno v Racine in Oshkosh, Wis., od koder pride po celi drzavi zna- vec. Delavcem niso dali osemurne- ga dela, ki jim je bilo pripozna- no od postavodaje v Washingto- nu, toda shranili so z drugimi 200 miljonov dolarjev cistega do bicka v, pretecenem letu. MNENJA IN DOPISI NAsIH cITATELJEV. Pod tem napisom bode priobcevala Slovenija mnenja, kritike in dopise svojih citateljev brez- ptacno. Vsak dopisnik je za svoj spia odgovoren Kani. Sptai naj bodo kratki in jedrnati. Obre- kovarwja, prepiri, osebnosti ali dopisi razzaljive vsebine all ki so pisani v nedostojnem jeziku, se ne priobcijo. Vsak dopisnik mora navesti svoje irne in naslov, ki se ne priobci, ako do¬ pisnik to zahteva. ZA DOPISE NI ODGOVORNO UREDNIsTVO. Milwaukee, Wis. 13. marca ’17 V zadnjem porocilu glede Lju- benske veselice sem opazil dve bistveni napaki, storjeni od mo- je strani v naglici, katere prosim, da jih popravite v prihodnji ste- vilki Slovenije. V “Sloveniji” navedeni zn'esek za pri vratih prodane vstopnice po $24.00 bi se pravilno moral glasiti $35.10. Druga napaka je ta: Kopusar je izrocil za pi'odane vstopnice $55.00, a ne samo $35.00. Koncne vsote so pravilne, kar se lahko vsakdo preprica, ako se pri sestevanju vzamejo namesto napacnih zgorajsne vsote. Blagovolite torej ta popravek priobciti v prihodnji stevilki, da ne bo kakega nesporazumljenja ali neopravicenega sumnicenja. Ivan A. Kaker, tajnik. -o- Ber lin — Iz Washingtona do- mu poslani nemski poslanik Bern storff je dospel v Berolin v torek zvecer. V Copenhagenu ga je ca- kal poseben vlak, da je prepeljal n jega in konzule z velikim pom- pom v Berolin, kjer se je sesel s svoj inti prijatelji iz Amerike, ki so ze morali preje odpotovati iz Amerike kot B. Demburg in C. Boy-Ed, prejsnji atase v Wash- ingtonu. Iznajditelj zrakoplovov grof Zeppelin je umrl v Nemciji. Nje¬ gova iznajdba bi zamogla prines- ti clovestvu koristi. mesto tega pa sluzi sedaj za ubijanje. An- glezi ga menda ne bodo imeli v predobrem spominu, ker njegova iznajdba bodi strasit veckrat v London. Razvoj Fordove tovarne. Leta 1903 je bila organizirana Ford Motor Co. Kakor povsod je bil tudi takaj zacetek skromen. Avtomobilska industrija je bila se le v razvoju; vendar pa je druzba ze to prvo leto svojega obstanka izgotovila 1708 avtomo- bilov. Od tega leta naprej pa je druzba neprestano napredovala in sicer cudovito hitro. Naslednje stevilke nam kazejo, kako se je druzba razvijala od leta do leta. Leta 1905 je izdelala in razpe- cala 1695 avtomobilov, potern le- tal906 1599; 1907 8423; 1908 6398. Leta 1909 pa se je pricel velikanski narascaj ter se dose- daj nadaljeval. Leta 1909 se je izgotovilo ze 10,607 avtomobilov in leta 1910 18,664, leta 1911 34,528, leta 1912 78,440,leta 1913 168,220, leta 1914 248,307. leta 1915 308,213 in leta 1916 533,921 Torej zadnje leto je prekoracilo stevilko pol miljona. Za tekoce leto bodo izdelali gotovo 700,000 avtomobilov. Kot kaze vse, pa ne bodo to stevilo zadostovalo. Da si zamore clovek predstav- j ljati, kolike mnozine posameznih i komadov se porabi pri tej indu- At-viji »o dane natancne stevilke j iz leta 1916. Za 533,921 avtomobilov se po¬ rabi : Dva tovorna vozova na me- vzigalnih klincev (spark Most padel na parnik. V sredo ob 3:30 zjutraj, ko je plul parnik Pei'e Marquette stev. 3 pod Broadway mostom, .name- njen v Ludington, Mich, so po- pustile zavore dvignjenega mos- tu,ki padel na prednji del parnika Kapitan in matipzi na krovu so se resili smrti s/skokom, ker so se pravocasno opazili, da pada most. Trije matrozi pa so bili po- kopani pod zdrobljeni materijal ter so jih komaj dobili po doigem delovanju na prosto. K sreci pa niso zadobili nevarnih poskodb. Povzrocena skoda na parniku se ceni na dva tisoc dolarjev ter bo vzelo dva tedna, da se parnik zo¬ pet popravi. -o- Kitajska proti Nemciji. Odkar so Zdruene drzave po- ostrile zveze med Nemcijo, je vladalo napeto razmerje tudi med Kitajsko in Nemcijo, ki je imelo ta konec, da je sedaj Kitaj¬ ska pretrgala diplomaticne- zve¬ ze z Nemcijo ter poslala nemske- ga poslanika domu in zaplenila internirane nemske trgovske par nike, okoli sest, ki so se nahajali v pristaniscu Shanghai. Domne- va se, da bo to imelo slabe posle- dice po vojni, ker bodo Nemci iz- gubili svoj trg na Kitajskem, ka- mor se je izvazalo mnogo nems- kega blaga v mirnem casu. Nadalje se poroca, da je Ki¬ tajska napravila zvezo z Japons- ko in je na njeno inicijativo po- ostrila razmere z Nemcijo. sec plugs). Jekla za obod(body)celih 255,000 ton. zime za sedeze 12, 267,450 funtov. Za strehe pri av tomobilih 57,722,500 kvadratnih cevljev guminatega blaga. Koles in gumi obrocev 2,669,605 in rav- no toliko svetilk. Za osi 4,435,200 cevljev jekla posebno za to izde- lanega. Cevi za izpuhtenje dima: 2,085,600 cevljev. sip 2,875,000 kvadratnih cevljev. Medenine 10,000,000 funtov samo v radia- torjih. Bakrenih cevi za te radia¬ tor je 60,"000,000 cevljev. To je samo mali del od vsega, kar se je potrebovalo, kar pa za- dostuje, da si zamoremo predsta- viti ogromne mnozine drugega materiala. Pripomniti je se potre ba, da je vsake tri ure zapustil vlak s 50 tovornimi vozovi For- dovo tovamo in da se je rabilo 56,218 tovornih vozov skozi vse leto, da so odvazali in dovazali to mnozino blaga. Ford je “napravil”, to je, nje- govi delavci so mu naredili zad¬ nje leto $60,000,000 cistega do bicka. Posebe pa se deset miljo¬ nov dolarjev, katere deli z delav ci vsako leto. Vseh oseb, katere so prodaja- le Fordove avtomobile zadnje le to je bilo sto tisoc. Torej, ako bi vsi ti ziveli v enem mestu, bi se isto moralo_povecati za pol mil jo na, ker bi vsi ziveli od tega za- sluzka. To je torej podoba moderne industrije. Taka velikanska pod- jet ja bodo narascala vedno hitre- je. V nekaj letih ne bode vec pros tora za male industrije. Kapitali- zem ne podjarmi samo delavca, ampak tudi male industrije in podjarmi vse ter raste v neizmer- no ter se pricne na zadnje daviti sam na svoji ogromni moci. Ako se ozremo danes na nemski in an- gleski kapitalizem, naj demo tam- kaj zive dokaze. -o-_ Cesar Jozef II. O tem vladarju, ki je bil baje jako piiljubljen, se pripoveduje na stotine raznih zgodb. Tako je 21 a primer enkrat bil na potu na Francosko s svojim spremstvom. Malo pred mestom, ki je bilo do- loceno za prenocevanje, je pustil spremstvo za seboj in jezdil na¬ prej. V mestu se je podal narav¬ nost v gostilno, ki je bila doloce- na zanj za prenocisce. Tam se je podal takoj v sobo ter se pricel cistiti in potem briti. Krcmar ne vedoc, kdo je, pride ter ga vpia- sa: “Gospod, ali ste mogoce vi od spremstva cesar j a Jozef a, katere ga danes pricakujemo?” Cesar mu hitro odgovori: “O, da, jaz sem njegov prijatelj in ga vec¬ krat brijem.” Ko je potoval dalje, je prisel v neki vasi v gostilno, kjer so rav- no mislili nesti h krstu otroka. Imeli pa se niso botra. Cesar se takoj ponudi za to, kar so z ve- seljem spi'ejeli. Po koncani cere- moniji jih je zupnik popisoval. Ko pride vrsta na Jozefa, ga vprasa za ime; ta mu odgovori: “Jozef”. — “Vase drugo ime?— “Drugi”, odvrne cesar nekoliko zacudenemu zupniku.Ta ga vpra- sa dalje: “Vas poklic je?” — “Nemski cesar.” Pri tem odgovo- ru so vsi ostrmeli. FRANK FRANCIC zastopnik za prvovrstno dobro poceni ' 2GANJE in vsakovrstne likerje. ZAPOMNITE SI V . ^ da ste pri njem postrezem | N'* boljse in bolj tocno kot kje | drugje; obenem pa podpira- ... te svojega rojaka. SLOVENCI in HRVATI! Vabim Vas, da me obiscete v mo jih prostorih na 173 SO. WATER ST. Pri meni boste najboljse po- stezeni s svezim PABST pi- vom, domacim vinom in iz- vrstnim zganjem. Imam tudi sobe po nizki ceni Na svidenje! MIKE HLDAJ CENEJE Zanesljivejse HITREJE P O s I L J A Denar v staro domovino LOUIS BEWITZ LOUi» M. n * * * J f \ 1 26 Natiortal-av West Allis | J V otroskem vrtecu. Uciteljica (ki je pravkar pod- ucila otroke, da ptici grizejo, ce- prav nima jo zob) : “Torej povej- te mi, kedo se grize, akoprav ni¬ ma zob?” Mali Bob: “Moja stara mati!” Obenem piiporocam roja- kom svojo popolnoma na no- f I vo urejeno gostilno, kjer lac- 1 I ne napojim in zejne nasitim. ^ V Chicagu je zena nekega pas¬ tor j a podala casnikom izjavo, da lahko zivi vsaka druzina obstoje- ca iz treh oseb s sedemnajstimi centi na dan. Njen moz pa je med tem casom po fari kolektal. Sko¬ da, da ne igrajo sedaj cirkusa. VIL. J. GRONEWALD Licencirani pogrebnik in maziljenik Brczpiacna poraba privatne kapeb> Cene nizke. 347 REED ST. roed National Av.. in Walker St. MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 ' P bolr lea St. to bila Ai kazn je P 1 Adai kazn ka s | RO.IAKOM IZ OBcINE * f REcICA IN KOKARJE! Znano vam je vsem, da | vlada v stari domovini ze se- | daj veliko pomanjkanje, vec % jo pa se bode po vojni. V to ^ | sviho pobirajo razne nasel- | | bine piispevke zarevne v sta | | ri domovini in se prirejajo | veselice in pikniki v Ameriki. Mi pa kar spimo; zakaj bi pa tudi mi ne napravili kaj slicnega. Ali smo res zadnji tukaj v Ameriki? Ako smo sinovi slovenske matere potrudimo se tudi mi po svoji moci in zmoznosti, da bomo tudi mi, kar bo mogoce pomagali na- sim siromakom in sirotam. Zdru- zimo se ter pricnimo kako akei- jo za siromake iz obcine RECICA in KOKAR.JE! Vse v Milwaukee in West Allisu zivece rojake iz teh dveh obcin pozivl j am tem po- tom, naj prihite na nas prvi shod ki se bo vrsil vNEDELJO 18. MARCA 1917 tocno ob 9. URI ZJUTRAJ. Ako kdo rad v nede- ljo spi, pa naj gre v soboto 2 uri preje spat. Na tem shodu se bo sklepalo, kako bi se dalo najbolj pomagati bednim rojakom. Vsak do naj piinese svoje mnenje se¬ boj. Izvolili bodemo za to potre- ben odbor. Pozdravljam vse rojake iz re- ciske in kokarske obcine in se jim ze vnaprej zahvaljujem za obilno udelezbo. John Turk 424—53 Ave, West Allis. Nabavite si to GRAFO- NOLO. Cena $15.00 — do $200.00. Od- placilo $1.00 na teden in vec. V zalogi imamo vse 1 s I o v e nske PLOscE. Winter Piano Co. 375 Grove Street | Leo Zakrajsek | fJAVNI NOTARt s s I 38 7 - 1 st Ave I izvrsuje vsa v notarijat-f Ali vesto, kje dobite dobro narav- no domace vino?, kakor tudi dobro BLATZ pivo in vse druge dobre tekocine za zelodec? Zglasite se pri FRANK BREGANT 283 Reed Street GOSTILNA IN PRENOCISCA Tukaj boste vedno dobro postreieni | $1400 goto vine | kupi stanovanjsko poslopje f s 6 sobami na 323 Walker | St. Fundament iz opeke, le- = pa lega. Velika kupna priloz- § nost! s $20 za cevelj na Irontu kupi prazno loto na 29th ave Cesta je ze napravljena. Ve- likost 30X120. Vh kleti t ze bile D'eizki S. man snazil r em so cisti d h«zbe k ar bi | Za zamenjati flat 1 ” nfov oli* i , -i i ? za kotez ali prazno loto v 14 vardu ali South .Milwaukee. Go ; Go |3 0 denar za posoditif ~ na prvo vkni— na prvo vknjizbo na posest- v a na juzni strani. | spadajoca opravila-Daje f S I vsa pojasnila glede dvzavi- 351 — 1st Ave i - Telefon Hanover 2248 | iiiiiiiiiiiifiiimismniiiiiiiiiiiiiiHifsiHiuii ljanskih papirjev. — Tudi | j> v s *ncaju, da rabite tolmaca, S I se obrnite do njega. | Telefon Hanover 3738-X ^ <§> JOE SUSHA 402 N. 8th St Sheboygan, V Dobro domace vir Gutsch in Schreier ^eni dobite vse, zelodec pozeli. Sit Go Te] ( i H r el e ! T el e I ? o,- r 0r] IU ^Vit ^ St, i * * * * v >« § SLOVENIJA Jugoslov. Zveza Podporna “Sloga“ VSTANOVLJENA L. 19ii IN KORPOR1R AN A L. 1915 Sedez: Milwaukee, Wis. UPRAVNIODBOR: Preds.: JOHN KRAINC, 408 Pari st, Milwaukee, Wis Podp.: LEOP. ZORKO, 827 Indiana-uv, Sheboygan,Wis x Tajiiik: JOHN OCVIRK, 440 S. Pierce-st, Milwaukee. Blag.: MATH STIGLITZ, 415 Florida st. Mihv., Wis. Zap.: FR. MATITZ, 212 Greenbush st.,Milwaukee,Wis NADZORNI ODBOR: 1 Nadz.: 1GN. KUSLJAN, 229-1 Ave.,Milwaukee,Wis. IT. nadz.: ANT. TOMINsEK, 5323 Nat’l-av, W. Allis, HI. nadz : JOE BEfNDA 471—53 Ave, W. Allis, Wis. POROTNI ODBOR: . Preds.:ALOIS GOLOB, 114 Franklin Port Washing!. JOHN STAMPFEL, Grafton, Wis JOHN LENKO, 309 First-av, Milwaukee, Wis. POMOzNI ODBOR: ANTON SEM, 298 — 4th Ave, Milwaukee, Wis. MARTIN ROP. 308 Second Ave, Milwaukee, Wis. ' JOHN WOHLGEMUTH,822 Kimuckinnic-av, Milw. ViRovni zdravnik: Dr. P. Langland, Nat’l & Grove st GJavne seje se vrse vsako tretjo sredo meseca v Ilina ob 8. uri zvecer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. Line Mound-rd ter unicil obe po- s l°P.ji popolnoma. Primanjkovalo je gasilnih priprav, ker je pozar- na bramba bila zaposlena tudi na Broadway. Ko je bilo v nevarnos ti stanovanje Josef a Trudell, ki zivi blizu Baylissove trgovine, je /.ena vzbudila svojih devet otrok izmed katerih je najmlajsi star komnj deset dni ter potem iskala zavetje pri Bodenhagen, ji je mo- can veter, ki je razsajal, odnesel skoraj vso obleko. izbnzgala 8 miijonov galon vode. \ sled tega se ni mogel razsiriti pozar na druge oddelke. Povzro- cena skoda znasa $12J)00, ki je krita z zavarovalnino. Ko je Mrs. H. Lischke znazila svojemu mozu suknjo, je padlo iz zepa pismo, katerega mu je pi- sala “Sophie” ter ga koncala z besedami “mnogo ljubezni in po- ljubov , je nastal v hisi hud dru- zinski prepir, pri cem jo je moz udaril. Na sodiscu se je zaljub- ljeni moz zavezal, da se bo po- boljsal ter je bil postavljen pod nadzorstvo. RACINE Umrl je tukaj premozen Nor- vezan Teodor Johnson, znan pod imenom Bulldog ter je zapustil cez 3100,000 premozenja. Semkaj je pijsel pred 43 leti. Norveski konzulat isce sedaj njegove so- rodnike. Johnson je zacel svojo kai'iero kot cevljarski krpar, po¬ tem je bil trgovec s cevlji in na- zadnje trgovec z zemljisci. -o- Strahote na francoskem bojnem polju. ... Is POZOR ROJAKI! = | ***■ mmm 5 cistim, barvam in likant vse vrste klobuke.moske in zen- 5 ske, slamnike in file in panama po nizkih cenah po naj- = novejsi modi ter tudi naredim nove zametne klobuke po § starokrajsko od $4.50 do $6.00. - Pridite na § 367 National Ave, § = Telef. Hanover 1486-L — Tam boste dobro postrezeni pri Paul Detic I 5 DOBRO IZUCEN STAROKRAJSKI KLOBUCAR. § ummimmitimimiimmuiimmmmiiimmiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiinmn NAJBOLJsE DO MACE VINO! Vedno dobro SC11L1TZ pivo, zganje, kakor tudi cigarete in Amodke najboljse kakovosti. Se pripoi ocarn slavnemu obfinstvu za obilen poset ANTON SEM 298 — 4th Avenue, vogal South Pierce Street. Telefon Hanover 3715 L IZ NASELBIN MILWAUKEE IN OKOLICA Preminila je zadnji teden v bolnisnici 18 letna soproga roja- ka J. Cimermancic, 477 Virginia St. Porocila sta se se le lansko le- to meseca julija. Prepeljana je bila v Pennsylvanijo. Ana Burngnist na 5 St. je bila kaznovana z $50 na sodiscu, ker je pel j ala nedostojno hiso in G. Adams iz East Water St je bila kaznovana radi enakega prestop- ka s $25.00 Zdravstveni komisar Ruhland bo predlozil v kratkem mestnemu svetu predlogo, tikajoco se stano- vanj za one, ki oddajejo sobe v najem in za prenocisca. Po tej predlogi bi moral vsakdo imeti licenco, kdor bi imel vec kot sti- ri osebe na stanovanju. V tej predlogi je doloceno, da mora imeti vsaka oseba 400 ku- bicnih cevljev zraka. Za eno ose- bo bi torej morala biti soba 6 cevljev siroka, 8 cevljev dolga in 8 cevljev visoka; za dve osebi pa 10 cevljev siroka, 10 dolga in za tri osebe 10 cevljev siroka in 15 dolga in seveda 8 cevljev visoka ali torazmerno. Za licenco bi bilo za placati za 4 do 8 oseb $5.00 na leto in za 9. oseb in vec $10 na leto. Ako bo fa predloga sprejeta bo stopila odredba v veljavo 1. januarja 1918. odstetju skladov v razne rezer- ve. Dobicki za dva meseca zna- sajo $19.50 na delnico na navad- ne delnice. Storklja se je oglasila ter pri- nesla obitelji Fr. Kralj, 435 Vir¬ ginia St. zdravega sincka in ji napravila mnogo veselja. Ko se je razpocila velika pec pri Northern Glass druzbi na Chase in George St v nedeljo, se je razliio 30 ton stekla po tleh. ki je povzroeilo na vec prostoiih ogenj. Cenjena skoda spasa de¬ set tisoc dolarjev. Mrs. Lucy Wise, stara 32 let na 1194 Greenfield ave se je za- strupila z bikloridom zivega sre- bra. Prepeljali so jo v bolnisnico* Josef Kunert, 691 Greenbush St, gostilnicar, je bil obdolzen, da se je pri njem igralo za denar. Obsojen je bil na $25 in stroske. Z njim vred je bilo arestanih 24 oseb, ko je polieija vdrla v salun. Redar Szymanski v civilni obleki je igral z njimi poker ter je poz- neje poklical polieijo. Na sodiscu se je izkazalo, da je igralo poker le 9 oseb, ki so morali placati vsak po $5 kazni. Max Wozniak, mesar na 907 Kinnickinnic Ave se je zapeljal s svojim avtomobilom v nedeljo zvecer v reko pri Lincoln ave mos tu, kateri je bil odprt, da spusti skozi coin pozarne brambe. V av tomobilu je bil sam ter se je srec- no resil iz mrzle vode. Iz 8. nadstropja pri novem Ath letic club poslopju je padel 24. let ni Henry Meyer pondeljek popoid ne na Broadway in Mason St ter oblezal na mestu mrtev. Bil je preddelavec. Ko se je prigodila nesreca, so ostali delavci za ta dan prenehali z delom. -o—Z— SHEBOYGAN I.ester Murphy je padel v She¬ boygan reko ob 3. uri zjutraj iz pomola blizu strojame Eastern Wisconsin Electric druzbe. Nje- govi klici na pomoc so privabili P. Abrahama, ki ga je izvlekel iz vode. V skladiscit Knocke Wood so hoteli lesni delavci zastavkati; zahtevali so zvisanje place z o- 14 zirom na.rastoco draginjo. Druz- ba jim je dovolila 25 centov na dan zvisanja, da je preprecila stavko. Umrl je Joseph Pelikan, star 73 let, rodom iz Avstrije. V A- meriko je pfisel pre 33 leti na- ravnost v Sheboygan. Zaposlen je bil pri Northern Furniture Co. V hisi 734 — 16 St. so nasli v kleti truplo novorojencka, ki je ze bilo mocno l’azpadlo. Polieija preizkuje. Hisa je bila zarentana 5. marca od G. Blommer. Ko je ta snazil klet, je nasel deteta v sta- rem sodu za zeblje. Decek, star okoli tri tedne, je bil najden na stopnicah sole ses- j ter Notre Dame, Hannon in 4 St. Starisev ne more jo najti. V torek pa je prinesla neka zena, ki je dala svojo ime kot M. Kastell iz Reed St svojega otroka k Mrs. L. M. Wheeler, 588 National-av, ces naj pazi na njega cez dan, ker ona dela, pa se ni vec povrni- la po njega. cisti dobicek Allis Chalmers druzbe za januar znasa $300,000, kar bi bilo $3,600,000 na leto po Pozar je nastal v sredo zjut¬ raj v poslopju 386 Broadway ter povzrocil za okoli $25,000 skode. Istocasno je nastal pozar pri J. A. Bayliss, mesarija, in Rowan in Brown, sosedna gostilna ha Mrs. Hugo Lampe, 924 Huron Ave je hotela skociti v jezero iz samomorilnega namena o polno- ci. Da ni tega izvrsila je prepre- cil Wm. Kincaid, obrezni straz- nik. Kot vzrok je navedla, da je zgubila zadnjo zimo vsled skrla- tice tri otroke, da je imela mno¬ go sitnosti s svojim mozem tei da so njeni dohodki prenizki, da bi zamogia dostojno ziveti, vsled cesar se je odlocila storiti konec vsemu teniu. INDEPENDENT PACKING HOUSE MARKET UNIJSKA MESNICA 414 National Ave [ zraven 5 in : ^ ov edina za juho .... 11c : Govedina za peci j (Potroast) 12 1/2 c : Sirloinsteak .... j ! Govedina za zrezke (chopmeat). \*\/ z ; Teletina za einmoht . I2i/ 2 c Telecja prsa.^. 12 '/ 2 c Teletina za peci.15c Telecjo stegno. 16c Porkloin . 17 '/ 2 C Porkshoulder.17'/2 C Svinjska suha rebra .: 17c Ledice ..10c Jetra. 7c Srca . ..12c Vampi... ] 0c F E R K O il 10c trgovine Suha slanina. 16c Boljsasunka.32c Prasetina . 13c Klobase: Frank furtaice, poljske, Lebersausage, Balogna, zelodec, Headcheese, vse po . 13'/ 2 c 01 je, steklenica . 28c Najboljsa kava.zgana 20,25 Surovo masla (buter) . 40c Umetno maslo (Butterine) 20, 24, 26, 27c Domace kranjske klobase24 Krvave klobase.9c Sveza jajca.29c BROS. Poslanska zbornica je spre.jela predlogo, da se vstanovi v She- boyganu distriktno sodisce. Pred loga gre sedaj v sen at. Vstanovila se bo tukaj podruz- nica Aluminum Goods Co r Mani¬ towoc. Wis. v najkrajsem casu. Zaposlenih bp 200 delavcev. Redar John Dressen se je po- dal z redarjem Rothe v gostilno Grube na 8 in Michigan St 3. marca ob pol stirih zjutraj. Pja je prisel tudi polieijski sef Dehne Rothe se je odstranil takoj,Dres¬ sen pa se je pogovarjal napre.j z svojim svakom. Ko ga je polieijs¬ ki sef opozoril, da je njegovo me- sto na ulici. mu je ta zacel opo- rekati in ko mu je slednjic rekel, da sef govori kot norec, ako za- hteva kaj takega od njega, je sef zahteval od njega, da ostrani zvezdo. cesar pa ni hotel stoiiti. Za kazen je bil suspendiran za 14 dni od sluzbe, kar je potrdila po- zarna in polieijska komisija. -o- PORT WASHINGTON Ko je nastal v soboto zvecer pozar v tovarni Wisconsin Chair Co., je bil pozar pogasen s pomoc- jo automaticne gasilne priprave. Automaticna gasilna priprava je Casniski poiocevalec W. Ph. Simms, kateri se nahaja na frarf- coski fronti je poslal porocilo, ki opisuje strahote vojne v zivih barvah. Potem, ko so se Nemci umaknili pred par tedni na dolgi fronti ob reki Ancre, mu je bilo dovoljeno, da se je sam preprical na lastne oci; kar pise o tern je strahovito. — On pise: “Glavni vzi'ok, da so se Nemci umaknili pred Anglezi ob reki Ancre je bil ker so vojaki postajali eden za drugim blazni. Njihovo stalisce je bilo hujse kot pekel. Smrt, blaznost, besnost, gnjiloba, mi- ljardi mrcesja, blato, gnjila trap la, vse to je tvorilo ta pekel na zepilji. Blato, po nekaterih kra- jih skoraj brez dna, po drugih krajih pa je segalo vojakom do kolen in do pasu, pod nepresta- nim obstreljevanjem iz angles- kih topov, muceni od groznega smradu gnjilocih trupel konj in ljudi, pri slabi hrani, prezebli in izmuceni, obdani od napol blaz- nih tovarisev, to so bili nemski zakopi, to so bile razmere, ki so pricele lomiti tudi zelezno nems- ko disciplino. Sel sem sem in tja ob zakopih med nestevilnimi luk njami, ki so jih napravile krog- I je topov ter sem videl, da je bilo vse ena smrdeca luza. Voda je bija^rudeca kot kri ali od zemlje all od kaj dvugega, nevem. KM sem taval okrog, sem stopal na nestevilna trupla mrtvih nems- kih vojakov. Vsa trupla so bila gnjila in so razsirjala strasen snirad. Po nekaterih krajih so le zali mrtvi visoko nakupiceni; na pol gnjili, drugi same bele ko;\,i, pokrite s kosi uniforme. Iz moc- virja in blata so eden pri drugem moleli cloveski udje; tarn roke, tukaj noge, in tarn zopet glave; 11 a mnogih krajih polovico-tvup- la. Taki prizori so bili milje in milje na dolgo in siroko. Nemski ujetniki so pripovedovali grozote s podrobnostmi. Po mnogih j sti’elnih jarkih so se vojaki utap- II j ali v vodi in blatu. Okolica, na milje siroko, je strasna pustin- | ja; ne drevpsa, ne biljke ni vide- ti; poljane smrti, blaznosti in ; obupa je ta svet; pekel ustvar- I jen od cloveske roke. To je zem- ! lja, katero so zapustili Nemci. Nemski v.jetniki so tudi pripove¬ dovali, da so bile zveze z raznimi I zakopi unicene, tako, da ni bilo mogoce vojakom v njih, poslati pomoci in ne ziveza. Vojaki v tem obupnejn stanju so bili vjeti od Anglezev. Dva napada od strani Angle¬ zev sta pustila cele kupe mrtvih j Nemcev med temi zakopi. To je j bilo v novembru in sedaj jih po- j kapajo Anglezi. V takem polozaju je zivela nemska armada. To vse je bilo prestrasno za cloveske zivee in pvipovedovan.je jetnikov, da po- stajejo nemski vojaki blazni in drugi za vse grozote brezeutni, j so resnicne pod temi razmerami |'ter popolnoma verjetne* Vse to pa nas uci, da je pisan- j je uiemskega casopisja, da je I nemska pozieija na tej fronti ne j premagljiva, neresnicno in da so ! tudi z njihovo novo pozieijo zgo- ! di isto, kot se je s prvo. — b—mm TEREZIJA 313—3rd AVE SLOVENSKA IZKUSENA BABIC A I N B O L N I S K A POSTRE2NICA NI . KRAPS11E. TEL EFON HA NOVER 1605 ULIL VELIKA POMOc JE. Vedno zasluzna moc Vasili prihrankov, ako jih pustite v naseni hranilnem oddelku, kar je velika pomoc pri prirastku Vasih prihrankov. Trije odtotki obresti ne pocivajo nikoli—gredo vedno na- prej—noci, praznike in nedelje, dneve in noci, leto za letom. Zacnete lahko z enim dolarjem. Damo Vam krasno domaco hranilno pusico, ako jo zelite. GERMAN AMERICAN BANK GLAVNI URAD REED ST. & NATIONAL AVE ! Mitchel St. podruznica Bay View podruznica ’ 3rd Ave & Mitchel St. Kinnickinnic & Lincoln Aves % ANDREW JONAS Pogrebnik 393 GROVE St. Telefon Hanover 40 Krasen pogreb za $65.oo 1 IGNAC KUSLJAN 229 FIRST AVE Posilja denar v staro do- movino tocno, poceni in za- nesljivo po nizki ceni potom ekspresa ali po brezzicnem brzojavu NA PRODA.T ; dobroidoca gvocerija z veliko za- logo po nizki ceni na 602 Prairie St. Telefon Grand 2769 pri Mrs. II. Warner. ..Pctrehuje se do $1000.00 Ako hocete kaditi dobro okusno cigaro, prizgite 638 in zadovoljni bodete CARL STEINC, izdelovalec 1492 — 26th Street. GEO. A. SLATTEKY Pogrebnik 6418 Greenfield Ave, W. Allis Telefon West Allis 24 6-X ZGUBIL SE JE v soboto velik rujav pes s ernimi lisami, ki slisi na ime Leo. Kdor ga najde, dobi lepo nagrado. Nosi lajsens stev. 10216. Vine se naj na 401 Grove St., John Magister. NA PRODAJ Motorcycle 5 K. M. mocan. Me- hanizem v prav dobi'em stanju se proda zelo poceni kakor tudi FONOGRAF, $50 Victinla za sa- mo $15.00. Vprasajte J. ARNIC, 289 Grove St. SNA4NA IN SVETLA SOBAj se odda v najem po nizki ceni v | srediscu slovenske naselbine. Vprasajte na 408 Park Street, j JOHN STRMSEK GOSTILNA 510 - 2nd Ave (vogal Greenfield) Sveze BLATZ pivo Dobro domace vino. Izvrstna post rezba Uljudne se priporocam Slovencem in Hrvatom, da me obiscejo v mo- jih prostorih, kjer sem Vam vedno na razpolago CVETLICE IN §OPKI za vsfe prilike Poroke, godovanja in po- grebe se napravijo v naj¬ krajsem casu in dostavijo na dom v katerikoli del mes- ta, kakor tudi na West Allis in Cudahy. F. Hesse 392 Grove St., MILWAUKEE, WIS. fl HRENS and YAH l Obuvala za vso druzino 355 grove street SLOVENIJA | p rv i slovenski Pool Mali 247 GROVE STREET 4 zraven A. Bevec-a Cenjenim rojakom naznanjava, da,sva otvorila | v soboto 10. marca igralnico, kjer se zainorete razve- 1 driti od trudapolnega dela za par centov. Tociva vsakovrstne “mehke” pijace ter imamva I na razpolago vse vrste cigaret, cigar, sladcic itd. Se priporocava obcinstvu v obilen obisk. $ J. HRIBAR & KAPITAN $ KATERA HIsA JE N A JSTAREJs A??? To je gostilna VIKTOR KASTELICH. 812 North 8th Street, Sheboygan, Wisconsin. Tukaj dobite sveze Gutsch in Shreier pivo, izvrstno domace vino, dobre smodke itd. — Svoji k Svojim! V. Kastelich & H. Svetlin. IZ SPOMINOV UBEGLEGA NEMSKEGA VO J AKA. (Nadaljevanje) Dal java med bezecimi Fran- cozi in nami je postajala vedno vecja in vojaki vedno bolj razpo- lozeni. PritSeli smo se saliti. Ne- kateri so peii; pozabili so na mrt- ve, ki so pokrivali tla kraj nas; veselili smo se, da se zivimo. V teh par dneh smo se navadili ze tako na vse grozote, da smo mir- no korakali preko nestevilnili mrtvih trupel ter se nam ni niti 7 ,delo vredno izogibati se jih. V teh kratkih tednih vojne smo po- polnoma posuroveli. Kako pa naj bode se pozneje, ako se traja vse to nekaj mesecev? sem se izpra- seval. * * * Zastrupljeni vodnjaki ali /Jobno hujskanje. Tedaj naenkrat se je moralo koncati filozofiranje; prislo je povelje, da se vstavimo. Nazna- nili so nam, da dobimo iz poljske kuhinje nas obed. Bili smo gladni tako da nam je juha iz konzerv prav dobro disa- ia. Mnogi so se vsedli kav na o- krog lezece mrtve konje ter jedli z veseljem, kakor da bi bili doma pri materi. Tndi mrtvi vojakijnas niso motili, ki so lezali okoli nas. Mueila nas je le zeja po zavziti jedi, ki je postajala vedno hujsa. Kmalu smo odkorakali naprej. Opoldansko solnce je pripekalo silno. Cestni prah je lezal na na¬ si obleki za prst na debelo ter zgal naso kozo. Med nami ni bilo vec pravega dobrega razpolozen- ja in zeja je postajala od minute do minute neznosnejsa in mi smo zaceli pesati. Mnogi izmed nas so popadali ter niso mogli vec na¬ prej. Tedaj je bil prisiljen povelj- nik, da nam je dal zopet dovolje- nje za pocitek, drugace bi oraa- gali vsi popolnoma. Tako smo o- stali vzadaj za drugimi ter nismo bili vec prvi, ki so podili Franco- ze. Na vse zadnje smo vendar za- gledali pred seboj neko vas. U- panje, da dobimo vendar enkrat vode, nas je pozivelo, zato smo priceli korakati zopet zivahnejse. Begunci in prazni vozovi za mu- nicijo so nas priceli srecevati. Med drugimi vozovi je bil tudi en kmecki, na katerem je sedelo vec vjetnikov civilistov. Tudi en katoliski duhovnik je bil med nji- mi, ki je imel kot vsi drugi roke zvezane na hrbtu. Na nase vpra- sanje, kaj je ta zakrivil, smo iz- vedeli, da je nahujskal kmete, da so zastrupili vodo v vodnjakih. Kmalu smo dospeli do vasi in smo se veselili ze od dalec, ko smo zagledali vodnjak.Upali smo da se bomo sedaj napili mrzle vo¬ de in pqgasili strasno zejo, ki nas je mueila. Toda bili smo razoca- rani. Pred vodnjakom je stal vo- jak, kateri nas je odgnal s tem, da nam je rekel, da je voda za- strupljena. Razocarani in nad vse razburjeni so vojaki skripali z zobmi. Hiteli smo naprej do drugega vodnjaka, toda povsod smo nasli enako. Povsod straza z nasajenim bajonetom. Zastrup- ljena voda! Odsli smo omahujoc od zeje in na pol blazni naprej. Sredi vasi pa je stal zopet vod- njak, iz katerega je tekla kris- talno cista voda.v veliko korito. Pet vojakov je stalo tu na strazi, da ne bi nikdo pil zastrupljene vode. Jaz sem z mojimi tovarisi ravno mislil korakati mimo vod¬ njaka, ko se zadnje vrste kot blazne vrzejo na straze. Te so bi¬ le potisnjene na stran in vojaki so pili kakor brez uma. Vsi smo nil, tudi jaz, toda nikdo ni zbolel ali celo umrl. Omenjeni duhoven pa je moral umreti in z njim mnogo uglednih vascanov. Nasi poveljniki so “vedeli”, da je voda po vse.j vasi zastrupljena ter so nam piipovedovali, da pas je sa- mo “srecen” nakljucek resil go- tove smrti. Nas je zvesto cuval nas Bog, todna pobozni Belgijci pa se ni¬ so zamogli veseliti njegovega "arstva. Oni so morali umreti. . . V vseh vaseh in trgih, skozi ka- tere smo korakali naslednje dni, so nas svarili pred vodo. To je i- melo naravno posledico,da so pri¬ celi vojaki cutiti do prebivalstva divje sovrastvo, ki je bilo krivic- no, ki pa je, kar se lahko razume tudi nas sovrazilo na vso moc. To je zopet povzrocilo, da so se pri- cela prikazovati huda nagnenja, ki so nekaterim vojakom ze pri- rojena. V vsaki armadi je mnogo vojakov, ki so surove barbarske narave. Izmed miljonov prebival- cev Nemcije in Francoske pac pi- so vsi posamezniki kulturni ljud- je. Vojaska dolznost teh drzav sili vse v sluzbo armade brez raz- like na znacaj; clovek ali neclo- vek. Jaz sem britko obcutil mno- gokrat, kako po krivici so nas imenovali vse za barbare, ker so se med nami nahajali nekateri surovi znacaji. Bilo je pac narav¬ no, da so se v armadi Francozov, Anglezev in Nemcev nahajali ta- ki, ki so spadali pred vsem v je- co. Da smo vojaki sami skrbeli, da ,8100 kaznovali take suroveze, ako smo jih zasacili pri kaki lo- povseini, naj prica naslednji do- godek: Ko smo prisli na vecer v neko vas vzhodno od mesta Bertrix, smo zopet nasli “zastrupljeno” vodo.V sredi vasi smo se vstavili. Videlo se je skozi okno v hiso, pred katero sem ravno stal. Vi- del sem v stanovanju mater, ki je imela zbrane svoje revne otro- cice ki'og sebe ter jih objemala, kot bi se bala, da jih ji bo kdo odvedel. Akoravno smo bili vsi zelo razkaceni radi “zastruplje¬ ne” vode, vendar bi ji pa bil vsak do izmed nas iz srea rad poma- gal, tej iibogi revni materi. Vsled tega se nas je odlocilo vec, da zberemo skupaj in si piitrgamo nekaj ziveza in ga nesemo revni druzini ter jo obenem potolazi- mo. Toda v tem trenutku je pri- letel od zgoraj debel kamen ; pre- bil okno in ranil v sobi deteta, malo deklico na roki. Vsi smo se razljutili ter se glasno zgrazali nad tako surovostjo; toda med tem je ze dvajset rok pograbilo suroveza, ki je bil rezervisl nase V stotmje ter so ga pretepli, da se je onesvestil. Ako bi ne bil prisel castnik in drugi vojaki, gotovo bi ga bili ubili na lieu mgsta. A- retirali so ga jn pozneje bi bil moral priti pred vojno sodisce, toda doletela ga je preje usoda. V bitki pri reki Maas je utonil nekaj dni kasneje po tem dogod- ku. Mnogo vojakov je pripovedo- valo, da se je sam utopil, ker mu ni bilo vec ziveti pri njegovi stot- niji. Vsi so ga sovrazili od one- ga dne ter so ga kar javno pre- zirali in zanicevali. — V tej va¬ si smo bili nastanjeni v baraki. Z nekaj tovarisi sem odsel po va¬ si, da si kupim kaj za jesti. V ne- ki kmecki hisi smo dobili svinji- ne, kruha in vina, toda ne za. de¬ nar. Vsako placilo so odklonili ter nam rekli, da nas imajo za svoje goste, samo nic zalega jim naj ne storimo. Kakor tukaj smo nasli povsod. Povsod so se nas balij^ljudje so trepetali, kakor hitro so zagledali nemskega vo- jaka. stirje od nase stotnije smo sklenili tesno prijateljstvo. Ob- lj ubili smo si, da hocemo eden drugega podpirati ter si poma- gati medsebojno v vseh slucajih. Tako smo potem skupaj obiskali stanovanja ter delili revnim pre- plasenim prebivalcem tolazbo in mnogokrat tudi kruh. Po vecini smo nasli povsod do¬ bre prijazne ljudi, ki so postali takoj zaupljivi, ako so videli, da smo tudi mi prijazni. Ko pa smo napisali na vezna vrata s kredo: “Prosimo, postopajte dobro, tu stanujejo dobri ljudje”, tedaj ni njihova hvaleznost poznala mej. V tem casu, ko smo prodirali po Belgiji se je pripetilo marsi- kaj in na stotine Belgijcev je bi¬ lo ustreljenih in obesenih zaradi i raznih prestopkov proti nasi ar¬ madi, katerih po vecini niti sto- rili niso. Vendar pa moram pri- pomniti, da je temu bilo mnogo krivo to, ker se nismo razumeli v jeziku in so se prigodile mno¬ gokrat zmote. Najvec pa je k temu piipomoglo dejstvo, da so castniki vedno hujskali vojake kot na primer z zastrupljenjem vode. Po noci smo zopet odkorakali, potem ko so nas pridjali med tem casom dosli bateriji 21 cen- timetrskega topnistva. Tem smo zluzili kot varuhi in straze ter obenem kot pomoc pri postavljan ju moznarjev v strelne pozieije. Ogromna cev teh topov se je vo- zila posebej brez podstavka (La- fette). Za vsako cev je bil pose- ben voz, katerega je vleklo sest konjev. Ti konji, ki se rabijo sa¬ mo za tezko topnistvo so naj bolj- si v nemski armadi. Vendar pa mnogokrat niso zadostovali kon¬ ji, tako, da je moralo po sedem- deset do osemdeset moz vieci z vrvmi. katere so imeli vedno.se¬ boj, pripravljene nalasc v to svr- ho. To se je dogajalo posebno ta- krat, ko smo sli s topovi iz ceste na polje. Tedaj smo na kolesa pri trdili se druga kolesa, ki so bila pol metra siroka. Ti vojaski topovi so takozva- ni navpicnostrelni; to je, po da- ljavi cilja gre kroglja vec tisoc metrov visoko v zrak in pride skora.j navpicno na zemljo. Radi tega ni bil sovraznik varen, ako¬ ravno so ga locili grici ali gozdo- vi, za katere so se skrivali. Fran- cozi, nepripravljeni na vojno, niso imeli takrat se nobenih tez- kih topov. ki bi se dali premika- ti iz enega kraj a v drugega; zato jim je bilo nemogoce vstavljati se nasemu tezkemu topnistvu. Nasi topnicarji so bili zaradi te¬ ga zelo ponosni in so napisali na cevi topov: “Tukaj se se spreje- majo napovedi za vojno”. Mi smo bili prav zadovoljni pri topnicarjih.Bili smo se zelo cvrs- ti, ko smo se vstavili proti jutru, akox-avno smo korakali ze od 2. ure popoldne. Na prostoru, kjer smo se vstavili, je lezal zdrob- ljen nas poljski top in poleg nje- ga dva nasa mrtva vojaka. Pri streljanju je pocila granata v cevi, raznesla top in ubila dva moza. Vec drugih pa je lezalo tezko ranjenih v lazaretu. Nas pocitek smo porabili v to, da smo pokopali mrtva vojaka. Na grob smo jima postavili njihovi celadi ter napisali na desko:“Tukaj po- civata dva nemska topnicarja.” Kmalu potem smo nadaljevali svojo pot ter smo dospeli po ne- dolgem casu v mesto Betrix. Ne¬ kaj his je bilo v plamenih; za- zgali so jih nasi, ker so baje iz njih streljali Belgijci na nase vojake. Pred eno izmed teh his sta lezala dva zakonca s svojim 15 do 16 let starim sinom. Vsi so bili na pol sezgani in trupla so bila pokrita s slamo. V blizini smo opazili se tri druge civiliste mrtve na tleh. Korakali smo ne¬ kaj his naprej. Kar naenkrat je padlo vec strelov in nekaj nasih vojakov se je valjalo v krvi po tleh. Streli so bili oddani iz his. Samo za trenutek je nastala zmesnjava; hitro nato smo ob- stopili hiso, iz katere so priha- I Posiljam zopet DENAR v staro domovino | Sedaj sem uredil zvezo, | da posiljam denar v stari | kraj potom BREZ2ICNE- | ‘ GA BRZOJAVA popolno- i ina zanesljivo. | Kdor zeli poslati sedaj de- \ t nar.bo to opravil pri meni | najeenejse in najhitrejse. JOZEF TRATNIK 268 First Avenue | Ako hocete biti dobro postrezeni v pralnici.obrnite se na o i; _ ^ | Royal Laundry Vogal 12th Ave in Greenfield TELEFON ORCHARD 1674 EDINA tINIJSKA FRALNICA V MESTU Leo Ki'zycki, preds. Walter Rybacki, tajnik in blag. 1 FLECK FURNITURE C0.| = 653—655 CLINTON STR. ZRAVEN MITCHEL STR. = Pohistvo, kakorsnokoli rabite, Vam pokazeino v nasi ~ prodajalni, ter prodajemo po nizjih cenah, kot se Vam = ponujajo v drugih trgovinah. =E Vas obisk nam je dobrodosel. = Odprto zvecer! Odprto zvecer! M Mitchel, Howell, Delaware in’South Milwaukee kare po- = stoje ravno pred naso trgovino. = FLECK FURNITURE Co. | 653—655 CLINTON STR., BLI ZU MITCHEL STR. = SI. ... jali streli. V hise smo zaceli me- tati skozi okna rocne granate. Naenkrat so bile vse sobe v pla- menu. Razpok granat je bil tako mocan, da so se porusile stene. V tem trenutku pa je pianilo iz gorece hise pet moz ter nas s po- vzdignjenimi rokami prosilo u- smiljenja. Vojaki so jih pogra- bili ter odvedli do castnikov, ka¬ teri so se takoj zdruzili v sodisce. Deset minut kasneje je lezalo na cesti pet mocnih moz z zavezani- mi ocmi, njih trupla pa so bila preluknjana od krogelj. Odlocen je bil izmed nas vsak sesti vojak, da gre k oddelku, ki je imel nalogo ustreliti po enega izmed obsojenih civilistov. Med izbranimi sem bil zal tudi jaz. Obsojenec, ki smo ga morali u- streliti, je bil velik mocan moz, star kakih stirdeset let. Ko so mu zavezali oci, se ni niti ganil ter tudi ni kazal nikakega stra- hu. Postavili smo ga ob zid v vr- tu. Stotnik nam je zapovedal, da je nasa dolznost, da vnerimo dob¬ ro in naredimo hitri konec temu zalostnemu dejanju; potem smd se vstopili sest korakov pred ob- sojenega. Zapovedujoci narednik nas je op.ozoril, da moramo stre- ljati skozi prsa. Vstopili smo se v dve vrsti. Na povelje smo mo¬ rali dati v pusko pet patron. Po¬ tem je zapovedal podcastnik: “Gotovo! Streljati!” Tedaj so vojaki v prvi vrsti pokleknili na tla in druga vrsta smo stopili tik za nje. Puske smo potisnili kree- yito k lieu in cakali povelja, tre- soci se od razburjenja. Narednik nas je pustil cakati kake pol mi¬ nute, predno nam je zaklical po¬ velje: “Ogenj!” Niti danes ne vem, ali je bil nesrecni moz takoj mrtev in ko- liko krogelj izmed sestih je za- delo. Aes dan sem nato taval o- krog kakor pijan ter sem si ved¬ no bridko ocital, da sem bil za rabeljna. Se dolgo potem sem se bal govoriti s tovarisi o tem za- iostnem dogodku; cutil sem se kvivega. Toda kaj zamore stori- ti voja kdrugega, kakor izvrsiti povelje??.... (Dalje prihodnjic) Za prodati — pisalni stroji PISALNI STROJI V NAJEM 3 mesece $7 (Nevirtna IVidljiva piaavai pisavai NAPI.AetnO SE | POSEI3EN ZAHTEVA. KA- IPRn.OzNOSTNI DAK SE KUPl.! NAKUP Za vsr- VRSTE PISALNIH STROJEV. Na- rax nost i7. tovarm- k x a;n. Agcutov nimariio. Nobamh poarcdovalccv. V srotox-ini ali na obr<- t.n. Ako ne morete priti, piSite po cenik ; pre- enceem bodete. kako nizke cene imaino. Popra- Vila in potrebScine za vse vrste pisalnih strojev American Writing Machine Co. PHONE MAINE 888 370 EAST WATER ST. Zaka.j bi ne pusili smodk slovenskega izdelka — unij- sko delo SLOVENSKI DOM BALKAN HINDENBURG REGALITAS DARBY DAYLE ako boste z njimi bolj zado-. voljni kot /. drugimi. Dober tobak. dobei okus in fino di- seci duh je nase nacelo! r tE SMODKE VAS ZADO- 5 OLJIJO — Prepricajte se! F RANK PERsE, izdelovalec 278 Grove St. Tel. Han. 4688 Nas pooblasceni zastopnik je rojak LOUIS SUBAN JOHN CAMERNIK1 4 Painters & Decorators ♦ Slovenski slikar X 624 NATIONAL AVE I DELO TRPE2NO, ZA KA- t TERO GARANTIRAM Cena nizka Vprasajte me za pioracun j | Telefon Hanover 1239 X / THE WEST ALLIS STATE N BANK WEST ALUSKA DRZAVNA BANKA: Varna - Mocna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovencev svoje prihranke. . Mi zelimo vse Slovence. Casovne vloge. Placamo od sto obresti. WEST ALLIS, WIS. Telefon Hanover 2410 Dr. EDWARD CASEY Zobozdravnik Odprto tudi zvecer od 7.-9, 204 Stumpf & Langhof Bldg 1 (Grove st. in National ave) FOTOGRAFIJE ! Za zenitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF. FOTOGRAF Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABICA Se priporoda vsem Slovencem. Naznanilo in priporocilo! Slovenem in Hrvatom na West Allisu naznanjam, da dobite pri meni premog, vsa- ke vrste in drva po nizki ceni. Na razpolago sem vam vsaki cas. Postrezba hitra. EKSPRES VALENTIN PETRIN 775 — 64th Ave Telefon West Allis 546-R E. MAXEINER AVTOMOBILI NA POSOl) Najlepsi zapiti avtomobi na South Side. Najeti ji zamorete za 2ENITBE, POGREBE it GLAVNI URAD GEM GLEDISCE 381 Grove St. Tel. Han. 99 STANOV ANJE 508—4th Ave. Tel. Han.93 SNA2NA SOBA SE ODDA V NAJEM S POHISTVOM. 5212 SHERMAN STREET Tezko je razumeti sledece: Zakaj niece jo otroci kamen je na sadno drevje, ko sa dje vendar samo pade na tla, kadar dozori? Zakaj so mozje tako neumni, da se sedaj v vojni pobijajo, ko je vendar gotovo, da bode vsak- do umrl. Zakaj letajo moski za dekleti, ko same rade pridejo, ako se jih pusti v miru. Kadar je voz v blatu, ve vsak- do za dobre nasvete. Z ASTOPNIK I ZA SLOVE Za Milwaukee: August Coll Joe Ajdieh. John Vodovu J. Wohlgemuth in John Su Za West Allis: Frank Cam Frank Benda. Za Port Washington: Frai krajsek. Za Sheboygan: Anton Zaki n Heronim Svetlin. Za Racine: Joe Strucelj. Za Aurora, Minn.: F. C. 5 Za Granville, 111.; Math Zuj Za N. Chicago in Waukega Anton Turk. Za Cecil, Pa.: Mike Hoceva Za Baltic. Mich.: Tvan Coti Za New Alexandria, Pa.: Repovsh. Za Cleveland. Ohio: Math ! Za Export, Pa.: Andrew Bo; Za Aurora, 111: Martin Jun Za Colo Springs, Colo. :Paul Za Panama, IU. : Frank Go Za Braddock, Pa. :Martin H Za E. Palestine, O. Paul Ta Za Huntington, Ark. M. P< Za Sublet, Wvo. Jerry Gra Za Moon Run, Pa. A. Pet Kjer se nimamo zastop li osimo rojake, da se taisti 'ijo, ki imajo do tega vesel.