Hochltibl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 39. (Drag; natii.) V Gorici, 29. septembra 1883 Tecaj XIII „Soča" izhaja vsak petek in velja do pošti prejemana ali v Gorici na doni pošiljana: Vse leto.....f. 4.40 Pol leta.....,. -V2C Četvrt leta ......I.io Pri oznanilili in tak > tudi pri ..poslanicah" se plačuje za navadno tristop-no vrsto: 8 kr. če se tiska 1 krat 7 „ „ ., „ 2 „ « n » .. » 'i >, Zaveto čski' po prostoru. Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v toliakarnicah v gosposki ulici liliza „treh Icrm na starem trgu in v uunski ulici ier v Trstu, via Ca-sernia, '.'>. Dopisi naj so lilagovoljnb po§il,jajo uroiliiislvli „So(":o" v 'Gorier v. Via Ascoli 8, I., -iiarotiitin'a pa opravniStvu. „SoSo" Via della Croce St. 4. II. Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejc. — Delalcom iu drugiin iK'piTiuoznim so lmroCnina zniXa, akose 0{,rlaHe l»» opravnlitvu, Dezelni zbor. Deveta seja deSeluega zbora bila jc v pe-tek, 21. t. m,, ob 10. uri predpoludise. Poslanci zbi-rali so se pouasno, kar sicer ni jim bilo navaduo; posluSaleev bilo je vec, nego druge krati. Prcbere in potrdi se zapisnik prejSnje seje brez ugovora. Dczelni glavar naznani, da jebiljensko stareSinstvo preklicalo peticijo, s katero je prosilo, da bi so eesta Iz Volcjedrage skoz Bukovico in Bilje do Mima raz-glasila za skladovno eesto. Poslanec Kocijaneifi stavi naslednji predlog: „Naroeuje se dezelneum odboru, da sestavi nacrt postave zadevajoC stavbeni red za obfiine poknezenc grofije gorisko-gradiSke razen mesta Gorice iu pridru-lenih katastralnih obcin Cingrof, Pristava, Rosenthal, iu da ga prcdIo2t dezelnemn zboru v prihodnji sesiji." D.r Tonkli predlaga, naj se ta nasvet ne daje v pre* tresovauje kakemu odseku, ampak naj se potom nuj-nosti obravmije. Nujnost predloga biia je sprejeta in tako tudi predlog brez ugovora. Na to stavil je poslanec V e r z c g n a s s i na dczeluega gluvarja sledeco interpelaeijo: „Ali je dezVlui odbor pozvedel dolotfbe o oporokah Fr. Ualugnatija iz Romansa, umrlcga v llomansu due 27. juuija 1871, in Maccarija umrlega v GradiSci, in kako se glasu one dolofibe? •— 2. Ali je VileSka obcino izpolnila dol^uosti pribajajoce jej po prevzeti Caluguatijevi dedSciui, in kako je priskrbei dezelni odbor, da se poitavno zavarujejo kapital in obrosti, ki bi se imele skoz 151 let od due Oalugnatijeve stnrti nabuati v pomnozitev kapitala skupljenega vsled prodaje zapu-Scenega posestva 'i — 3. Ali in zakaj se ni s premo-2enjeni, koje je zapustil Maccari za ustanovitcv obit-nijske Sole, »ze ustanovila ta sola in kako jc dczttlni odbor priskrbei, da se ohrani nedotaknjeno oraeujeuo premo^eoje." Interpelaeijo so podpisali: Verzegnassi, Kocijait&C, Rojic, MohorCifi, Dottori, Benaidelli. De-2elnt glavar obeCa, da odgovori na to interpelaeijo v prihodnji seji. Vladiii zastopnik baron Rechbach odgovoril je na interpelaeijo poslanea KovaCiia iu tovariSev tako le: flV otlgovor interpelatije stavljene nd Castivred-nega poslanea Kovacica in druzbenikov v seji 5, t. m. poCastim se naznaniti: Okrajni sodnik tolminski moral je urad zapnstiti zarad tega, kcr je v svakovstvo pri^el z enini tarakaj5njira odvetuikom. Do njegovega premeSCenja morala so se zat'abna sredstva preskrbeti, ktera so nehala z zopetuim uatne§cenjem tega pro- stora v Tolminu. Sedaj dodani so tamkajSnjcmu okraj-nemu sodniku: dva adjunkta, dva kancelista in dva diurnista, in pogajajo se §e za imenovanje zemlji§Cne-ga knjiznjicarja. Izdali so se potrebni ukazi za pospefievanje po-trebno naprave zemljiSkih knjig, ktero opravilo se zamore pri sedanjem §teviln uradaikov pospeSiti. Ko bi se s casotn pokazalo poinaujkanju pisarnicuib mo-Cij, bode se tudi tenm pomagalo." | Pre§li so potem na dnevni red in dr. Rojic [ utewieljeval je svoj predlog o bolnisuUinih zadevah, ki ga je bil stavil v prej^nji seji. Na Tonklijov prod-• log obravuuje ge Hojcev nasvet kot nujeu in se sprej-\ tne enoglasnu. Na to je porocal poslanec I v a n 6 i 6 v iuicnu odbora, ki je iinel pretresovati Locatellijev predlog, da naj se liiv-olnun odbornikom miM letiia odSkodiiiua od 1200 na 000 glM ter je priporofial, naj visoki zbor preide eez ta predlog na dnevni red. j Porufiuvalcc je svoj predmet temeljito pojasnil na vsc , strani, podal je zgotlovino de^elnozborskih obravimv j v tern ozirti od prvoga zaiictka do zadujih let, pobil je nasvetovaleevo razloge in dokazal, da odSkodnino, katero dobivajo ddtolui odborniki, ne presega dela, ki se od njih zuhteva. Baron Locutelli je svoj predlog nckaj (:asa zugovarjal s tern, da je pobijal besede, katere je bil v tern oziru dr. Pajer i^rekel v 3. lcto.suji seji, a kmahi je obuetuogel ter je skleuil , z iioviiii nasvetoui, naj bi se odlocilo odbornikom . letuih 300 namesto 600 gl. Ta predlog ui dobil po* j trebuu podpore, zato so t»i vzel v pretros. PorOfieva* lee je ta predlog zavruil kot nevredno kupCcvanje in je bvuj nasvet Se enkrat priporoCil, ne da bi bil od-govarjal na to, kar je baron LocatelU ocital bivsemu odboru, ces da to nima notranje zveze z uasvetora. Odsekov predlog bil je sprejet z vsemi glasovi razen Locatellijevega. Odborniki se niso udelezili razprave ; in glasovauja; priSli so razen Tonklija Se le po tej ! toeki duevuega reda v dvorano* I V imenu postavnega odseka poro2al je dr. V e r- | zegnas si o proSnji „Slovenskega jeza" za S postavo, po kateri bi se primorali cestui odbori izde-lati skladovue eeste, ali za pritueren dostavek k §. 25. de^elne postave od 29. aprila 1864. ProSnja se ovrze. — Dr. M. Tonkli poro6a o proSnji Jo^efa Krageljna iu tovariSev, naj bi se prenaredil § 6. postave od 12. avgusta 1881. o razdeljeuji doblar-s k i h obcinskih paSnikov, ia o enaki proSnji Ivaua in Lukeza Juga. Obe proSnji seoviieti. — Dr. Ver-zeg nass i poroca o proSnji gradiSkega Sol- LISTEK. Fizika za nizje gimnazije, realke in ufiiteljiSda. Spisal in za • Mil Jakob Cebular c. k, profesor viije realke v Go-rid II. del. V Gorici natisnila Htlarijanska tiskarna. Cena s prvim delom vred 1 gld. 30 kr. Letn je preteklo, odkar je nSofiau naznanila svo-jim Citateljeni, da je zagledal belt dan gori inienovane ktijige prvi del, in kdor je takrat rame vzdigal, ces, da je delo le polovicno, ta iraa zda; zadosteuje, da je pisatelj mozato nalozeno si zadafio dognal do konca in zvesto izpolnil, kar je obSiustvu obljubil; kajti flzika, lani v prccejSnji hitrosti spisana za prvoletni poduk na uciteljiSeih iu srj.dnjih Solah, lezi zdaj pred uami izgotovljena tudi v drugem delu, tako da so bivsi uCenci prvoletnega fiztkalnega poducevanja tudi za prihodno leto preskrbljeni z uCno kujigo. S teni, da je pisatelj izdal knjigo po polovicali, omogoCil je, da se je za celo leto prej pri poduceva-nji rabila, in ee velja tukaj pregovor: flbis dat, qui cito dat," mora se ta ukrep pisatelju vsekako v zaslugo Steti. Drugi del bbsega sledeca poglavja: VIII. Meha-ika trdnih teles, IX. Mehamka ka^ljiu, X, Mebaaika plinavih teles. XI. Zvokoslovje ali akustika. XII. Nauk o svetlobi ali optika, od str. 91 — 211. Misiim, da ne zabredem v protislovje zoper skoro vse skozi pohvalno ocenitev prvega dela v „So6ia (glej St. 33. lanskega leta), ako izrefiem trditev, da je v drugem delu prav znateu napredek v primeri k prvemu dose^en. Vidi se, dase je pisatelj prej nena-vajeui sloveuski znanstveni pisavi ie tako privadil, da je lehko tim vefi pozornosti in duSevnega napora obrnil na meritoriCno stran, na tvarino samo. Razjasnila so vse bolj natanko premiSljena in torej strogo .'ogigna in umljiva. Najvefi priznauja saslu^i v tem ozim tne-hauika, ki je bila gotovo najte^avnisi kos cele knjige. Sploh je vtis drugega dela, ne glede na razlicnost vaebiue, kakor vtis druge, potoljSane in predelane iz daje prvega. Bolj zuuajuo se & v tem razloSuje drugi del od prvega, da so vsem tehiifinitn izrazom pridjani uemSki, oziroma latinski izraa. S tem se sicer ruSi dosleduost in formal na enoliCiost mod prvim in dtu-gira delom; a pomanjkanje te naredbe v prvem delu posre&lo se je pisatelju na tt uafiin popraviti, da je v kazalu, ki je na konci dmgega dela pridjauo za celo knjigo, vseskozi, torej tudi za tvarino prvega dela, vsakemu izrazu pridru2en dotiSiii uemSki izraz, tako da kazalo ob eneni slu^i kot terminoiogiCeu slo-var. Taka uprava kujige je zires potrebna, ker bodo slovenski uceuci ali v viSjih mzredih srednjih Sol, ali v»aj na vseuciliSci fiziSki nauc v nemSkem jeziku na-daljevali j oni pa, ki bodo is nosebue nflkloojenosti Bkcga okraja, kateremu se da izrefina oblast, da prcpiSe Solsko poslopjc v GradiSSi na ime tamoSnjega Solskega okraja namesto kakor jo zdaj ypisano na imb di^eluega zaloga goriSkega, ter se pooblasti, da dd izvrSiti ta prepiB. — Dr. A b r a m porofea o proSnji uciteljukega druStva se^ansko-komettakega o prenaredbi nekaterih tocek golske postave, ki se no sprejme. — ProSnja Kobleglavcov (poro2evaldc dr. M. T o n k 1 i) odstopi se deMnemu odboru, da jo prctehta in potrebno uSini tcr potem primcrer. prod* log poda de^elnemu zbbru. Poslanec P o v S o porofia v imenu postavnega (legalnega) odseka o predlogu dezelnega odbora in o nekaterih peticijah, ki m doslo med zborovanjem v zadevi razredbe nekaterih cost. V odscko-vcm imenu nasvetuje zboru, naj se sprejmejo med skladovno ceste naslcdnje Lrte: od Pianino do kranjako nuyo proti kopaftniSki dolini, — od Podbrda po Pe-trovom Urdu do kranjsko mejo, — od Sv. Martina v Brdih skoz Kozano in Vipolgo do skladovue cesto MiiSa-Medann, — od kranjsko mejo pri nJefjerih'1 do Storij—iz Voiajedrage skoz Bukovico in Bilio v Mlren ter kot skladovni moit oni s ceste ob Idrijci cez to vodo v Dolenjo TribtiSo. Tomu nasvetu upiral so jo poslanec Dottori, ki je menil, da nasvetovane ceste no odgovarjajo zahtcam skladovnih cest, ter je pou-darjal to posebno gledd cesto k VolLjedrage v Miren. V zadnjem oziru mu pritrjuje tudi dr. J. Tonkli, ki se sklicujc na peticijo biljenske ob&ne, izroceno Se le pred sejo. Poslanec se dudi, da so Biljeuci cez hoc; priSU do drugega spoznanja od onega, ki so ga prej imeli, ter zagovarja proti Dottoriju liribovski cesti do kranjske meje. Pri glasovanji sprejmejo se prve cestnc firte med skladovne ceste; cesta iz Volcjedrage v Miren in most Caz Idrijco pri TiibuSi se pa ne sprejmeta. Na J. Tonklijev predlog sprejme se na5rt postave tudi v tretjem branji. —Mnogo pro-Senj za razredbo cest izroL6 se dezelnemu odboru v nadaljno razpravo, — ProSnja obfiiue Ruda za razredbo ceste imenovane „della Cortona", se zavrne. — Peticije cestnega odbora cerkljanskega, ^upanstva Chiopris-Viscone in reuSkega 2upanstva, za kolikor Se nameravajo ?, njimi doseCi podpore iz dczelnega zaloga, odstopile so se peticijskemu odseku v njegovo pristojnost, Poslanec Del Torre nasvetuje v imenu peti-cijskega odseka, naj visoki zbor sklene: BDe2einemu odboru se dd oblast; da podeii razumnemu dekletu do 100 gl. podpore iz dezelnega zaloga v namen, da se do predmeta ali iz katerega si bodi uzroka bolj na-tancno in temeljito znanje tega predmeta si prisvoje-vali, bodo morali menda Se dolgo po nemSkih knjigah segati, dokler ne bodo Slovenci tako visoko izobraze-ni, da se jim zraven ucnih knjig Se obilno druge ob-Sirnise fizikalne knjiievnosli razvije. Za tako oddaljeno prihodnost pa gotovo Cebnlarjeva fizika ni pisana. Ako bi kdo reke.l, da ti v oklepih pristavljeni nemSki izrazi Citatelja motijo, ali lepoti oblike Sko-dujejo, moram ga opozoriti, da se pri vseh strokah, katere so se nekdaj z latinskim u5nim jezikom pre-davale, n. pr. pri logiki, pri vcrozakonu za viSje raz-rede, pri pravoslovji, Se zdaj latinski izrazi nemskim pristnvljajo, ko jih 2e davno ni vcfi treba, kar gotovo prica, da niso toliko na poti, iu uoenci si je zapo-mmjajo, 6e se to niti no tirja. Kjer bo vlada dovolila kedaj poduSevanje fizike se slovenskim uCnim jezikom, tam ue bo nikoii maajkalo tirjatve, da si morajo uCen-ci popolno znanje tudi nemske terminologije prisvoj iti. Kar se zuuanje oblike tiSe, ni morda na§a fizika popolnem na viSini dandanaSnjega napredka. Pred kakimi 30 leti res ni bilo lepSih lesorezov najti, kakor fill ona ima, ali dandanes smo v tem obziru 2e ne-koliko razvajeni, kajti vse, posebno nemSke knjige, prihajajo na dan v jako fini obliki, ker so vse umetnije, ki se s knjigami pe5ajo, zadna leta velikansko se razvile. V na§i fiziki Jo n, pr. podoba 122 (vodua sesalka) v, svojih posamifinih delih nerazlocna, vsaj v mo^eui iztisu; podoba, 136 (uh6) je nekoliko nmi* poda v Izolo in se tarn izuri v izdelovanji Lipek (pic).„ Predlog se sprejme in s tern je dnevni red do- * wSen, na kar se seja sklene ob .ol uri Lez poldan. j Dopisi. V C'ernifoll, dne 26 sept V&raj prodajal je ta, letos 2e v drugo, neki protestantovski kolporte> svoje biblije, sloyensko prestayo sv. pisma. V Cernicah | se sicer tega ni opal, tern veco mod imel je pa v pod- j (Mold Bawnski, kjer je neki veliko te krame oddal. j Nek raladenie' dovede dotifinega gospodiSa do meie, rekoc, da vzame knjigo, ce jaz privolim, Kol-porter pride ia obstane „da on je le prodajalec, agent* in da iiia dovoljeoje od bar. Depretisa, triaSke vla-deitd.! Uboge|$di je slcpil na vse mogoce naSine, re-k©6: da mala v njegofih bukvah je boljsa kot v na-lih, da brei biblfje se nobeden zvelieati ne more, da | Kristua mm ojstro zapoveduje sv. pismo brati, da du- I hovni sicer prepovedujejo ujegove knjige, ali on da v6, da so dobre! itd. Oudno bilo je pa pri tern in ob enem smeSno, da gospodie* svoje krame ni hotel kar malo in niS v roke | dati, dokler rou nisi odStel tistib umazanin kiaj-carjev. Cema to? Po§tena red se ne skriva; ako je postena, zakaj je duhovnom ne prluese, ki jo vedno rabijo in potrebujejo? In ce se je kdo se v tistcm hipu premislil in je knjigo hotel vrniti, miu je gosp. ni hotel veC vzoti, ce§, ako je slaba in ako se mu krivica godi, naj ga gre tozit v Gorico! itd. — Od tod Sel je ? Kamnje. Blagovoli mi, predraga j,Soea,8 naznaniti, kaj je storiti ? tej stvari, ker vso misel imam nazoaniti red glavaratvu. Bi bilo li prav? Odgovor urednistva. Postavaod 17.dec. 1862. it. 6 M. zakonifca za 1863 doloSuje v § 3. odstavku ?, da d e z c 1 n a v 1 a d a more komu dovo-liti za kak okraj in na preklic prodajo periodicnih tiakovin, krajna policija pa prodajo Solskih knjig, koledarje?, svetib podob, molitev in molitvenih knjig. Odlok visokega winisterstva za uk in bogoCastje od 22. avguatu 1871 St. 24. 609 dolocnje, da orae-ojeni odstavt-k velja tudi za razprodajo biblij. Agent, o katerem govorite, moral bi torej imeti dovoljcnje od c. k. okrajncga glavarstva v Gorici kot policijske oblasti in ne od triaskega uamestiiistva, ali je dalo okrajno glavarstvo tako dovoljenje, ne vemo; nam bi se dczdevalo, da najbrze ne, in sicer iz naslednjega razloga. Uradni navod za c. k. drzavna pravdniStva in policijske urade za izpeljavo omenjene postave uka-znje v § 12., da uradi, ki dajejo oblast za razproda-janje knjig, morajo gledati ne le na lastnosti prosil-ceve, ampak tndi nakakovost knjig, katere na-merava prosilec razprodajati. Protestantska biblija pa ni taka knjiga, ki bi se smela dati katoliku brez ne-vamosti v roke. Eer je okolica gori§ka katoliSka in so biblije tej okolici namenjene, zato mislimo, da bi smelo c. k. okr. glavarstvo agentom biblijske druzbe odrekati dovoljenje za razprodajo knjig. Sicer pa, ce je res, kar pisete, da prodajalec Ijudstvo slepi, potem mu mora policija oblast, Ce jo ima, oduzeti z ozirom na drugo drzavno postavo, ki prepoveduje, koga zvi-jafino odvracati od njegove vere, ako dotieni agent ljudi slepi iz verskega namena ali z nevaruostjo za ljndi t verskem oziru. To je nase mnenje, koiikor locaa, nekoliko pomanjkljiva. Slusnih koScic, ki so v tekstu omenjene, v podobi ni videti, pa5 pa obilno drngih pristranskih stvari, ki uSenea motijo. Spomi-njam se dobro, da sem v drngih knjigah vseskozi bolj-§e slike CloveSkega usesa naSel. Drnge .podobe so, ako ne krasne, vsaj po veCini jasne in razutnljive. Ce pomislimo, da je pisatelj ob enem zaioznik, ki je te-daj k velikemu du§evnemu naporn pridjal se gmotno pozrtvovanje, ma bodemo pa5 radi toliko pravitoi, da mo prizauesemo, da se ni spustil v preveliko nevar-nost denarne izgnbe, ki bi biia tiin gotovejSa, Cim manj iztisov bi se tedaj moglo rczpecati. Fizika prof. SenekoviCa, ki je med tern casoin na svitlo pri^la, je sicer po lepoti znnanje oprave Cebularjevo prekosila; a ona se ima nadjati gotove podpore kranjskega de* zelnega zbora, v katerem je bit predlog stavljen v eni zadnjih sej, da privoli 700 gld. v podporo izdavateljem novih knjig, v prvi vrsti za Senekovicevo fiziko; se bo li posrecllo na§emu pisatelju, za svoje trudapolno podjetje od imake strani trohico podpore dosedi? Sicer pa narodn, ki se komaj pridobiva dusevne hrane ni gledati toliko na lepoto posode, v kteri jo uziva; ke-dar bo mask do obilnosti, se bo ze le priskrbela kar sama ob sebi lepSa ponev. Ako pride, in Bog daj da kmalu — do drugega natisa knjige, bo dosti Me, tu pa tarn kak§no pego izbrisati; maoj lahko pa je bilo dose3i, da bi knjiga, kakor je boginja Atena v vsem svitu popolnosti skoCila iz glave svojega oceta, v vsa-kem obzirn dovrsena beli dan zagledala; to bi biia izjema obce veljavnega reda, ki vlada nad vsem, kar je dozdaj CloveSki dull izumil in ustvaril. (Koflec pride,) spada v casnik, in giede na drzavno postavo. Iz verskega in cerk?enega staliSca dalo b: se 5e kaj dodati; ali to prepnSearao mozem in stauw-wi, ki so za to poklicani, na mestn, ki je za take retH pristojno. Iz Sn.artno-KojSCenske 2upanije} 20. sept. __StareSinstvo Smartuo*Koj5fienske zupaoije skiendo je, da se zacne letosoja trgatev 8. oktobra in da bo kaznovan 10 do 50 gld., kdur bi prej trgal. Prav bi bilo, da bi tudi drage iapanije posnemaie ta izgied in da bi ne prehitevaie trgatte za 14 dn?j, kakor se godi v krajih, ki visfe proti Girici. Skusnja nfi, da Y gore-njih Brdih, kjer pozno trgajo, imaja fedno bolje vino, ko v doleojih (proti Gorki), kjer s trgatvijo radi hifcijo. Opomniti bi bilo d;i!jc\ naj nasi kmetje in po-scstniki 8Yoja fina dohm knhajo; naj jim dajo dasa, da dobro prevrejejo, da si pridobijo cast prcd svetom in ono ceno, katcro zasluzij^ po svoji notranji vre-driosti. Letos iinamo mnogo blaga; Ml® iiiorarao skr-beti, da tudi zunanje kapce dobro postreiemo, da bodo radi zahajali k nam in da nam bodo radi plafcrali po-stcno ceno. Omenjeno stare3bst\ro prepovedalo je pod seda-njim zupanom ze vefi let sem, nositi grozdjo na pro-daj brez iupanstvenRga doToIjenja. To zabraujuje nekoliko tat?ino in sloti, da ostaue bolje vino doma, ker na prodaj nosijo navadno le gcrganjo, ki daje naj-bolj§e vino, rebnlo. Zakaj bi se po drngih obcinah im posncmal ta izgied ? ____„ (Z Bfd, 18. septembra. Oj kaka 2ivahnost se je videla te dni po naSih obLmskth cestah, kolovoznicah in klancih! Povsod je mrgolelo polno Ijusli z raznim orodjem; hiteli so popravljati in atrojiti poti, kakor bi imel priti v Brda sam presvitli c«sar se svojna osebjem. Dasi bi silno radi in veseli pozdravijali tu-kaj Njegovo VeticaRStv3, kakor smo lanskega septembra potujoCemu po so§ki dolini z vrh brda v dolino poSiljali pozdravIjajoSi Bzivio'<* — vendar za zdaj ni nam §e obljubljeno tako obiskovanje; in popravljevanje cest vrSilo se je za drug nainen. Ugani, za kak? Da se bo srefino vozila prelepa in sladka guspa ; R e b u 1 a, k t e r a s c v s v i 11 e in, r tt in e it e in zlatu blesketd, kakor da bi se biia vsa solu&ua 1 lepota na njo vsula. Hvaijea bodi od vseh stvari [Ofie preniilostljivi, j ki nam take darove deli I Letos se je gerganja (rebit-la), najboljsa trta, prav dobro izponesla, kakor bi nam hotela §e lansko zamudo poplacati. Bogata je povsod, zlasti v Gradeuskem vikarijatu. Bog jo obvaruj to plemenito trto ia nj«n zlahtni sad, ki stori, da je clovek zdrav, vesel, moeati in vedno mlad! V Gradeuskem vikarijatu docakali so Zq mnogi po 90 let, tnoz-ki in ^enske, ki zm6rno vzivajo kapljico boip. Le poglejte Magdalenico, kako je pridna! Cenarebulebo letos nizka, 12 do 14 gl. stari kvinL; drugo brisko vino pojde ^c nize. ker ga kaze obilno. Toda to moje prerokovanje obvelja le s tem pogojem, €e nam Bog obvaruje, kar je na trte privezat. §koda, da ni skfadovita cesta Crez Vrhovlje v Plave ze letos dovrSen.it Za to cest> jo danes po-stavilo ^upanstvov Biljani 300 gl. v prev-darek kot izredno poinofi poleg tega, kar cestui od-bori nalo^ijo. Slava ^upanstvu za ta sklept Nadjam se, da mi bo prilika daua, pobvaliti tudi druga zu-panstva, vsaj 5utijo vsa Brda potrebo te ceste. Na de!o— z zedinjenimi :n0iimi! Z Bolskega, 7. sept. (Most Cez Koritnico ali: VE, dajmo ljudein 2ivet?*} Most dez naso Koritnico bode lep, kakor se kaze; zadovoljni bodemo z njira: saj je bilo zelo potrebco, da so ga jeli popravljati. Niso pa zadovoljni — glasi se — tisti, ki ga naprav-Ijajo ali popravljajo. Tezaki iraajo pri njem 50—SO novcev zasluzka. Varcnost je lepa Cednost — a biti ima na pravemv mestu; vsak delavec vreden je svojega plafiiia I Se boljss je ta: oni delavci so morani — kakor se slisi — vse biago za se jemati pri g. pedvzetniku tega dela, sicer jim pVsegamogoCi" delo tekoj odvzame. (Tudi poprej so baje" posiljali „od ue-koda za 2enicami gledat, ali kupijo kje drugje kak soldi6 nitij ali zveplenk.) Kes, zeI6 mogodno; a nie kaj mosko, visokoduino in plemenito! Ne bo se ko ilea ? Kaj ? „E, dajmi Ijudem 2ivet Ist — Pravijo, da je bilo svoje dni v Bjsni blizu jwlnako. Z loncem po vodo — dokler 1 Pravijo, da podvzetnikova druziua na drugo stran mnogJ jdobrega stori. Prav in lepo t Pa — ali bi ne bilo bolje: manje dobrega, pa niauje nedobrega?! ___________ St. Trpin. I Kred, 24. septembra. Dan 8. septembra bil je I za na§o duhovnijo vesel dan, kakorSnih le malo do-I eakamo; daroval ja uamre6 castiti gospod Jurij La-I pajne nekrvavo dariter zlate sv. mase. Uze tri dni I prej oznanjevali so nam topici, trkanje zvonov in ne-I umorna delavnost obfiine veseli dan. I Prijazno zasijalc je milo solace izza visokih gora, I kj(kor da bi se tuoM. oao z nami radovalo ia veselilo se redkt» sveCanosti ter je blagodejno ogrevalo srca presrefinih va§(anov. V zvoniku odbije ura pol dese-tih; topidi zahrume in veselo trkanje zvonov nazna-nja, da se sveCanost priLne. Iz farovza pomika sevr-sta zadovoljnih gostov; spr^daj nosiduhovnik sv. raz-pelo, sledi mu dvanajstero belo oblecenih druzic, za njimi Castita duhovScma, v sredi mej njimi visoka po-stava C. g. zlatomas'nika, 77 Ietnega starCka. Pot, koder se je vrsta pomikala, biia je dostojno okinCana z ralaji. tremi slavoloki, venci in napisi. Se lepSe pa jo je kinCalo na obeh straneh zbrano Ijudstvo, koje-inu se je na obrazu brala sreca, da je tudi njemu dano udeleziti ne svetega opravila. ZlatoraaSnik bil je ginjen, ko je opazil, kako mnozica na lev» in desui poklekuje, kako mu otroSko udano zeli najvefie sreCe; solze ponizuu radosti za-svetile so aq na njegovib jasriih ofieh. Napokopalisfii, tik cerkve, biia je naprav'jena Ieca in na njej pridi-guje zlatomasuik sam; skromen v svojem zjvetiji od ne'kdaj, bil je videti zelo Sibek, ker pretresla ga je tolika svet'aiiost. Pripoveduje nam „kakor starCek mej svojimi u-nuki" svojf! zivcnje in smoter, kojega jo imel prcd oCint; poudaril pa je tudi razliko med prejSnjimi srefi* nimi leti in med sedanjimi; mnozj'ea bila^jc ginjena, solzne ofit dajale so tega najlep5i dokaz. Ceravno u-trujen, pridigoval nam jo c. g. % ure. Vo pridigi priMo je sv. opravilo; pri nmsi peli so koboridski pevci se znano natanCnostjo. Cerkcvbilajepremajhna za tako svefianost; zato je velika mnozica zunaj sveto opravilo noalusala. 0. g. zlatotnaSnik bil je rojen na Ponikvah na Tolminskcm, solal so je v Celovci, v Marihoru in v Gorici, duhovsko sluzbo je opravljal na LibuAnjem, v Koboridu in v Kredu. Odkar je maSnik pontal, bil je tudi vnet ufiitclj; pravil nam je, da je celo na pasi pastirje poduceval, ker takrat ni imel odloCcne sol-ske sobe. Trudil se je na tem polji, do leta 1877. Ko je leta 1800 huda kolera naSe krajo obiskala, bil je g. zlatomusnik neumoren tolaztiik i» pomagilecne-srefini obfini; oskrbovati mu je bilo dva viknrijata, ker njegov soscd je bil smrtno zbolel na t(ij straSui morilki. Vso te dobiote pa niso ostale zukopaue; do-bil je g. vik'?,r 1. 185G pohvalno pismo od minister-stva za vstrajuo delovanje v Casu hude boUv.ni, kinea ga od 1. 1872. zlati krizec s ktouo za solske z.'^liige. Lepo starost je c. go.spod dozivel. iniiogo jc prestal, muogo i/.kusil; koiiko solz j<; obrisal in ko-liko zalostuih sre potc»lazil, ve Njegovo poSteuo, dobrohoteCc sree znano je vsem, zato je pa dobil ccstitek od vseh strani; njegov hva-lezoi nekdanji ufieuec, preblagorodni g. vitez Klodifi poklonil mu je v to slavnost lepo pesmico. Ni obC-inarja v obCini, kateri no bi bil z menoj \ ene mislt in iskreue zelje, in ta je: Bog nam blagega I z!atoiua§»ika ohrani Se muogo lett Z Livka, 24. sept. Z velikim hrepenenjem pri-fakovalo je nase Ijudstvo tretje nedelje t. m., ker odloieua je biia na ta dan neuavadna cerkvena slo-vesnosr, mmuc: blagoslovljenje novih orgelj. Orglje izdelaia je Stina Ig. Zupan in sinovi v Kiopt (Krauj-sko -Gni'iijsi:.?). Sveto opravilo opravljal je prec. gosp. A. Jt-kse, rlekan v Kobarida. Pri tej priloznosti imel je preli-p gjvor, v kterem namje povedal, kak-Sen pomen imaja orglje v cetkvi in kako se petje razlofiu-je. Zadnje, rekel je, deli se v spodobno in pohujsljivo. Spodobno petje je dokaz 2Iahtaega, pohujSljivo pa pokvarjenega srca. PoveJal nam je tudi kaksen vrjijiv ima lepo petje na cloveka. Obciustvo poslusalo je iz« verstnega popularnega govoroika z najvccjo pazlji-vostjo. Kako potrebne so bile orgije v nasi cerkvi, dobro ve vsak, ki je bil eukrat tukaj pri sluzbi bozji. Upamo, da se bode v bodosie v naSi cerkvi razlegalo ubrano petje, in da bo lepo cerkveno petje tudi zu-naj cerkve svojo mo6 razodevalo. Orglje so zelo majhni cerkvi primerne in imajo le 6 spremenov. Vsakdo, ki je sliSal njih mocan glas, rekel je, da so za vsako se preccj veliko cerkev pri-pravne. Orglje so zarad lepote in dobrote vredne vse hvale. Ceoa je pa tako nizka, da ce bo ta firma tako po ceni delala, ne bo nikdar slovela zarad bogastva. Firma Ig. Zupan zasluzi toliko zarad vestnega, kakor tudi cenega dela hvalo in priporofienje. V gariski nad^kofiji postaviia je imenovana firma prve orglje po novem zelo prakuenem sistemu na stozke, „Ke-gelladeussystem*. Zelim, da bi nase orglje bile zaee-tek dolgi vrsti drugih. Livcaai pokazali so, da se ne bojijo ne truda ne stroskov, kader gre za bozjc Cast. Marsikaj bi se radi napravili, pa Bog odlocil jim je v prebivanje kraj, kjer vsako delo dvakrat vefi staue, kakor v rav-nmi. Misli si, dragi eitatelj, 814 rn. visoko vas, ka-mor ne pelje in od koder ue odpelje nobena cesta, razen po vodi razorana strma steza; uamor je treba vse prinesti in odnesti; potem spozoa§, kako teiko je kakega velikega dela. se lotiti. Koiikor mi je zuano, \ skoro v vsako gorsko vas pelje cesta ali kolovozna pot za silo, pa ktetej se zamore s parain konj, iu ee ni dovolj z dvema ali pa s trcmi pari kaj pripeljati, sarao na Livek ni mogo6o niti najmanjse stvari pripeljati. Mozje, ki iraate pri cestah besedo, potrudite se eokrat v zimskem casu, ali pa tudi poleti ce koCete, k nam, iu medpotonia boste imeli priloznost videti Iderca, s kakSnim ti udom vlafii poleno z visoke gore, in Livcana, kako stoee pod tezkim bremenom. (Je ste kolikaj obfiutljivega srca, vas bo gotovo trpljenje ljudi ganilo, in se byte pri vaSih sejah nasega od sveta Iocenega kraja sponinili. Kako tezaven ]e dohod k nam, lehko se spozna iz beaedi, ki jih je baje neki uradnik svojemu predstoj-mku rekel: „Kader se kaj pregre§im, pnSIjite me ua Livek ua komisijo." Oh sliSite! in vendar za ko-misijo se dobijo lepi novci, kei iz Tolmina do nas je se preeej nitlj. Vi pa, livSki obcmarji, oglasujte se pri mero-dajn«h krogih neprenehoina, ker oel tilovcka o/,irajo se navadao ua vpijocega in ne ua inoleecega. PoHtifini pregled. Proslo nedeljo so bile na Dunaji minister-ska posvetovanja 0 prcdlogih za dclcgacije, ka-tere se sitidejo 23. oktobra na Dunaji. Teh po-svetovanj udelezili so se vsi ministri za skupnc ! zadeve, oba ministerska predscdnika, oba fi-nancna ministra, admiral Pock in drugi strokov-njaki. Dopoludne predsedoval je minister Kal-noky, popoludnc Cesar. Drzavni proraeun ne naze j nobenega poviska, v primcri z letosnjimi streski j zmanjsajo se izdatki za poldrngi inilijon gld. V ncdcljo zjutra bil je ogerski predscdnik [ Tisza pri cesarji dalje casa, potem pa je sprejel I barona ttamberg-a, katcri je dosel iz Zagreba in s katcrira je Itiicl daljsi pogovor o razmerah na Ilrvaskem, katerc nut bclijo glavo. V eetrtek 20. t. in. zbralo se je v Farka- I Scvci okoli 600 kmctov iz Gradoea in Belovara I ter so vpili* „Noecni0 biti z Ogersko skup!" I Podzupan iz Sv. Kvlhi odposlal je tje uradnika z dvema zandarjema in dvema bramboveema, kateri so se pa morali umakniti pred s sekirami, koli in piiskumi oborozeno mnozieo. 0 poinofo so prisli tje eastnik in 17 moz brambovcev, kateri so bili napadeni s sekirami, kamenjemin streli iz pusek. {Streljali so v mnozieo in deset kmetov je ostalo tnrtvih, veliko pa ranjenik; j dva brambovca sta tezko ranjena. Ud onega due se ni kalil ve6 mir na Hrvaskem, vendar je ves polozaj zelo nevaren. Minister Tisza in drugi poslanci ogerski so se izrazili na javnih shodili, da nocejo Hrvaske ponizati, temvee pomiriti, spioh da hoeejo spravo s Hrvati. Vendar ni zna-no, ua kak nacin se bo to doseglo, kajti krva-skega dezelncga zbora predseduik Kresti6 se je i2ustil, da se ne udelezi v Budapesti driavnega zbora, kateri je pneel 26. t. m. svoje poslova-nje, dokler je na Hrvaskem izjemno stanje. Drugi krvaski drzavni poslanci so odpotovali v Budapest, ali Hrvati nocejo sploh nic slisati 0 tern, da bi ogerski drzavni zbor 0 njih zadevah sklepal, ker spada celo hrvasko vprasanje pred regnikolarni svet. Koroski dez. zbor je v soboto narocil dez. odboru, naj nakupi svet na Gospesvetskem polji, na katerem stoji znameniti staroslovenski voj-vodski stol ter naj ob jednem priskrbi, kar je potrebno v varstvo tega imenitnega spomenika. Poiozaj v Srbiji je zelo kritieen. Med tern ko se je kralj Milan bavil v Homburgu pri pru-skih vojaskih vajah, vrSile so se v Srbiji vo-litve za skupscino (zbor). Vladna stranka je pri volitvah propadla, kajti voljenih je 34 vladnih, 61 radikalnih, 11 liberalnih in 8 poslancev brez politicne barve. Kralj ima pravico imenovati 44 poslancev, in te pravice se je ze posluzil. Pri vsem tem bo vlada v manjsini, ako si ne pri-dobi veeine v nekaterih okrajih, kjer bodo vno-vie volitve. Kralj, kateri ne namerava se vrniti se domov, je ukazal ministerstvu skupscino skli-eati in, ako potrebno, razpustiti jo. Potem se bo imenovalo novo ministerstvo, katero bo novo volitve razpisalo. Kaj so radikalci, kateri raz-polagajo cez toliko glasov? Nasprotniki sedanje vlade in kralja Milana. V Bolgariji je kuez Aleksander spremenil ; izredno sobranje (zbor) v redno. V ruskih vlad- « nih krogih se naglasa, da Rusija uikakor ne na- I merava vtikati se v tamosrje razmore ter da noce biti odgovorna za raavoj v Bolgariji, od-kar je 6isto bolgarsko mini&terstvo vzelo vladne vajeti v roke. A noben razumen clovek ne ve-ruje, da bi Rusija, ki je toliko Lrtovala za Bol-garijo, sedaj kar meni ni6 tebi ni6 pripustila deSelo svojej osodi. Ruski generali niso §e za-pustili de^ele in jo tudi ne nameravajo zapustiti. Pa6 je pocil glas, da sta se angleski minister I Gladstone in ruski car sporazumela, da zjedinita I Bolgarijo in Rumelijo. Med liumunijo in Avstrijo je bila radi po-I dunavskega vpradanja tolika razlika muenj, da se je bilo resnega razpora bati. Stvar se jo se-[ daj poravnala, kajti minister Bratiano, kateri je bil prilicno kneza Bismarka v Gosteinskih topli- | cah obiskal, prisel je sedaj na Dunaj, kjer se I je pogovarjal z nasim ministrom zunanjih zadev Kalnoky-jem. Govori se, da se pridru^i Rumu-nija nemsko-avstrijsko-italijanski zvezi. Spanski kralj vrnil se je iz Homburga skozi Pariz domov, kjer ga Caka srCcu sprejem, zna-menje, da iz zveze z Nenicijo ne bo ni6. Razmere med Kitajci in Francozi so postale zopet rcsnejse, vendar se je nadejati, da do vojskc no pride. Domafie stvari. NadSkofgori^ki, milostljivi gonpod dr. AUj-zij Zorn, zapustil je preteklo sredo, 2G. t. m., obJIO. uri zajutra dosuduiijo .^kolijo poreako-puljHko. Iziucd gurjbkilt duliovnov bill bo z njim ACgg. Ant. S«ssicli, J. MavuSic iu Fr. Seduj. Pri zudnji Skolovl moSl v l»oroci bila je cerkev natlatioua Ijud^tva; iiadSkot' je bil tako guuuii, da j« kumuj prisel do konca. Oolo musto bpreiuilo ga je do inorja. Okrajni iu de^elni glavar ter mestui zupan, kakor tudi stolid prost Si-Ik; in dokaii Middou, spremili so Skofa v Tist. Iz Trsta so bili Sli po skofa v Voveb it gg. l-'abris, Ko-cjau in Uudin; tizaski skof sel mu je, bil proti v I 1'iran. V turn mestu spiejula je nadskofa vsa dubov- I Sfiina in vac mesto. V Trat pride! je midskoi' proti 3. I un popoludnc. Ob inorjt ga je cakal svetovalec Ri* I naluini z drugimi uradniki in vsa mesttia duhovsfiina I trZaska. Nad&kof ostane v Trstu do sobote drugega I tedna, to je do U. oktobra. Slovesuo vmesCeuje v Go- j riui bo v uedoijo 14. oktobra. I IPrevzviSeni gospod baron. Depretis, c. k. namestuik v Trstu, Sei je bil se svojo rodoviuo pre- I teklo sredo ua bozjo pot ua Sv. Goro pri Gorici. Za- I j imnal se je za muoge razmere v cerkvi in sauiostauu, I ) prasal je po cerkveuib dohodkih iz milo^ciue ter po 1 j steviiu ijudstvu, ki ta sv. kiaj obiskuje. I j Ali je res, da se je „Corr»erctt ixpokoril? Pre- { teklo zimo hotel je gonske Sloveuce popihati na Mrzo-f vec; v ueki zaduji Stevilki mienuje pa po&tenega Bri-i ca, uda slov. braluega iu podpomega druStva, Leopol-: da (tie Ferdinanda) J a k 0 u c i d a, ki je te dui v I Trstu z odliko napravil izyit kot lekarski assistent, I svojega — coucittadiua, somesfiaua. Za sodezclana j rabi „U." uavaduo izraz comprovinciale. Bomo Yideli, ] ali je to retuicua pokora. I Dodatek. Ko smo zadnjie priuesli izkaz rado- | I darov za kontuiske pogorclce, izostala je po uakljucbi \ pod izkazoui letuica m podpis, ki bi se bil moral glasiti: „V Gorici, 20. aepteiubra 1883. Franjo Fer- tiia." — kajti ta gospod je ouo vsoto nabrai. Dvojna usoda. „L'Ecoa pripoveduje v za-j doji steviki, da mu je nazuauil dr2avui pravduik g. I T a d d e 1 svojo poroko z baronico Elviro Kellcrsper-« govo v Tirolib, uam pa Ce dojde pismo od diiavuega ! pravduika, glasi se veduo euako: vaso HSoco" smo ! djali pod klju6. Tudi iisti imajo tore razlicue usode. Razglas. Due 1, uovembra tek. leta zacne se nov teCaj tcoreticuo praktuSucga poducevanja ua ae2el-ui kmetijski soli v Gorici. Kot gojenci sprejmo se v slovenski cddelek mladeuLi: a. kateri so dosegli 15. leto; b. ki znajo zadostuo brati in pisati, kar se dokaze po sprejemui preskuSuji; c. ki so krepke postave in izkaz^jo dobro nravno ve-denje. Za vsttk oddelek, italijanski in slovenski je od-lofieuih 8 stipeudijev po 100 gld., ki se podele sino* vom poljedelcev. Gojeuci se deleze vseh del na kmetiji inv dru-gein letu se morajo vaditi tudi v oskrbniSkih opravihh. RoCna dela s^e od^kodujejo z nagrado v dsnarju, katera se odmeri s posebnim ozirom na vrednost storjenuga dela. ProSnje za sprejem s potrebniml dokazi naj se izroce vodstvu dotiEnega Solskega oddelka vsaj do 15. oktobra tek. leta. V Gorici due 22. septembra 1883. Bezel ai odbor; dezelui glavar: Coronini. Osaovalni odbor wcccilijauskega druStva" ime! je 20. t. m. sejo, v kateri je sklenil, naj se zacne nabiia udov in naj bi se sklical na dan sv. Cecilije, v cetrtek 22. novenibni, pivi..oWni zbor, s katerim nsj bi bila zdruzena tudi cerkvena produncija. Vsi prijatelji cerkvenega petja vabijo se, naj se oglasijo za sprejem pri katerem odborniku. Du§ni pastirji, ucitelji in oiganisti, kakor sploh vsi oni, katerim je b»po cerkveno petje na srei, naproSeni so, da na-bitajo ude terdajih nazuaujajo osnovalnemu odboru. I Oznanilo. Ker ni bilo mogo6e do zdaj oddati zadostno Stevilo loterijskih sreSek za ma§ni pla§6, ki je bil vczen v goriski .sirotniSuici, dovolila jo pristojna oblast, da bo sre6kauje te lotcrijc en mesec poznoje, ucgo je bilo iz za^ctka namenjeno, kat se oznaoja onim, ki so kupiii srecke te lotcrijc, G. Peter Rajakovic, vodja na c. k. ^cuskeiu ii^iioljisci v Gorici, ki si je bil izprosil m 11 ckaj Lasa odpust, prevzame s 1. oktobrom zopet svoja opravila. I Zcusko ucitcljificc ostanc §e vedno v doscdanjili ue- I primornili prostorib, katero je vodjin namestnik pre- I teklo pofeitnice po mogodosti popravil, pomil in po- I bclil. V par letib postaue to ueiteljiSce nepotrebuo, I kajti uze letoSnje kaudidatinje, ki ho z dobriin uspe- liotii ilovcsil'! zrelostno skusnjo, ostale so brez slu^be, I Kem§ka vadnica pa najbrze ontane, ker mtmm naio- I dnostnim in^orom oiiih gospodov, ki jo tie vzdr- I ^ujejo. j Tisti udenei z deaelc, ki ne morejo stopitl v I tretji vazred goriSke deftko vadnice. naj prosijo, da I bodo sprej^ti v slovcnsko pripravJj aico za srednjo I Sole, katera ue zabteva pri sprojcMU ziianja iiemsko- I ga jezika. Kdor dovrSi piipravljavuico z dobrim uspo- I bom, gro po gladki poti v veseljo srodnjih Sol, no da 1 bi inn trebnlo studirati tretji in fietrti rozred deSko vadnice. Res, da je nekoliko cudno, zakaj morajo oni u6mci, ki so sposobni za tretji razred doSke vadnice, u6iti se dve biti, predno simyo stopitl na gimnazijo, onim pa, ki niso sposobni za tretji razred imenovane Sole, zadostuje samo eno leto (pripravljavnica), da jih muedi zrele za gimnaaijo, ali prav v tem obstoji bi- stfoomuost ttovih navedeb, da jih ne more navadni clovek razumeti. Ako bi bile nase Sole tako osnovane, kakor zahteva zdrava pamet kmetova, potem bi zgu* bile vso svojo kunstnost. Slovenski roditelji, ki nimatc namena, da bi va§i sinovi §li na visoke Sole, ki jih hocete vzeti na dom po nekaterih razredih srednjih Sol, poSljite take sinove na realko, da si tarn postavijo podlago za go-spodarstvo, kup5ijo, obrtnijo in druge stroke vsakda-njega ^ivljenja, da bomo imeli po slovenskih krajih slovenske trgovce, Stacunarje, podjetnike, voditelje, da ue bo treba prepusfiati najboljih mest tujeera, ki se potem nam posmehujejo. Nikjer ni refieno, da mora biti Slovenec vedno le podlaga tujCevi peti, da mora vedno ie raboto in tlako delati drugim, ki od naSih imljev ^ivijo. Slovenski narod se mora postaviti na lastne noge, ako hoce z drugimi narodi napredovati. j Dobra glava pa pridne roke dajo veljavo. Slovenci na noge t Slovenske obdine, ki bodo potrebovale zem-Ijemerce zarad razdeljcnja ob6inskih paScikov, opo-zarjemo na slovenska zemljemerca: mejnega grofa An-tona 0 b i z z i-ja za Mesnicauri h St. 22, ki je letoa volitve slovenskega velikega posestva takoizvrstno vo-dil, in na Antona E r s e 11 i g-a na starem trgu h. St. 7, ki se je celo v mestnem stareSinstvu pripoznal za Slovenca. Ker vidimo, da nekateri goriSki trgovci, odvetniki itd., ki zivijo najve<5 od slovenskega naroda, niso prijazm naSim pravidaim narodoim zaktevam, zato obracajmo se rajSi do naSih ljudi, ki poznajo na§ J rod in imajo sree za nas. Pretekli ponedeljek, 24, t. m., ob 10. uri bila je slovesna masa po ranjkem grofu C h a m b 0 r« I d u. Cerkev bila je crno preprezena, mrtvaSki oder je kinCalo mnogo prelepih vencev. Sv. opravilo irael je stolui prost dr. Yalassi; po ma§i imel je profesor Alpi ialostni govor, ki je bil tedai natisnen. Pomodek zoper di^htheritis. Nekaj let 0-troke mocno mori davica „diphtheritisK. V silijo Clovek iznajdljiv. Tudi zoper davico se je iznaglo in po-skugalo mnogo zdravil. Nekateri silno hvalijo zveplo. Tudi podpisani je mnogim bolnikom priporoCil 2veplo zoper davico, in ozdravili so skoraj brez izjeme vsi, I ki'so je rabili. Raba: 2veplo se zmelje v prah, s tem so po tn-krat, v posebuo hudih primerljajih po Stirikrat na dan potrese gnjiloba v grlu; prav uspe§uo je tudi z urislom (ocetom) sprati grlo, predno seposSveplja. To navadno v dveh dneh zatre boiezen. Poskusnja je lah* I ka in nelkodljiya. »>* ^«* ^Knez-nadSkof goriSki Andrej dr. Gollniayr. ifrvotoplsne ertice. Spisal G. Raicevich, DobrovSan, kapiteljskidekan prvostolne cerkve v Zadrn." Tako zove se nova 31 straoij debela knjizica, M je priSIa te|dni v slovenskem in italijanskem jeziku na svitlo. Vsi Lastilci raojcega nad§kofa seSejo gotovo radi po tem spomeniku nepozabljivega vladike. Za KoritniSke pogorelce so dalje darovali gospodje: Nj. e, de2. glavar France grof Coronioi 10 gld. — Igiiacij Kovaeid, de2. poslaaec, 5 gld.; — Matija Jonko, dezV poslanecr 5 gld.; — Andrej Ko-eijau&e, dei. poslanec, 3 gld.; — A1. Raf.Dt\ Rojie, del poslanec, % gld.; — Bajmond MohorSie, dez. poslaaec, 3 gld.; Vkup 31 gl. V Oariei, 27. sept 1883, E. Klavzar. V Tolmina je bile 20, t. m. premijiranje konj, pri katerem se je pokazalo, da je tolmiuska dezela jako lepo napredovala glede zivinoreje. Darila so do-bili za kobile z /rcbeti: Janez Lapanje a Po-nikw 35 gl,, Janez Mrak s Peaioe 20 gl, Janei Km-njec i Lubinja 13 gl, Janez Savli iz Tolminskega Loraa srebrno svetinjo, Andrej Fon iz Smastij sre-brno svetinjo, Jakob Maligoj s Kaiuna srebroo svetinjo;— za tri-in atirletne breje kobile: Andrej Maaera iz Koborida 25 gl., Anton Gaber3Lek se Svine 20 gl, Anton Sovdat Iz Smastij 12 gl., Janez Leban iz Tolmina srebrno svetinjo, Janez Kanavec iz Ider-skega srebrno svetinjo; za eno-in dvelet ne ko-bilice: Janez Lapanje s Ponikev 15 gl., Anton RuCna se Svin 10 gld.. Anton Kurincic iz Iderskega 30 gl., Janez Gaber§Cekz Volarij srebrno svetinjo.— 21. t, m. pa je bilo premijiranje konj v Gradi§ki, kder je dobil darilo 10 gl. Is en Slovenec, g. Franc Strekelj iz Gorjanskega. Tolminci so wfi premij do-bili, nego Fnrlaoi, in so v obce pokazali, da so prid-ni, napredovalni ziviuorejei. Tomai Kvrh iz Trente dobil je darilo 25 gl, ker je bil reiil iz SoCe svojega tovariSa. kakor je bilo o svojem casu v n$o$iu (St. 28 od 13. jalija t. 1.) povedano. Prav tako! Na§0 mogodnjake po dez*eli, ki so dobili od Boga ttm in krepko dlan, da ranozijo svoje premoze-nje, prosimo, naj spostujejo svoje brale reveze, tlru-gace pojde njih iraetje pod zlo. Tega nauka nismo mi izoasli; pisan je v bukvali, katere spoStuje eel svet, potrjen je v vesoljni zgodovini. Ne piSemo tega, da bi koga iaUli, ampak da pokazemo nasim mozein, pri kom je treba premozenje zavarovati, da so ne izgubi. Zupanstvo v Biljani je sklenilo v staraSin-stveni seji dne 18. t. in. (ktere sem se kot poslusa-lec udele^il), da je njegov uradni jezik s 1 o-venski in da bo od zdaj naprej samo v tem jeziku drugim uradom — tudi c. k. okrajnenm glavarstvu v Gradi§ei in c. k. okr. sodniji v Korminu — dopiso-valo in odgovarjalo, tudi ce bojo dopisi predstojnih oblastnij v drogem jeziku zlozeni. Tako je prav. Slava staraSinstvii, ki je ta vazni sklep naredilo! — Naj bi §e druga zupanstva v Brdib, ki spadajo pod isto c. k. okr. glavarstvo v Gradlgfii, enako postopala ter o-tresla verige natodne soznosti, ktere jim je obesila stara navada. Stara §ara v kott Sloven ski jezik naj nastopi svojo pravno potJ Ni se treba bati, da bu okr. glavarstvo slovenske dopise odbivalo, ko jih vendar sprejema od „Slov. jeza". G—ski. Iz Mirna se nam poroca : Dopis iz Gorice v 37. Stev. „Soeett o veteranskem Mpoveljmku", ki je pri slovesuem sprevodu grofa Chamborda nekoga sunil, potrebuje nekoliko poprave. Oni veteran je go-spoda oajprej z lepa nagovarjal, naj bi se drf al reda; §e le ko je videl, da dotidnik kljubuje, dotaknii se ga je nekoliko nemilo. Omenjeni gospod pa ni bil Francoz, kakor meni nSofiintt dopisnik, ampak v Go-rici in apoveljnikn* dobro znan sensal ali me§etar, rojen v neki vasi v Furtaniji. Tolminske tr^ane opozaijemo na dopis z Gradiica v Stevilki 219. fl8lov. Jfaroda" od 25. t. m. ter jim priporogamo, naj ga pazljivo berejo. Pisai ga je in podpisai se je pod njem slavni na§ pesnik in dika tolminske dezele, gospod Simon GregorSie, vikar na GradiSei. Ako hoCejo Tolminci pokazati se vredne takega moza, naj posluSajo njegovo besedo; ako ho-5ejo pa svoj trg ogrditi pred celim svetom, naj tozijo BSocoB naprej, kakor so zafieli. Njih oada, da izvejo vsled pravde ime pisatelja, ki je za casa letoinjih volitev v dezelni zbor risal sencnato stnm Tolmina (IN NE vs eh T 61 m i n c e v), se ne izpolni, kajti na§ urednik pozna svojo dolzoostio je pred soduikom odloCno izrekel, da pisatelja ne pove, ampak da prev-zame odgovornost za to, kar je bilo pisano. Imenavali smo do zdaj 15 priS, imamo pa pripravljeuih, ako bo treba, ie dvogih; pocakali smo z njimt navla§6, da bomo videli, ali ne pride morebiti slavno obCinsko stareiinstvo toliniusko do dragega prepriCanja. Ne bo se nam moglo o&tati, da smo silili s to^bo, ampak vsakdo moral bo priznati, da smo leprisiljeni izroeili Tolmin italijanskim porotuikom v presojo, ako bomo morali stvar nadaljevati. Krivo nas sodi, kdor misli, da nam je veselje zabavljati all draziti mirne Ijndi; imamo resaega in vazuega posla, ki nam ne pusti burk uganjati, kakor morebiti komu drugemu. Ako moramo na bolni nogi gnojno bnlo prerezati, ue re-Lemo radi tega, da bi se noga omazala, po kateri se gooj cedi, ampak zatof kdr po nasem piepricariji se noga le tako ozdravi, da se gaoj odpravi, torej bufa prereze. Premislite, tolminski trzani. vso stvar brez strasti, pa povejte nam, ali ne govoiimo prav. AUo Yas pa kdu nagovarja, da je treba toziti, odgovorite ma, naj tozi uaiprej v svoj em imeuu, in da bote Vi potem sklepali opravdi, ko izveste^ kak kouec bo imela ujegova pruvda. Ako je namred res, da je 9So^aK zalila vse Tolmioce, je gotovo ialila tudi njega. Delavsko po dp or no dru^tvo pod pokrovi-teljstvom Nj. visokosti cesarjevifo Rudolfa v Trstu bode slavilo obletnico blagoslovljenja svoje zastave in okraivnje zastave s trakom zeaskega oddelka (v zmi slu § 28. pravtl) na ta k uatin: Due 30 septembra todio ob ®% uri zjutraj zbe-ro se druzabniki in gostje drugih bratskib druStev. v cerkvi sv. Ja^opa kder bode. slovesna peta MASA, pri katerei bo pel druLtveni me§aci zbor, in |se b:ide blagnslovil nov trak zenskega oddelka. Popoludne ob 4*4 nri bode velika slavnost in veselica v dvorani in na vrtu gostilce sMoute verdcB (k zelenema hribu) z izbianiai sporedom. Po konCauej slavnostt |in veseiiei bo prosta za-bava, to je petje na vertu, v dvorani pa pies. Dvorana in vrfc bosta okrasena in krastio razsvitljena. Vstopui-na se srevko vred 30 sold. Cisti dohodek vesehce je nanienjen pokojninskemu zalogu drnStva. Drugizvezek Avgusta Armioa Lebana „Skladeb~ pride prihodnji mesec na svitlo. Zvezek le ta brojec uekaj mesanih, moskih zborov in en samospev bode stal 40 kr. „Ni ogled* se zvezki m bodo poSUjali. Naroenino prcjema urednik in zalozoik. Janko Lebac u&telj v Lokvs., Corgnale via DivaCa. IZJAVA Gospod dopisnik s Krasa v 74. §t. BEdinoHtiM meni, da sem pisal jaz dopis iz Povirja v 34. St. Va-Sega lista. Ptosim, naj cislano urcdniStvo potrdi, da ga nisem. V Zgoniku, 22. sept. 1883. Luka Sila, uCrtelj. Uredni§tvo rado potijuje, da g. uSitelj omeiije-nega dopisa ni pisai. Vinske Mi« (preše) najnovejše sestave, potrebujejo mnlo prostora, tiskajo dvakrat hitreje ko prejšnje tiskavnice, se lahko gonijo, močne in trdne, v vseh velikostih za posameznike in za največe posestnike kot posebne vrednosti. Poroštvo, spričevala .o 1000 že narejenih tiskav-^ Inieah. Načrti in ceniki po ^s^želji brezplačno in poštnine prosti. Grozdni mlin! najnovejše iznajdbe. Zgodnja naročila os nam všeč. PH. MAYPARTH & Co. PZSL\, Tovarna v Frankfiirtu a. J5L \a/miiiilo in priporotilo. Visoko fiastitej duiiov»cJni in slav-nernn obcinstvu sploh naznanjatu, da sem,po smrti syojc staro matere, gospe Franfiiske Su-pevec-eve, prevzel njeno dobro znano svecarijo, katcro bodem vodil pod scdanjo finno; Fr. Supevc. Zahvaljevaje sc za ranjkej izkazano zaupanjo, priporoCam se uljudno visoko castitej duhov-acini iu slavnemu. obcinstvu, da tudi menc blagovole poCastiti z mnogimi narocili, ker so ranjka stara mati toliko izgotovljenega blaga zapu3ttfi, da mi je mogocc takoj vsakej zeljt ustreci Zagotavljam pa tudi, da v prikodnje polog dosedanje finne ostanejo tudi dosedanji izkuaeni in vestni delaveit dosedanje nizke cone, dosedanja tocna in na-tancna potrciba in dosedanje — popolnem cisto in nepokvarjeno blago. Z najodlicnejsint spostovanjem «Hosi|> Bernard mlajsi. vnuk ranjke Fr. Smpevc. Spanska kupcija z vinom na debelo sf VINADOR J v Hamburgu na Dunaji, ki se peca v veliki meii z uvazanjem vseh inostranskih via, mmov in zganin, s p r e j m e | pod ugodnimi pogoji I za razprodajo njeufga blaga trgovceni in za-sebnikom. Le oui, ki imajo znanje z odvzetniki in najboljSa sprifievala, naj poSljejo svoje po-tmdbe na d u n a j s k o h i 5 o. Razpis. Za Solsko leto 1883—84 je izpraznen Stipendij lutnih 150 gld, avst. vclj., katercga je ustanovil baron Ilektor Hitter pi. Zahouy v prid mladenifiu, pri-nadajodemu goriSki kronovini, ki se mimcni knpfiij-skim ali tehnWuo-obrthijskim Studijern na kaki kun-Cijski akademiji ali v kakein politehnicnem zavodu fili pa v kakein driigem posebnem viSjem obrtnijskeiii zavodu, doma&em ali zunanjein. MladcniC'i, ki meuijo, da inorejo prositi za omenjeni Stipendij, naj vlozijo dotiLnu proSnje pri tukaj-Snjt kupcijski in obrtuijski zboruivi do 15. oktobra 1.1. ProSnja mora biti podprta z nasledujimi spri-Cevali: 1. se spriCevalom, da je doticnik vpisan v akademiji ali zavodu; 2. se spriCevaloma dveh zadnjili semestrov, alipase spriccvalom zrelosti; 3. z domovinskiin listom in spriCevalom o premoienj-skih razmerah, izdanitn od doticnega zupaustva. Stipendij se bo prejeinal vsa Icta, ko trpi do-tieni poduk, v dveh odplaeilih plaCljivih prvi mesec vsakega semestra proti pravilni pobatnici in dokazilu, da mladeuic se uspeSno bavi so studiji. KupCijska in obrtnijska zborntca v Goriei, 13. septembra 1883. Predseduik V. pi. BITTER. Gotov pomocek. Vsadko dobi piacilo hitro nazaj, ako bi ostal moj gotovi ROBORANTIUM (pomocek, da brada raste,) brcz uspoha. Ima tudi goto\ uspeh proti p I «.• & i, i t. [> a d a n j u las, 1 u s k i-n a .11 i g I a v i in o s i v I j o n j n las. I'spch jf gotov po iifkatcrem drgnenji. Diiiijc hitro. Izvirnu !*tf>kleniio razprwj-"ja po I gl. *>0 kr„ sti'klonico za posku-.'njii po l' u*l- I- <*rolit-h v Brnu. Za-.ogo: v liuri.-i: t'ri^.ui'oleiti, K'kar; v Trstti: 1'avtl Kooca, lebar v niostni P'tlaci; v Ljubljani: Ed. Malve; v Z a dru: N. Androvich. •atltiutu rabi se pogosto z uspehom tudi proti slab o r. t i h p o in i n a in b o I e s t i v g i a v i, kar se lahko dokazc s-e spriuevali in zabvalami. XB. V imoHOvanih zalogah dobi .^e tudi nstna fcarpaskn v o d a O r o 1 i e h o v a, g o t o v a p o m o c zoper vsakorsno bolenje zob, neobliodno potrebna, da se ohrani njih lepota, izvrstno sredstvo, da ae ohranijo in ti-stijo zobje. u"ta in le?:ia, se.-,:avljemi iz zdravilnih korenik moravskih Karpat: prave stekienice po 60 kr. St. 652. Razpis drazbe. Po sklepu c. kr. pomnozenega okrajnega Solskega sveta zidalo se bode novi solski hi'si v Otalezu in Drezenci. Za pervo so preudarjeni stroski 3993 gl. 12 kr. za drugo pa 3803 gl. 85 kr. Ti deli bosti izroLeni pov^etnikom dne 18. oktobra t. 1. po drazbi pri podpisanem ufadu. Doticna nacrta, preudarka in pogoji so raz-poMeui do dneva dra^be v tukajsni uraduiji. C. K. OKR. SOLSKI SVET V TOMINU dne 1. septembra 1883.