k) xxxiii. Številka 25 občinska konferenca SZDL Sakc, Kranj. Radovljica, Skofja Loka f'TrHt - ladaja Časopisno podjetje NKnnj - Glavni urednik Igor Slavec * MfBTornJ urednik Andrej Žalar Glasilo social Kurirčkova pošta — Letošnja kurirčkova pošta je posvečena 88. rojstnemu dnevu tovariša Tita, 35. obletnici osvoboditve in krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Gorenjska, ki je 22. marca odpotovala iz Kranjske gore, je včeraj dopoldne prestopila jeseniško-radovljiško mejo. Na posnetku: leski pionirji predajajo torbico gorenjskim vrstnikom. — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 1. 4. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Iskrene želje od vsepovsod ■ UUBLJANA - Zdravniški I Seihj, ki skrbi za zdravje pred-i Sflfca republike in Zveze komu-; S*» Jugoslavije, sporoča, da se Svutveno stanje predsednika. * p v ljubljanskem Kliničnem te tri mesece, ni bistveno Spenilo. Svet zdravnikov iSdjuje 7. intenzivnim zdravem. V prejšnjih dneh je bilo *Sk«fnikovo zdravstveno sta-'fcjrfo resno. Pljučnica je kaza- * &uike umirjanja, temperatura ^ jr bila še vedno trdovratna. naslov predsednika Tita v pijani dobesedno dežujejo \fravi in brzojavke z željami ^jdfravitvi. Tudi v tujini še [Naveliko govorijo in pišejo o Predsedniku. Iz Colomba. ^*in mesta neuvrščene drža-^flnLanka. poročajo, da izred-Nwjo Titov prispevek pri na-JJdjftiju in utrjevanju gibanja Vilffflih. 1'vrščajo ga med Vrftdnejie državnike seda-,%ti. 0 Titu govorijo in pišejo £tvPeruju v Latinski Ameriki. ^•lIMJe univerze San Martin ^rVres v glavnem perujskem £*• I-itna so na svojevrsten yn izrazili svoje spoštovanje ? Tiia. letošnja generacija \hwranih ekonomistov se je jVia. da se bo njihova promo-v akademike imenovala po 'H. Rektor univerze je z izbra-N* heaedami orisal Tita in dejanja, srečanje štu-jji*. njihovih staršev in profe-V*- pa se je spremenilo v no manifestacijo prija-Cji*« med Peru jem in Jugo Wm -ik Zborovanje na Planici Izkušnje preteklosti bogatijo sedanjost Na Planici nad Crngrobom, kjer je 27, marca leta 1942 omahnilo 15 junakov, med njimi narodni heroj Stane Žagar, je bilo v soboto zborovanje v počastitev krajevnega praznika Žabnice, Bitenj, Jošta in Sv. Duha, na katerem je govoril predsednik kranjskega izvršnega sveta Milan Bajželj — Sporočilo Titu PLANICA - Peklu je bilo podobno dopoldne, 27. marca leta 1942 na Hoječovju pri Planici nad Crngrobom, kjer je 32 partizanov Selške čete skupaj z narodnim herojem, organizatorjem vstaje na Gorenjskem in članom glavnega štaba slovenskih partizanov Stanetom Žagarjem ter komandantom Cankarjevega bataljona Jožetom Gregorčičem tolklo neenak boj z Nemci. Rovt, kakor tudi pravijo temu kraju, je po zaslugi podlega izdajstva postal prizorišče ene najsrditejših bitk na Gorenjskem, grob 15 hrabrih partizanov, izčrpanih v prejšnjih borbah Cankarjevega bataljona v Selški dolini. Štirje borci Selške čete so obležali na položajih v obkoljenem taboru, 11 pa jih je padlo med silnim j u riše m in prebojem v smeri proti Žabnici. Gorenjsko in slovensko partizanstvo je tega žalostnega dne izgubilo enega od svojih vodij, narodnega heroja Staneta Žagarja, komunista, učitelja, partizanskega poveljnika in organizatorja vstaje na Gorenjskem. Padlim junakom v spomin prirejamo vsako leto delovni ljudje, borci, aktivisti in mladina na Planici, kjer je 27. marca leta 1942 padel narodni heroj 'far s 14 soborci iz Selške čete, je bila osrednja prireditev praznika Bitenj, Žabnice, Sv. Duha in Jošta, obenem pa ----- srečanje občanov, mladine, borcev in aktivistov kranjske lH»0eloike občine. Slavnostni govornik je bil predsednik kranjske-*ktr*nega »veta Milan Bajželj - Foto: F. Perdan iz kranjske ter škofjeloške občine na Planici zborovanje, ki .je vsako leto tudi osrednja prireditev skupnega praznovanja praznikov krajevnih skupnosti Bitnje, Zabnica, Jost in Sv. Duh. Njihov praznični dan je 27. marec. »Izkušnje iz naše borbe in revolucije, ki je trajno zapisana v zgodovini revolucij sveta, uporabljamo in jih moramo uporabljati še danes, saj smo sredi boja ustvarili temelje in usmeritve naše sedanjosti«, je med drugim dejal v soboto, ko je bilo na Planici spet zborovanje v spomin smrti Staneta Žagarja in njegovih soborcev, slavnostni govornik, predsednik kranjskega izvršnega sveta Milan Bajželj. Množičnega srečanja na kraju junaštva so se med drugim udeležili tudi predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, edini še živeči udeleženec bitke Stane Kersnik-Jelovčan, borci in aktivisti iz kranjske in škofjeloške občine, občani krajevnih skupnosti, ki praznujejo, in mladina. Junakom v spomin so počile salve, mladi in godbeniki pa so pripravili kulturni program. Milan Bajželj je v govoru opozoril na pomen negovanja tradicij NOB, njenih političnih, moralnih in etičnih vrednot, na pomen organizirane družbene skrbi za ohranjanje izročil boja in revolucije ter na upornost, podedovano v boju, vendar uporabno še danes ob premagovanju najrazličnejših težav. Zaradi tega nas svet ceni. »V skrbi za Titovo zdravje krepimo bratstvo in enotnost Jugoslavije. Tito nas je vodil v najtežjem obdobju naše zgodovine in tudi danes nas vodijo njegove misli in dejanja. Po domovini potuje štafeta za Tita, štafeta naše mladine, kateri predsednik vedno zaupa, štefata nas vseh. Kot eden smo v željah Titu in kot eden za nadaljevanje naše poti, ki je izvirna, brez receptov, vendar znamo ovire, ki se pojavijo, odstraniti,« je dejal med drugim slavnostni govornik. Spontano in iskreno, s ploskanjem in odobravanjem, so zborovalci pospremili pismo _ z željami po zdravju in okrevanju našega predsednika Josipa Broza-Tita. J, Košu jek 1. april — brigadirski praznik Štiriintrideset let mineva, odkar so I. aprila 1946 ob glasnem »ho-ruk« brigadirji zasadili prve krampe in lopate za zgraditev proge Brčko-Banovići. Danes pomeni mladinsko prostovoljno delo pomemben način delovanja organizirane mladine v ZSM, dokazuje resnično in delovno privrženost mladih idejam in uresničevanju ciljev naše socialistične revolucije. Polna tri desetletja graditve nove družbe so preko mladinskega prostovoljnega dela s tovarištvom, bratstvom in enotnostjo ter z ljubeznijo do domovine povezala stotisoče mladih ljudi. »Mladinske delovne akcije niso nikakršna romantika«, je dejal Franc Šetinc, »to je trdo delo in hkrati velika šola življenja, ki spreminja delo v radost in učenje. Objekti, ki nastajajo pod rokami pridnih mladih rok. so gospodarsko pomembni, vendar so se pomemhnej&i. ker pomagajo pri-vzgajafi mladim čut za zavestno disiipiino. /a tovarištvo. xa požrtvovalnost, za solidarnost. Poleg ekonomske imajo torej širšo idejnopo-litično. moralno in kulturno razsežnost. Na teh akcijah se mladi ljudje v praksi organizirajo ne samo za delo na različnih objektih, temveč tudi za demokratično, samoupravno življenje. To je zares prava šola samoupravljanja, hkrati pa tudi nekakšna mladinska delovna univerza in kovačnica socialistične zavesti.« V lanskem letu je na zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah v naši republiki sodelovalo 4.J.000 mladih ali vsak osmi mladinec. Zgovorna številka je tudi 47 milijonov dinarjev, kolikor znaša skupna vrednost opravljenih del na 10 mladinskih delovnih akcijah v naši republiki — to delo je opravilo 462f> brigadirjev v 108 brigadah. Se in še podatkov, ki pričajo o družbenem pomenu mladinskega prostovoljnega dela. bi se dalo našteti: morda številka 405 predlogov za sprejem v Zvezo komunistov, morda zadovoljstvo brigadirjev in krajanov, katerim so leti pomagali. A pod črto iz vseh teh podatkov raste mogočna šola samoupravljanja mladih, njihova želja, da odgovorno in ustvarjalno prispevajo k razvoju družbe, ob delu pa zorijo v samo-upravi jalce. V letošnjem letu si je ZSMS na področju mladinskega prostovoljnega dela začrtala smele cilje. Poseben poudarek bo na lokalnih mladinskih delovnih akcijah, v občinah naj bi delovale stalne brigade, preko klubov brigadirjev tečejo brigadirske aktivnosti celo leto. V gorenjskih občinskih konferencah ZSMS tečejo priprave za formiranje brigad, v osnovnih šolah se vse več pionirjev navdušuje za delo v pionirski brigadi, v krajevnih skupnostih snujejo lokalne akcije — skratka, tudi letos bo mladinsko prostovoljno delo pomemben prispevek k razvoju naše družbe ter socialistični vzgoji mladih ljudi. S tem. da na mladinskih delovnih akcijah — šolah samoupravljanja — sodeluje vse več mladih, se krepi idejna in akcijska enotnost organizirane mladine. To pa je faktor, ki je še kako pomemben za lepšo prihodnost vse mlade generacije. Zatorej naj I. april. Dan mladinskih delovnih akcij, z vsemi manifestacijami, ki so jih pripravili mladi, pomeni tudi vzpodbudo vsem tistim mladim, ki še oklevajo s svojo odločitvijo, da zgrabijo za kramp in lopato ter si v mladinski delovni brigadi nabero samoupravijalskih izkušenj in navežejo nova prijateljstva. -mv V. J V današnji številki (I lasa objavljamo informacijo o uvajanju usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1980/81 na Gorenjskem. Zaradi izrednega zanimanja za to problematiko stno se v uredništvu odloČili za akcijo ODPRTI TELEFON Vse kar vas zanima s področja usmerjenega izobraževanja lahko vprašate po telefonu. Vprašanja bomo v uredništvu sprejemali jutri, v sredo, 2. aprila, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure na telefon 21-860. Poskrbeli bomo za odgovore in jih objavili v petek, 11. aprila. NASLOV MEDNARODNI KMETIJSKI kranj GOZDARSKI SEJEM 4.-14A80 — razstava in prodaja sodobne domače in tuje kmetijske in gozdarske mehanizacije — velika izbira — ugodni nakupi — nižje cene G LAS 2.STRAN TOREK, 1. APRILA m r Štafeta v Srbiji Štafeta mladosti je v soboto prešla iz Vojvodine v Srbijo. V mačvanski vasi Ravanj je mladina Vojvodine predala štefetno palico mladini iz Mačve. Od tu je štafeta mladosti odšla v Bogotič in Ložnico, kjer jo je na trgu Ante Bogovića s pesmijo Jugoslavija dočakalo več tisoč občanov. $tafeta je obiskala tudi Titovo Uzice- in legendarno Kadinjačo in nadaljuje pot po Srbiji. Prvi tujci v Črni gori Turistično-gostinski delavci v Črnogorskem Primorju z neprikritim optimizmom čakajo na bližajočo se turistično sezono, na katero se že več mesecev temeljito pripravljajo. Čeprav je lanski katastrofalni potres podrl ali poškodoval okoli 60 odstotkov prenočitvenih zmogljivosti, v vseh turističnih krajih napovedujejo, da bodo plaže na črnogorski obali ponovno zaživele. Te dni so v Črnogorsko Primorje začele prihajati prve skupine tujih gostov, večinoma iz ZRN in Velike Britanije. Priprave na delovne akcije V Portorožu je bil seminar za mladince, ki bodo vodili letošnje mladinske delovne akcije. Na seminarju so se podrobno dogovorili o pripravah na organizacijo mladinskih delovnih brigad. Letos bo mladina pripiavila v Sloveniji tri zvezne akcije — Posočje, Kozjansko in Suha krajina — osem republiških in vrsto lokalnih delovnih akcij. Več pese Vojvodinski kmetovalci bi-jejo oster boj za setev sladkorne pese. Pri setvi te indu strijske rastline namreč močno zaostajajo. Čimprtej je treba posejati še 70.000 ha njiv. To je zdaj najpomembnejša naloga. H koncu gredo tudi priprave za setev sončnic na 200.000 hektarih, soje na 40.000 ha in sočivja na 70.000 hektarih polj. Potem pride na vrsto setev koruze. Celovški dijaki na obisku Po okrogli mizi o samoupravljanju so se gostje, dijaki in delavci dijaškega doma slovenskega šolskega društva iz Celovca predsta vili gostiteljem, delavcem in dijakinjam doma srednjih šol »Lizika Jančar« iz Maribora z igrico »Obtoženi volk« in zanimivim recitalom. Na obisk je prišlo 30 dijakov iz Celovca in tako potrdilo prijateljstvo med mariborskimi in celovškimi dijaki. Ladja za Sovjetsko zvezo V soboto so v ladjedelnici Sava v Mačvanski Mitrovici splavili in krstili drugo ladjo, ki so jo zgradili za Sovjetsko zvezo. Sovjeti so ladjo ime novali »Dnjeper«. To je posebna ladja, ki jo uporabljajo pri oskrbovanju ploščadi za črpanje nafte iz morja. Delovna akcija Več kot 2.000 mladih delavcev, srednješolcev in Študentov je v soboto začelo mladinsko akcijo, ki jo niška mladina posveča prazniku mladinskih delovnih brigad 1. aprilu. Akcija bo trajala do 25. maja in bodo hkrati z delom organizirali najrazličnejša predavanja iz zgodovine in samoupravljanja. Na Jezerskem se je v petek, 28. marca, pričel prvi del politične šole za sindikalne delavce, ki jo je organiziral kranjski občinski sindikalni svet, izvaja pa jo delavska univerza Tomo Brejc. 110 slušateljev se bo v 4 ciklusih po dva dneva seznanilo z nalogami sindikatov na področju stabilizacije gospodarstva, pridobili pa si bodo osnovna znanja za uspešno opravljanje družbenopolitičnih nalog na osnovi sklepov slovenskega kongresa sindikatov in se usposobili za samostojna nastopanja. - Foto: A. Mali KRANJ Včeraj je bil sklican posvet predsednikov občinskih svetov Zveze sindikatov z Gorenjske, na katerem so obravnavali aktualne naloge sindikalne organizacije. Za danes pa je sklican posvet predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc SZDL Gorenjske. Na posvetu bodo obravnavali priprave za nadaljevanje seminarja republiške konference SZDL. govora pa bo tudi o usmerjenem izobraževanju. Ta teden se bodo sestali tudi predsedniki izvršnih svetov gorenjskih občinskih skupščin. Sestanek je predviden za četrtek, govora pa bo o usklajevanju dokumentov za ustanovitev gorenjskih inšpekcijskih služb. -j k SK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Skofja Loka med drugim razpravljajo o poročilu o kulturni dejavnosti v občini Skofja Loka. problematiki uresničevanja samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za razvoj kmetijstva in analizi uresničevanja letošnje občinske resolucije. . , * . V sredo ob 13. uri je seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Obravnavali bodo predlog zaključnega računa in finančne^ načrta skupnosti za prihodnje leto in priprave na izdelavo plana /a naslednje srednjeročno obdobje L. B. Tudi potrošnik mora reči svoje Kranj - Predlog dopolnjenega samoupravnega sporazuma o obratovalnem času trgovskih organizacij združenega dela, ki opravljajo promet z blagom na drobno, je obravnavalo predsedstvo občinske konference SZDL Kranj. Gre v bistvu za dopolnitev dokumenta, ki ga je imela kranjska občina že leta 1976. vendar ga je bilo treba zaradi drugačnih razmer in potreb dopolniti, del tega sporazuma pa bo tudi dogovor o dežurnih trgovinah, ki ga je prav tako kranjska občina že sprejela. Po novem predlogu so upoštevani vsi prazniki in ne le najvažnejši, odpiralni in zapiralni čas pa naj bi bil po novem enotnejši. Temeljitejši naj bi bil nadzor nad uresničevanjem sporazuma. Doslej je veljal le odlok, po novem pa naj bi bile Oblikovani dve komisiji z večjimi pristnostmi. V nastajanju novega dokumenta so bile upoštevane pripombe in želje trgovskih delovnih Visoka priznanja ljudske tehnike Radovljica - Na sklepni slovesnosti za izvedbo lanskega XV. srečanja mladih tehnikov Jugoslavije, je bila marca v osnovni šoli ki Antona Tomaža Linharta v Radovljici, so zaslužnim organizacijam in , posameznikom za njihove zasluge pn organizaciji tega srečanja podelili najvišja priznanja Ljudske tehnike Jugoslavije. Poudarili so izredno veliko vlogo tehnične kulture pri usposabljanju mladih za vse bolj zahtevne naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V navzočnosti predsednika konference narodne tehnike Jugoslavije Aleksandra Or-landiča in sekretarja Petra Zivojno-viča ter predsednika Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije Gorazda Marinčka so zlato plaketo NTJ prejeli /.veza organizam za tehnično kulturo Radovljica, občinska konferenca SZDL Radovljica in Iskra - TOZD električno orodje. Zlato plaketo in diplomo so prejeli osnovna šola Antona Tomaža Linharta, Bernarda Kastelic. Andrej Jus, Vinko Magister, Srečko Toman. Jože Poljanec, Miro Prešeren in Leopold Pernuš. Bronasto plaketo pa so dobili delovni kolektiv Knjigoveznice, Niko Rupel. Janez Smole, Ivan Pipan, Dinko Cerne, Janko Rozman. Jože Miklič, Biserka Mer-telj, Drago Rozman in Drago Šiftar. JR organizacij, sodeloval pa je tudi izvršni svet s svojimi organi. Pojavljale so se tudi želje po krajšem obratovalnem času. Trgovina navaja kot glavni vzrok kadrovske težave večkrat pa tudi nezadovoljiv promet, ki ne pokrije obratovalnih stroškov. Predsedstvo občinske konference SZDL je menilo, da gre pri delovnem času trgovin z blagom na drobno za celovito problematiko. Sporazum o delovnem času ne sme omejevati poslovnosti trgovskih organizacij združenega dela, obenem pa mora zagotoviti vsaj minimalni delovni čas. Pomembno je. da trgovine, pomembne za delovnega človeka in občana, ne bodo zaprte že ob dveh ali treh popoldne, zaradi česar morajo ljudje iz služb po nakupih, ampak naj se raje kasneje odpro in kasneje zapro. če s kadri trgovske organizacije niso ravno na najboljšem. Kjer je večja zgoščenost ljudi, naj bo več dežurnih prodajaln, prav tako temeljito pa kaže obravnavati tudi delovni čas gostinskih obratov. Celotno sporazumevanje o tem ne sme mimo potrošnikov in njihovih delegatsko sestavljenih organizacij - potrošniških svetov. Le tako bo lahko uveljavljen interes potrošnika, ki ga je treba v sporazumu uskladiti s poslovnim interesom organizacij združenega dela. Jasneje je ljudi treba obveščati, katera trgovina je dežurna. Ni dovolj le obvestilo v časopisju, ampak naj bi obvestilo o dežurnih trgovinah- viselo na vsaki pomembnejši trgovini. J. Košnjek Godešani za samoprispevek Godešič - V nedeljo, 30. marca,, so se krajani Godešiča, krajevne skupnosti na robu škofjeloškega mesta, odločali o novem krajevnem samoprispevku. Od 374 volilvev jih je na volišče prišlo 352, kar je 94 odstotkov. »Za« je glasovalo 239 volilcev, kar je 64 odstotkov, »proti« pa 101, kar je 27 odstotkov. 22 glasovalnih lističev je bilo neveljavnih. Sprejet je torej program drugega krajevnega samoprispevka, ki bo tekel prihodnjih pet let. S prostovoljnim dinarjem bodo razširili trgovino in družbene prostore, zgradili športno igrišče in nadaljevali z asfaltiranjem vaških poti. Nedvomno je k uspehu referenduma prispeval uspeh prvega krajevnega samoprispevka, s katerim so asfaltirali vaške poti in uredili javno razsvetljavo. Jubilej naslednice Osvobodilne fronte na Koroškem Preizkušena v boju naroda Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, ustanovljena 25. marca leta 1955 kot naslednica Osvobodilne fronte na Koroškem in Demokratične fronte delovnega ljudstvo proslavila v soboto 25. obletnico delovanja — Strankarsko neobarvana bo v boju koroških Slovencev za pravice še naprej sodelovala z demokratičnimi in naprednimi silami ter Narodnim svetom koroških Slovencev CELOVEC — Prešernova Zdravljica, ki so jo pod vodstvo Francija Kežarja zapeli združeni podjunski moški pevski zbon. a počastitev spomina padlih in umrlih koroških bojevnikov za mir enakopravnost, pravice naroda in zoper nacizem so bili dostojanstvu uvod v osrednjo sobotno proslavitev 25. obletnice delovanja Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki je bila v celovški koncertni dvorani. Številni gostje so se udeležili slovesnosti, med njimi članica prt^ sedstva SRS Vida Tomšič, predstavniki naših družbenopolitičnih« ganizacij. generalni konzul v Celovcu Milan Samec. predstavniki ambasade na Dunaju, zastopniki koroških in avstrijskih naprednihor garnizacij, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Materi Grilc, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta Bon? Race in množica članov Zveze slovenskih organizacij, ki so napolm osrednjo celovško koncertno dvorano. Na praznični večer smo pogrešali dva od mnogih stebrov tm bodilnega in narodnostnega boja na Koroškem, ki sta srčno želeli dočakati ta trenutek, pa ju je smrt prekmalu pokosila. Prezgodai «j odšla organizator koroškega partizanstva in Osvobodilne fronte Kare Prušnik-Gašper in prvi predsednik Pokrajinskega odbora 0F b Koroško dr. Franc Petek . . . Korenine sedanje Zveze slovenskih organizacij segajo štiri «-setletja nazaj, v čas nacistične osvojitve Avstrije, v "mračne dni lea 1942. ko je nacist praznil slovenske domačije in moril njene ljudi. < kasnejša leta narodnoosvobodilnega boja na Koroškem, ko so nastit odbori na čelu s pokrajinskim odborom Osvobodilne fronte za Koro** v leto zmage, ko se britanski zavezniki niso mogli sprijazniti : naprednim frontovskim delovanjem Slovencev, z združitvijo vseh Sk-vencev v skupni domovini. Zaradi tega in informbirojevske gonje zop* Jugoslavijo ter vpliva nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja. ki * iz Jugoslavije pobegnili v Avstrijo k zaveznikom, prepovedi fronto* skega delovanja, izobčenja članov Osvobodilne fronte iz cerkve * dvigovanja glav staremu ter premaganemu naklonjenih ljudi je nast* med Slovenci razkol. Vzporedno je nastal Narodni svet koroških Slovencev ob Osvobodilni fronti in kasnejši Demokratični fronti delovni ljudi Koroške. Fronta je'nadaljevala svojo napredno frontovsko pot. se leta preimenovala v sedanjo Zvezo slovenskih organizacij in ostala svoji politični usmeritvi, ki temelji na nestrankarski pripadnosti povezovanju z vsemi naprednimi silami v državi, na sodelovanj matično domovino, na demokraciji in svobodnem ter enakopravne« razvoju manjšine, kot je zapisan v 7. členu avstrijske državne pojjodb* V socialistični stranki Avstrije je Zveza dolgo videla svojega zaveim**. pa je bila v začetku sedemdesetih let izigrana, saj stranka ni VmU namena izpolniti pravic Slovencev, vedno pogosteje pa je podlef* pritiskom šovinistov, nasprotnikov Slovencev in nemškonaciemala* sil. združenih v Heimatdienstu. Skupaj z Narodnim svetom koroških Slovencev Zveza slov**** organizacij stalno frontovsko v povezavi z demokratičnimi **f i Avstrije zavrača sedanjo manjšinsko zakonodajo, vztraja na (*£ \ zaščiti Slovencev, budi in ohranja slovenstvo z oblikami samoC. ziranja (vrtci, kulturni domovi, gospodarsko sodelovanje) in me** je državna pogodba skupaj s spomenicami, ki sta jih posred**1 | skupaj Narodni svet in Zveza, osnova za reševanje problematike^ vencev na Koroškem. Vzpodbudne besede je izrekel v soboto predsednik Zvere *" venskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter po petkovem** sku pri zveznem kanclerju Krevskemu: »Pogovori dajejo žarek upanja, da se stvari le premikaj** se bo postopoma le začel uresničevati naš kooperacij* koledar, ki smo ga predlagali zvezni vladi. Vsak konkre* korak pri uresničevanju naših zahtev je dobrodošel, če vo** popolni uresničitvi državne pododbe in spomenic, ki »m« j* Slovenci posredovali zvezni vladi in vladam držav, podpi*"* državne pogodbe, naša prihodnost je odvisna predvsem od a* od naše enotnosti, trdnosti in vztrajnosti. Če bo tako, pot*«* za nas prihodnjih 25 let lepših . . .« J. Košnjek Začetek brigadirskega deli To soboto bodo mladi brigadirji iz jeseniškem čine prvič letos zavihali rokave — Zbrali se ' v krajevni skupnosti J avornik —Koroška — kjer sodelujejo pri izkopu jarka za telefom napeljavo. Jesenice — Program letošnjih lokalnih mladinskih delovnih akcij v jeseniški občini je tako kot lani izredno pester. Mladi ga bodo začeli uresničevati že v soboto, 29. marca, ko bodo nadaljevali z lani pričetimi deli pri izkopu 4600 metrov dolgega jarka za telefonsko omrežje v krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela. Prvo letošnjo lokalno delovno akcijo, ki se je bo udeležilo predvidoma okrog 150 mladincev, bodo pripravili v počastitev dneva brigadirjev, 1. aprila. Nato se jih bo do konca aprila, ko mora biti izkop jarka v celoti opravljen, zvrstilo še več zapored. Poleg dela v tej krajevni skupnosti jeseniške občine imajo mladi v načrtu več lokalnih akcij na drugih področjih. V sodelovanju z jeseniško komunalno skupnostjo predvidevajo ureditev gorskih cest na Pristavo, Srednji vrh in drugod. S pomočjo te in kmetijsko zemljiške skupnosti z Jesenic si bodo prizadevali zagotoviti tudi delovišča za udeležence brigadirskih dni, ki jih bodo organizirali spomladi v vseh osnovnih šolah. Na njih bodo predvsem učence višje stopnje seznan« t^ menom mladinskega prosWw|j dela, organizacijo brigad in aktivnosti v njih. Po obsegu najpomembne*j enomesečna lokalna delovna W v krajevni skupnosti Dovje-^ strana. Tod bodo mladi bripti* Beograda, Valjeva in Trbovdjr-Jesenic od 6. julija do 1 &>p"^ magali pri urejanju in asfalta^ vaških cest. izgradnji otrakV igrišča in drugih manjših W Razen tega bodo mladi nadalje^ deli za ureditev prireditvene?! . rekreacijskega prostora ob sto^ niku prvemu sekretarju Sko» goljubu Milovanoviču v Zav Brigadirji iz jeseniške oKSm prepričani, da bodo zaradi n ' lanskoletnih uspehov delovni in občani z razumevanjem samoupravni sporazum l ranju mladinskega prost ov dela, ki bo v javni razpravi četka aprila. S tem jim bodo omogočili tudi sodelovanje m publiški mladinski delovni Kras 1980 in zvezni brigadi n ........ *V Svetlejše učilnice t radovljiški občini si prizadevajo, da bi vsi utenci v občini dobili prostorne in svetle učilnice >. Več otrok v celodnevno šolo in v oddelke - podaljšanega bivanja mdovljica — V tem srednjeročni obdobju so v občini prelja sredstva namenili za nadalj-»jo izgradnjo šolskega prostora, saj * dokončali zgradbo osnovne Sole v Janjah, obnovili starejše šolske tybe podružničnih šol na Bo-Njati Beli, v Srednji vasi, v Lj^oem in v Ribnem. Do konca »((jfljeročnega obdobja bodo še te-•adoto obnovili zgradbo v Mošnjah >tdogradili osnovno šolo s prilagojen programom v Radovljici. *f%dnost vseh naložb je v tem sred-'jtročnem programu znašala več i vse obveščanje prevzeli v svoje roke indok centri, zato se-morajo povezovati z ostalimi sredstvi javnega obveščanja, s tovarniškimi in krajevnimi glasili. Tako ima indok center prej kot ne povezovalno in asklajevalno vlogo. Indok naj bi odločil, katere so poti in smeri, po katerih naj bi se informacija popeljala do prvega uporabnika in se potem tudi vračala na svoje pravo mesto. Indok je tisti, ki mu je delegatska informacija prva in edina skrb, v vseh postopkih dogovarjanja in sprejemanja. Kako gorenjski indoki v tem uspevajo, je stvar presoje, odvisno pa je tudi od kadrovske zasedbe, prostorov, od njihove pripravljenosti, da bi opravljali svoje poslanstvo. V nekaterih občinah se že dogovarjajo, kako bi informacijo še bolj posredovali in obenem ne zanemarjajo ra/ionalnosti, govorijo o združevanju tovarniških glasil in ukinjanju dragih tovarniških listov s suhoparnimi zapisniki, ki ponavadi obležijo kar za tovarniškim plotom, se menijo o tem, da bi se povsem oslonili na tate oblike, ki so se že do zdaj izkazale za najbolj učinkovite. Si. »kratka, želijo naprej, nočejo biti več občinski nebodigatreha. Kako pri tem uspevajo, je stvar širše družbene pomoči, čeprav je obenem tudi res, da je marsikaj precej odvisno tudi od njihove resnične prizadevnosti in dela. D. Sedej stotkov. Za uresničevanje vzgojno-izobraževalnega programa bodo čez pet let potrebovali 250 učencev v osnovnih šolah in ugotavljajo, da število pedagoškega kadra narašča hitreje kot število učencev zaradi uvajanja celodnevne šole, podaljšanega bivanja v šoli in strokovnih služb. Da pa bodo lahko uresničevali kvaliteto v vzgojno-izobraževalnem programu, potrebujejo primeren prostor in opremo, učna sredstva in pripomočke. Tako si bo občinska izobraževalna skupnost prizadevala, da zgradijo prostor za šolski center, nadaljujejo z obnovo šolskih zgradb, rešijo prostorsko stisko v radovljiški osnovni šoli, uredijo okolico šol ter sodelujejo pri izgradnji prostora za usmerjeno izobraŽevanje pedagoške smeri - pri prizidku kranjske gimnazije. Razen tega bo v naslednjem srednjeročnem obdobju izobraževalna skupnost sofinancirala tudi glasbeno šolo, osnovno izobraževanje odraslih pri Delavski univerzi, regresirala učbenike, prehrano ter poskrbela za vsa tista vprašanja, ki jih bo terjal razvoj vzgoje in izobraževanja v radovljiški občini. D. Sedej Klub samoupravljavcev Radovljica - Pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici so se odločili, da se v občini v teh mesecih ustanovi klub samoupravi jalcev. Pripravili so predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba -ter ga poslali vsem osnovnim organizacijam sindikata v občini. Javna razprava naj bi trajala no 26. aprila, pripombe in predloge pa naj bi člani sindikata poslali do 7. maja. S klubom samoupravi\i bodo v občini bodo v razprav, in satno-pregovorili o lavcev, ki ga ustanovili, bodo znatno prispevali k razvoju samoupravne prakse in samoupravne misli na osnovi izmenjave mnenj in izkušenj članov kluba. V okviru Kiuha samoupravljavcev prihodnje organizirali ve< tako. da bodo delegati upravljala lahko najbolj aktualnih in perečih voraša njih nuhovega dela. izmenjal, Sul" ril. 25 dogovorili za najboljše rešitve. Klub naj bi tudi sprejemal skupen program družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravljavcev. kar bi potekalo preko delavske univerze. Razen tega nameravajo v okviru kluba organizirati dokumentacijsko službo in klubsko knjižnico. D. S. »Plus minus« o prostorski stiski Kranj — Člani novinarskega krožka pri osnovni organizaciji ZSMS v šolskem centru Iskra so pred kratkim pripravili že drugo številko glasila Plus-minus v letošnjem šolskem letu. Prva je izšla decembra. Splošna ocena tako za prvo kot drugo številko je. da so se mladi novinarji dela lotili resno. Glasilo je tehnično dobro opremljeno, raznovrstno pa je tudi po vsebini. Prispevki posegajo na področje družbenopolitičnega življenja in dela učencev, na področje kulture, šolstva, literarnih poskusov, športa in tehnike, ne manjka pa niti humorja. Celo križanko so sestavili. Posebno zanimivo je pobrskati po kritičnih člankih. Teh je v glasilu mladih iz iskrškega šolskega centra več. Medtem ko so v prvi številki opozorili na drage malice, pa je osrednji prispevek februarske izdaje prav gotovo prostorska stiska. »V okviru šolskega centra Iskra delujeta tehniška in poklicna šola z oddelki elektro in kovinarske smeri.« začenja svoj članek Drago Papler in takole nadaljuje: »V poklicni šoli je dvanajst oddelkov, v tehniški pa petnajst s skupaj 748 učenci. Ten ter je bil po vojni grajen-za 250 učencev. Tako nastaja velika prostorska stiska, ki narekuje dvoizmenski pouk. V kako težkem položaju smo. priča tudi podatek, da velikokrat ni proste učilnice za dejavnost krožkov. Problem je tudi oprema in učna tehnologija, ki je tako skromna, da o sodobnem pouku ne moremo govoriti.« In tako naprej. S svojim Plus-minusom so se člani novinarskega krožka vključili v republiško tekmovanje za najboljšo srednješolsko glasilo. Akcija bo sklenjena 26. maja. Do tedaj imajo dovolj časa, da glasilo, ki mu kvalitete že zdaj nihče ne more oporekati, z novimi sodelavci še popestrijo, h. odstotkov M Volčjak SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Usklajevanje kadrovskih bilanc v gorenjskih občinah (2) KRANJ Usklajevanje rasti zaposlenosti na obseg domačih kadrovskih virov je bila v kranjski občini zahtevna naloga že v fazi pripravljanja strokovnih podlag za poznejša dogovarjanja in odločanja. Težave so bile predvsem zaradi ambicioznih načrtov organizacij združenega dela kar zadeva zaposlovanje in s tem povezan velik razkorak med potrebami po delavcih in možnostmi za njihovo pokrivanje z domačimi delavci. Stopnje rasti zaposlenosti so bile v preteklih letih tega srednjeročnega obdobja precej večje od možnosti, ki jih daje naravni prirastek prebivalstva. Enake tendence so bile opazne v prvotnih načrtih zaposlovanja za letošnje leto. V pripravah letnih napovedi kadrovskih potreb so OZD predvidele 2444 novih zaposlitev, od tega 718 za nadomeščanje naravnega odliva in drugih primerov nujnega pokrivanja izpraznjenih del in nalog, 1726 pa na račun dodatnih potreb ali odpiranja novih del. Domači kadrovski viri. to je približno 1350 delavcev, od tega je 1000 generacijskega priliva ali priliva iz šol, 250 delavcev iz delovnih rezerv in 50 napovedanih viškov zaradi spremembe tehnologije in racionalizacije dela. Ob uresničitvi vseh napovedanih potreb bi prišlo do primanjkljaja približno 1150 delavcev, ki bi jih bilo treba pridobiti iz drugih krajev in republik. Med pripravljanjem gradiva s«' je število razpoložljivih kadrov v občini nekaj povečal«) in sicer za število zaposlenih v Mladem rodu, kar zmanjšuje pričakovani primanjkljaj. Za prvo razpravo v strokovnih službah ter na samoupravnih organih občinske skupnosti za zaposlo-vanie so bili pripravljeni štirje variantni predlogi, ki so se razlikovali med seboj po stopnji poudarjenosti posameznih kriterijev. Pri tem je ena varianta vsebovala še dve možni modifikaciji. V dveh primerih so bili upoštevani kriteriji za omejevanje rasti v različnih obsegih, v dveh pa le en kriterij kot izključni; v prvem primeru - pristop k samoupravnemu sporazumu o minimalnih standardih za življenjske m kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev, v drugem pa aktiviranje novih investicij oziroma nadaljevanje že začetih novih nalog. Le po eni varianti hi lahko z naravnim prirastom pokrili vse potrebe: če bi v tem letu lahko zaposlovale le organizacije, ki bi pristopile k samoupravnemu sporazumu o minimalnih standardih in ga seveda tudi zagotavljale. V vseh ostalih variantah pa so nadomestne in dodatne potrebe tudi po predlaganih spremembah še občutno presegale generacijski priliv, bližje pa so bile celotni kadrovski ponudbi občine. Na osnovi razprav in zbranih sugestij je bil končno oblikovan enoten predlog sprememb brez variant in osnutek uskladitvene bilance je že predložen Izvršnemu svetu skupščine občine: skupaj z njegovimi stališči in stališči drugih dejavnikov, ki bodo o tem še razpravljali, pa bo na dnevnem redu naslednjega zasedanja skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje. V primerjavi s prvotno načrtovanim zaposlovanjem so največje spremembe doživele delovne organizacije finančno tehničnih in poslovnih storitev, trgovina na debelo in celotno področje družbenih dejavnosti, državna uprava in razne organizacije, saj jim že republiška resolucija za letos skrajno omejuje možnosti zaposlovanja. V družbenih dejavnostih smo upoštevali le nujnost pokrivanja kadrovskih potreb \ novoodprtih oziroma dograjenih ustanovah (šole. vrtec) ter tisto zaposlovanje v zdravstvu, ki je predv i deno tudi po sprejemu stabilizacijskih ukrepov skup nosti zdravstvenega varstva. Tudi le izjeme v družbe nih dejavnostih pomenijo še vedno \;\ odstotno rasi zaposlenosti, kar pa je bistveno nižje od prvotno planiranih 8.3 odstotka. I'ri tem se je treba zavedati. da je na teh področjih vključenih le U> 12 odstotkov delavcev občine ali okoli JIJMMl in da se vsaka absolutna sprememba v relativnem prikazu močno odraža. V gospodarskih dejavnostih je s predlogom doseže na sprememba od planiranih S odstotkov na 2.3 odstotke porasta Ohčutnejše so predlagane spremembe v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, vodnem gospodarstvu in gradbeništvu* manjše pa na področjih prometa in zvez. trgovine, obrti ter stanovanjske in komunalne dejavnosti. V delovnih organizacijah materialne proizvodnje bo treba podrobnejše usklajevanje po temeljnih organizacijah še izvesti, saj se sedanji predlogi nanašajo le na delovne organizacije kot celoto. Možnosti, ki jih imajo znotraj tega temeljne organizacije, pa so deloma že vsebovane v resolu-cijskih prioritetah — kjer gre za različne dejavnosti TOZD - deloma jih nakazuje besedilo bilance, deloma pa jih bo treba najti glede na konkretne razmere Omejitev obstaja tudi za zaposlovanje v delovnih skupnostih strokovnih služb: to pa odpira nove razsežnosti vprašanj, predvsem vprašanje ustreznega za|M>slovanja letošnjega priliva iz/šol. •loži Puhar Gorenjska in Podravje Velike možnosti sodelovanja Sodelovanje Gorenjske in Podravja je šibko, čeprav bi lahko gorenjsko gospodarstvo zgradilo veliko zmogljivosti v manj razvitih občinah severne Štajerske Medobčinski gospodarski zbornici Gorenjske in Podravja bosta do konca aprila pripravili program, možnosti sodelovanja gospodarstev obeh regij. Namen tega programa je spodbuda združenemu delu za boljše sodelovanje, ker zanj obstajajo velike možnosti v kovinsko-predelovalni industriji, gumarstvu, lesnopredelovalni, agroživilski industriji in drugih panogah pa tudi v sejemski dejavnosti. Na podlagi pregleda možnosti bo potem narejen dolgoročni program sodelovanja med regijama. Program sodelovanja pa mora biti zastavljen tako, da bo zasledoval cilje stabilizacije, izvozne usmeritve in omogočal zmanjšanje uvoza. Do sedaj je bilo sodelovanje Gorenjske in Podravja šibko. Med združenim delom obeh regij še vedno prevladujejo kupoprodajni odnosi, ki jih bo potrebno zamenjati z višjimi oblikami sodelovanja. Tako Gorenjska kot Podravje imata po pet občin in središči Maribor in Kranj imata močno industrijo. Razlika pa je v tem, da je Gorenjska v celoti industrijsko zelo razvita, medtem ko spada Podravje med manj razvita območja. To potrjujejo podatki o dohodku na delavca, ki v Podravju za lani znaša 40.000 dinarjev, medtem ko je na Gorenjskem še enkrat večji. Gorenjska ima polno zaposlenost in že nekaj let zaposluje tudi delavce iz drugih krajev. V Podravju pa so še možnosti za odpiranje novih zmogljivosti. V petih podravskih občinah išče delo več kot tri tisoč delavcev, medtem ko je na začasnem delu v tujini s tega področja kar 12.000 delavcev ali 28 odstotkov vseh slovenskih zdomcev. Prav v tem pa so možnosti sodelovanja. Gorenjsko gospodarstvo že sedaj vlaga v manj razvita področja in tam gradi nove proizvodne zmogljivosti, v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa bodo takšne naložbe postale ena glavnih razvojnih usmeritev. Možnosti so velike. Za primer naj povemo, da manj razvita slovenska občina Lenart in tudi Ormož dajeta komu* nalno opremljeno zemljišče delovnim organizacijam, ki želijo zgraditi tovarne na tem območju. V Ormožu bodo tovarne imele na voljo celo lasten industrijski tir. To je močan izziv gorenjskim delovnim organizacijam, ki nimajo dovolj delavcev, imajo pa dobre programe, možnosti izvoza in podobno. Precejšne rezerve delavcev so tudi v ptujski občini, ki ustvarja le 60 odstotkov družbenega proizvoda doseženega v poprečju na prebivalca v republiki. Ptujska občina ima dovolj naravnih možnosti za gospodarski razvoj, vendar njeno gospodarstvo samo ni dovolj močno. Izkoriščanje omenjenih možnosti mora postati sestavni del planov združenega dela obeh področij. Mariborska tekstilna tovarna in kranjski Tekstilindus sodelujeta na tehničnem področju, globjega sodelovanja pa ni. Velike možnosti so v agro-živilstvu, kjer bi se Podravje lahko v veliko večji meri vključilo v preskrbo Gorenjske. Marles in Jelovica obfi delata montažne objekte, vendar med njima ni sodelovanja. Impregnacija iz HO0 s svojimi izdelki oskrbuje vso Slovenijo, primanjkuje pa ji surovin, možnosti so za sodelovanje LTH in Tobijem iz Bistrice pri Mariboru itd. Dobro pa sodelujeta ptujski Agis in kranjska Sava. Rezultat sporazuma, ki so ga podpisali lani, bo prenos tehnologije in proizvodnega programa iz Kranja v Ptuj. 1 Alpetour na Koroškem Nova mešana družba L f 1 Gorenjsko gospodarstvo se v zadnjem času uspešno vključuje v gospodarsko sodelovanje z delovnimi organizacijami sosednje Avstrije, zlasti pa slovenske Koroške. Med njimi je tudi škofjeloški Alpetour. Pred ieti je naredil prve korake vlaganja v Južno Koroško z izgradnjo hotela Obir. Pred nedavnim pa so odkupili špedicijsko firmo Očko v Pliberku in ustavili mešano družbo. Za ta korak so se v Alpetouru odločili zato. da bi se pravočasno pripravili na novo prometno pot, ki jo bo prinesla izgradnja predora pod Karavankami. Sedaj se mednarodni cestni promet med Avstrijo in Jugoslavijo zaradi težko prevoznih prelazov v Karavankah odvija predvsem prek Dravograda. Šentilja in drugih štajerskih mejnih prehodov. Z izgradnjo turske magistrale v Avstriji in Karavanškega predora, t«■ r nove hitre ceste na slovenski strani pa se bo velik del prometa preusmeril Čez Koroško in Oorenj- Alpetour in lastnik trasnpom* firme Peter Očko v Pliberku nočett stati ob strani. Ker razmere n* Koroškem, predvsem pa visoke davčitve. lastniku niso omogofak hitrejšega razvoja, se je odloČil U ponujeno družabništvo z Alpet*" urom. Na ta način je nastala mešana družba Mednarodna špedioua PeterOčko. Pljberk. Alpetour je odkupil 98 odstotka* poslovnih deležev, katerih vrednost znaša 300.000 šilingov. Razen te*a JI 2.7 milijona šilingov vložil v poveča nje glavnice, nekaj nad 5 milijonov pa je namenil za odkup transportnih in drugih sredstev. Nova mešana družba za začetek razpolaga z 12 kamioni. V prihod njih letih načrtujejo povečanje in se tako pripravljajo na povečane pro-metne tokove, ko bo stekel promet skozi karavanški predor. Do tedat naj bi kupili še 20 vozil in uredili zbirno skladišče v Pliberku. Preden sv začno spomladanska dela na polju, je prilika za priprav drv za zimo. - Foto: F. Perdan 1 APRILA 1980 I Plodno delo šolskega kulturnega društva 5.STRAN G LAS iromno natisnjeno vabilo nas je u^jjjo v Osnovno Solo Peter ^vSkofjo Loko. Toda čakalo « je pravo presenečenje. Šolsko ifcimo društvo Ivan Grohar je *wnapolnilo s kar sedmimi prire-fthsBij ki »o vselej napolnile šolsko ffcin lahko rečemo, navdušile sle-obiskovalca. Številne želje Na podstrešju *jiufempodstrešju so čudne st vari, »itodnestvari in čudne reči. V.wnnegakota pajek preži,-pajifevinomuho lovi. Zilramomse skrivajo muhice tri »Bedajopajka, ki nanje preži, "jrtipmkotu kolovrat stoji »opreza, kaj se godi. i kdknji Žirijo m išk ice t ri iMilijo.da se jih maček boji. »Vek pa dremlje in spi, * v tanjah ne misli na miškire tri. Wpa.ko vse že mirno spi. '* nafem podst reš j u st reh e< straši. h pokušino smo natisnili »'dno pesmic«, ki jo je napisala kfji Malovrh iz četrtega raz-Ht, Selektorji območnega sre-Naše besede HO so bili na-presenetila jih je izvirih literarnega nastopa »Na *tore!*ju*. *aj so mladi avtorji davili svoja dela. Caka jih h fastop na območnem, go-*!»kem srečanju letošnje Naš« iz Katere |e Krožki ne po ponovitvah so nadvomno najboljša nagrada učencem in njihovim mentorjem za vtliko dela, ki so ga morali vložiti, da so glasovi za-zveneli tako ubrano, da je bila igra, beseda, gib tako živa in sporočilna. Pisan spored kulturnega meseca je sestavila pisanost šolskega kulturnega društva, v katerem dela kar 15 skupin, krožkov, ki vključujejo okoli 900 učencev, polovico vseh. Prava množičnost torej, iz kater« lahko zrasla kvaliteta. delajo vsak zase, povezujejo se. Spretno združujejo igro, besedo. gib, glasbo in likovno delo, zato ima njihovo delo poseben, snujoči čar. Za prvo prireditev, literarni nastop mladih avtorjev »Na podstrešju« je tO posebej veljalo. Nismo slišali le izvirna besedila, spremljala jih je likovna scena, glasba, izrazni ples. Za lutkovno predstavo »Zaj-čkova hišica« so sami izdelali lutke in tako še bolj živeli z njimi. Poleg literarnega nastopa »Na podstrešju« so selektorji območnega srečanja Naše besede 80 izbrali tudi nastop plesnih skupin »Zaplešimo, zarajaj-mo«. Za ostale štiri prireditve, ki so padle v drugo polovico meseca, je bilo žal prepozno, da bi se lahko potegovale za letošnje območno srečanje, ki se bo začelo 3. aprila v Bohinjski Bistrici, saj so selektorji že zaključili delo. Res škoda, lahko posebej rečemo za spevoigro Radovana Gobca »Kresniček«. ki jo je prišel poslušat tudi avtor in so ga mali pevci in pevke — od prvega do četrtega razreda — tako na vdušili, da je predlagal, naj jih po sname televizija. Da je dramatiza Cljo pravljice Svetlane Makarovi« »Škrat Kuzma dobi nagrado« pripravil knjižničarski krožek, spet govori, da se skupine šolskega kultu rnet?a društva ne zapirajo vase. ampak snujejo nove oblike dela. in ne nazadnje tudi o tem, da mladi radi nastopajo. Slednje potrjujeta tudi igrici »Matjažek« Jura Kislin-gerja, ,ki ga je pripravila mlajša dramska skupina in uprizoritev An-dersenove »Deklice, ki je hodi kruhu«, ki jo je dramska skupina. Šolsko kulturno društvo, ime je vzelo po rojaku Ivanu Groharju, je staro pet let. Krepko se je vraslo v šolsko delo, kar je v veliki meri zasluga učiteljev, mentorjev, za katere J« pripravila a po starejša Vsak učenec, ki sodeluje v šolskem kulturnem društvu ima izkaznico. Osnutek zanjo jim je naredil akademski slikar Ive Šubic. Mentorji pa menijo, da bi morali učencem vpisovati njihovo kulturno udejstvovanje tudi v spričevala. je delo s krožki dodatna ob tev. Toda vedo. kak remen i-neprecenljiva je'vzgoja bodoč.h dejavnih uporabnikov kulture in sprašujejo se le. kaj £o z mirni ko bodo zapustili šolo Ali imeli možnosti ili? za to ali pa kar tudi m-mCEVA SPOMINSKA RAZSTAVA - V petek, 28. marca, tttderiji Mestne hiie v Kranju odprli spominsko razstavo trdlMhdel Štefana Simoniča. Tako daje Gorenjski muzej svoj & ioominu pred dvemi leti umrlega slikarja, ki je svoja •mM, delovna leta preživel na Gorenjskem. Njegovo slikarsko, Znko in ie posebej grafično in pedagoško delo pomeni po-nmben prispevek k razgibanemu življenju Gorenjske, saj polito desetletje ni bilo večje likovne prireditve, na kateri hSh Simonič ne bi sodeloval. Gorenjska in posebej Kranj tpomin nanj, februarja pa je bila na ogled njegova prva Brnika razstava v Murski Soboti. Rojen je bil namreč v Imtovcupri Ptuju in ostal Je močno navezan na rodno kraji-»buitavaje spadala v okvir redne kulturne izmenjave med >rebere naročeni izvod časopisa. Delež naročnikov, ki e sami berejo Glas, je prav minimalen: 6,4 Lahko domnevamo, da so to ljudje, ki večinoma žive sami in v teh primerih je Glas še toliko bolj pomemben. Pri skoraj 60 % naročnikov preberejo časopis poleg naročnika še najmanj trije člani družine, gospodinjstva, sosedje ali prijatelji. (se nadaljuje) Radovljica — Predstavniki radovljiške in jeseniške občine so se skupaj s strokovnjaki SMELTa iz Ljubljane in vodnogospodarske skupnosti že dogovorili o lokaciji za začasno skupno deponijo odpadkov. V obeh sosednjih občinah imajo stalne težave z odlaganjem odpadkov. Na Jesenicah so že razpravljali o idejnem projektu za deponijo, ki predvideva, da bi po izgradnji cestnega predora skozi Karavanke ukinili železniško povezavo s sosednjo Avstrijo. V opuščenem železniškem predoru bodo uredili odlagališče in tudi avstrijska stran načrtuje na svojem delu predora deponijo. S skupnim financiranjem so tedaj, ko so opravljali vrtine za cestni predor, že zgradili izpušni deponijski jašek. Deponija s sodobno tehnologijo bo predvidoma zadostovala'za dvajset let. za obe občini. Do izgradnje cestnega predora pa so so še najmanj štiri leta, zato sta se obe občini dogovorili, da bo :* časna deponija ob Savi v Ribnem Ker bodo lahko s prispevki jeseniške in radovljiške samoupravne komunalne skupnosti nabavili ustreme teptalne stroje ter zavarovali <*<* je. bodo odpadke odvažali p«* ** selje Ribno. kajti bližnja groH*£ ca ne bi zadostovala. Razen bo nobenih prometnih ovir. ^ koncu naselja Ribno dovolj f^ZL za okoli 60 tovornjakov, ki hi dne ■? vozili odpadke iz jeseniške »n . dovljiške občine. Krajevna skup*"^ Ribno se je že strinjala. vodn0^ spodarska skupnost pa je dala * glasje pod pogojem, da bodo u*1*-no zavarovali mrtvi levi rokav X"1-kamor se bodo odvrgli odpadki Prav zato, ker je problem dejK*1.* v radovljiški občini izredno pereč,*1 pod naseljem Ribno, ob levem brej« Save, že začeli s pripravljalnimi jjeu Prva zemeljska dela opravlja Su* Gorenje iz Radovljice. Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) Podpolkovnik Mirko Bitenc je v preiskavi takole opisal pohod: »V noči od 30. septembra na L oktober 1944. leta sta se gorenjski in dolenjski četniški odred premaknila iz Št. Jošta nad Vrhniko v dve vasi dobrovske občine. Gorenjski odred je bil vodil kapetan Jerebic, ki je bil prej pri domonrancih in je bil šele nekaj dni v odredu, dolenjskega pa Janez Marn-Crtomir. 1. oktobra zvečer bi morali oditi naprej. Ko sem v mraku prišel do dolenjskega odreda, sta mi Jerebic in Mam prišla nasproti s sporočilom, da so na meji Nemci, na drugi strani meje pa t'e neka močnejša partizanska enota. Odlagala sta odložitev pohoda za dan ah dva. Verjel sem in ukazal počitek. Nato me je Mam prosil, naj mu dovolim odhod v Ljubljano, ker mora nujno k zdravniku. Jerebic je dodal, da bi tudi poročnik Franc Slapar rad šel v Ljubljano. Zaradi močnega naliva in ker sem za en dan odložil pohod, sem njuni prošnji ugodil. Naslednjega dne sem na bivšo nemško-italhansko mejo poslal dva četnika v izvidnico. Vrnila sta se s sporočilom, da na meji in onstran nje ni ne duha in ne sluha o Nemcih ,ali partizanih. Mam me je namerno napačno obvestil o položaju na meji. da je lahko odšel v Ljubljano. 2. oktobra zvečer smo nadaljevali pohod in se ustavili v neki vasi med Šentvidom in Medvodami. 3. oktobra zvečer smo nadaljevali pohod v smeri Zaloga pri Cerkljah. Kranjski plavogardisti in črnorokci V Zalogu nas je pričakal Janko Marinšek, ki je vedel za naš prihod O našem prihodu smo takoj obvestili domobransko postojanko v Lahov-čah. Pridružil se nam je tudi odredov kurat dr. Pavel Robič. Le-ta je bil najprej kurat v mirenskem. nato pa v dolenjskem in gorenjskem četniskem odredu. Dolenjski odred je ostal v Spodnjem, gorenjski pa se je razmestil po hišah v Zgornjem Zalogu. S poveljnikoma odredov sem šel na ogled, kje naj bi izostavili straže in zasede. Rilo je precej temno. Še preden so bile straže postavljene, smo že zaslišali streljanje in eksplozijo ročne bombe. V smer. od koder smo slišali streljanje, sem poslal patruljo. Ko se je vrnila, je sporočila, da so nas napadli partizani. V obeh odredih je bilo skupno le 60 mož. Ker nisem vedel, koliko je partizanov, sem ukazal umik iz vasi. Kamlu smo zaslišali streljanje tudi iz lahovške postojanke . ..« Bitenc nam je opisal, kako so četniki prispeli v Zalog, zdaj pa poglejmo, kako je bilo s partizani. Komenški in cerkljanski rajon kamniškega okrožja sta bila vse do Somladi 1944. leta ugodna za razvoj •F. Terenski delavci OF so lahko, sicer previdno, podnevi hodili po hišah, organizirali preskrbo parti- zanskih enot in prirejali sestanke. Tiste pomladi pa so začeli fantje in možje skrivnostno izginjati. Domači niso bili v skrbeh za njihovo usodo. Ce je kdo tako družino vprašal, kje je njihov Janez, so ponavadi odgovorili: »Na Koroško je šel delat.« Laž. ima kratke noge. pravi pregovor. Cerkljanski fantje so po točno določenih zvezah odhajali v Suhi dol (vas je ob cesti med Gorenjo vasjo v Poljanski dolini in Horjulom na Notranjskem). V Suhem dolu ni bila navadna domobranska postojanka, ampak neke vrste matica za razmnoževanje domobranstva na Gorenjskem. Suhi dol je spadal v Ljubljansko pokrajino in torej pod poveljstvo štaba Rupnikovih domobrancev (gorenjski domobranci niso spadali pod ta štab. ampak pod poveljstvo gestapovskih izpostav). Ko so v Suhem dolu Rupnikovi inštruktorji izvežbali cerkljanske fante, so jih poslali nazaj v Cerklje, kjer so maja 1944. leta ustanovili postojanko. Posadka se je kmalu okrepila in zato so iz nje izločili dve skupini. Prva je junija ustanovila domobransko postojanko v Lahovčah, druga pa na Brnikih. Iz Lahovč se je kasneje izločila nova skupina in ustanovila domobransko postojanko v Komendi. Po tej metodi so se povsod razmnoževale domobranske postojanke. Razvoj domobranstva je potegnil za seboj številne nadloge. Gibanje terenskih delavcev OF je bilo oteženo. Od poletja do oktobra 1944. leta je bilo na območju med Cerkljami in Komendo ubitih ali zajetih okrog 80 političnih delavcev OF. kurirjev, bolničarjev itn. Sledile so številne aretacije in ljudje so postali nezaupljivi. Nihče ni verjel nikomur. Sosed je sumil soseda, bodisi zvez s partizani ali z domobranci. V takem vzdušju je vodstvo kamniškega okrožja zaprosilo štab IV. operativne cone za vojaško pomoč. Omenjeni štab štajerskih partizanov je to nalogo zaupal tedaj najboljši brigadi na Štajerskem. Šlandfovi brigadi, ki jo le vodil prvoborec iz Smarce pri Kamniku 31-letni Mirko Jerman. Šlandrova brigada je pred tem uspešno uničila več sovražnikovih postojank v Savinjski dolini. Štela je okrog 750 borcev, toda zaradi hudih bojev je imela v tistem obdobju okrog 200 ranjencev. Bila je dobro oborožena s strojnicami, brzostrelkami, minometalci, topom itn. Nekaj dni pred odhodom proti Krvavcu so dobili še dva nova ameriška minometalca z minami velike rušilne moči. V noči od 3. na 4. oktober je brigada prispela na Šenturško goro nad Cerkljami. Cez dan so bon počivali in čistili orožje, medtem M se je štab posvetoval s terenskimi delavci OF v zvezi z načrtom napada. Po posvetu je poveljnik briga* Mirko Jerman odloČil: Brigada bo ponoči uničila domobransko postojanko v LahouV hkrati pa bo izvedla slepilni nap*3 na postojanki v Cerkljah in na Bnv ku. in sicer zato. da domobranci teh postojank ne bi prišli na po postojanki v Lahovčah. Zvečer je brigada krenila v najati Terenci so bili vodniki. Povelji brigade je šel z drugim bataliono ki je imel osrednjo in najtežjo na o: uničiti sovražno postojanko ..ahovčah. Tretji bataljon ie šel proti Brtlj skozi Zalog. Vodila sta ga dva terenska politična delavca, spreti pa ga je tudi pomočnik politk saria brigade Matija Knap. Preživeli različno opisujejo, kak* je bilo v Bolkovi gostilni v pnria trenutkih, ko so vstopili parmam Dr. Miroslav Stiplovšek je v knitf Šlandrova brigada zapisal, da M * dva politična delavca in ponuVnil politKomisarja brigade Matija Knap oglasili pri Bolku z namenom, da p vprašajo, če je res, da so domobrane dobili okrepitev. Vest so slišali ti vaščanov. Rado Carman iz Godešk4* pri Škofji Loki. sedaj vodja kra levnega urada v Cerkljah, je pred leti v radijski oddaji »Se pommt*. tovariši« zapisal, da so bili šlandrov ci že na poti proti Zalogu obveščer' o neznani uniformirani vojski, ki Bolkovi gostilni. Sporno ie torej, kaj in koliko so o neznancih partiiatjt vedeli pred vstopom v gostilno. V «■» I* redvideno Atevilo vpitin i h men t izobraževalni programi /nasilni poklici o/, dela in naloge, ki jih In h k i> začnejo oprav- ^ir",hdrlu naziv v posamezni smeri (vi-čina nazivov po klicev j<1 poimenov I i*<>- nih po šifrantu vanja poklicr> za živilca mlekar mlekar, sirar. inženir in dipl. mlekarski mlekarski laborant inženir živilske tehnik mlekarski tehnik tehnologije kmetijska /a kmetij skega proizvajalca SKK kmetijski proizvajalec za specializirano proizvodnjo kmetovalec za spe«* proizvodnjo (-Miljedelec-trakto- nat. govedorejec. prašičereje«-, perutninar. KonjiTejec. čehclai. sadjar. vinogradniški proizvajalec, proizvajalec rib \ gojišču i za kmetijca SH l>ol jedelec-živinorejec |miI jedelec-živino-rejec, kmetovalec-ka za kovinarJH-Ht rojnika SR oblikovalec kovin preoblikova-iec in spajalec kovin strugar, rezkalec. skonljar, vrtalec. ostrilec. hruailec. graver, orodjar, puškar, tehniški strojni risar konstrukcijski ključavničar, varilec avtomobilski klepar, industrijski klepar, pasar. stavbni klepar, kotlar, monter za dvigala vzdrževale«- strojni mehanik strojev strojni tehnik strojni tehnik. varilski tehnik inženir in dipl. inž. strojništva Srednja šola gumarske usmeritve Kranj gumarska 9(1 za predelu valca gume SKK mešate«- gumarskih zmesi, pripravljale« gumenih izdelkov, brizgale«- gumenih izd., kalandrist gu menih izd . konfeket onar gumenih izd., vulkanizer gumenih izd., obnavljale«- avtomobilskih plašiVv. vulkanizer vzdrževa-lev pnevmatike za predelu val<-a PVC in pnliure-i .ui.-i S K H pripravljale«- past in razatopili na plast ifi ciranje. premaznvalec s pastami in razsto pinami. dodelovalci plastiliciranih povr Sin. nizvrSčevalc«-laminntov za delovodjo kovinar-stro j-nik NAD strojni delovodja strojni delovodja naravoslovno matematična za naravoslovno matematičnega t tehnologa matematični tehnik fizikalni tehnik kemijsko biološki tehnik matematični tehnik, ing. matematike fizikalni tehnik kemijsko biološki tehnik in dipl. ing. matematike, ing. fizike in dipl. ing. fizike dipl. astronom dipl. ing. meteorologije ing. kemije in dipl. ing. kemije ing. biologije in dipl. ing. biolo-gije ■ metalurška 2h' K-r> 50 za predelovalca SKK pripravi jalec kovin surovin predelovalec mineraluških polizdelkov u pravi jalec talilnih agregatov vzdrževalec industrijskih peči, izdelovalec kalupov in vlivale«' pražilec rude. pripravljale«- vložka, floter. razkladale«-metalurških peči. pripravljale«' peska predelovalec mineralu.škib polizdelkov talile«- pri plavžu, talilec pri SM peči. tulile« pri elektro peči, talilec pri rotacijski peči, elektrolizer aluminija vlivale«- metalurških polizdelkov, strojni livar, livar polizdelkov, strojni kalupar. jedrar adiuRter metalurških izdelkov, lužilec Srednja šola usmeritve za gradnje in zaključne de javntisti v gradbeništvu Ljubljana izohr enota Kranj za plastilicerja SH plastilicer za gumarja SK gumar gumarski teh izdelovale« pnevmatike, izdelovalec tehničnih izdelkov gumarski tehnik inženir kemije tehnologije gumarska smer in n profilov, valjave« pločevine, žičar. strojni kovač. hladnoval javec. žarilec, vzmetar stiskalec žic in profilov za metalurga SK talilec livar-kalu-per, livarski modelar gradbinec za ind. peči preoblikova- talilec v črni metalurgiji livar»kaluper livarski modelar zidar za industrijske peči val javec. stiskalec in izvlačevalec žice in profilov, kable«-, kovač mg. metalurgije dipl. ing. metalurgije dipl. ing. minero- logije gradbene zaključne dejav nosti U shk.ipleskar- SKK pomožni pomožni III 1 /a slikopleskar-ia 2 slikopleskar slikopleskar za polaganje podov SH polagale«- pnrfn v prilagale«' podov za inštruktorja NAD inštruktorji inštruktor: gradbini'c. slikopleskar. za delovodjo NAD delovodje delovodja: gradbinec, slikopleskar. polagale« |k>dov OPOMBA) Izobraževanje za program gradb za i"111 " *-.....1 J ---»-•■ lim K 2 bo ftola v celoti izobraževala za smer: gradhine.. Učen« i V'.'' za gradhine, J bodo nadaljevali izobraževanje po prvem razredu na Srednji »ob u »merit ve za gradnje v l.juh- metalurSki tehnik metalurški t ehnik I za delovodjo NAD delovodja metalurgije _metalurgije delovodja v črni metalur elektroteh- 21 ■Mm ;MI za elektroener- SK get ika elektrikar energetik \n$ - idnivatvena \:Vt H« S* M s. /m zdrav siv vi« rstv o SK negovale«- zdravstveni tehnik elektromnnter el. omrežij in instalacij. elektroinStalater, obratovni elektrikar. elektromehanik. elektromehanik za železniška vozila in naprave, elektromehanik gosp. strojev, elektromehanik medicinskih naprav zdravstveni negov. alec medicinski tehnik, zoboz.dravst vena asistentka, medicinska sestra-babica zdravnik, zobni zdravnik, inženir zdravstva, inženir fizioterapije, inženir delovne terapije, inženir sanitarne stroke, inženir radiološke stroke, dipl. ing. zdra vstv a, inženir med. biokem ije. inženir zobne protet j ke ■Ml za družboslovno- sK družboslovna ie/i kov no dejav. dela in opravila na področju: knjižnica rstva. knjigotrStva. dokumentalistike. arhivistike. tajništva. novinarstva. raziskovanja pravnik, dipl pravnik, dipl. ciolog. dipl litolog. dipl vinar. dipl. ra mboslovec. delavec jezikovna dela in opravila na področju: prevajalstva (inokorespodent) filozol' in dipl. filozof, psiholog in dipl psiholog, geograf in dipl geograf, zgodovinar in dipl. zgodovinar, dipl umetnost ni zgodovinar in umetnostni zgodo vinar.dipl etnolog, in viSji knjižničar, bibliotekar, jezikoslovci, in dipl. jezikoslovec (slavist, framist. ita-lianist, anglist. ' germanist. primerjalni jezikoslovec, klasični fiologl. literarni kom parat iviai in dipl. literarni kom paral ivist t Srednja šola elektrotehniške usmerit v i Kranj elektrotehnična 22"> w\ m za monterja električnega omrežja SKK monter električnega omrežja /a elektroenei get ika elektrikar energetik ••leklroU'hnik energetik monter električnega omrežja nizke napetosti, monter električnega omrežja visoke naiM-losti elektroinoiiter inženir in dipl. električnih omrežij inženir elek in inStala« ij trotehnike elektroinštalater. -— obratovni elektrikar rudarski obratovni elektromehanik elektrikar. gnsiiodin jskih elektromehanik. strojev. elektromehanik elektromehanik /a železniška vozila medicinskih in naprave. naprav elektroiuchanik za proizvodnjo, prenos ________ in razdeljevanje električne energije, elektrotehnik za elektrotehnik za industrijsko indjistrijsko elektrotehniko elektrotehniko. nuklearne smeri za elektronika SK elektrikar mehanik elektronik elektronik avtoelektrikar. ladijski elektrikar. •'leklromehanik za dvigala. RTV mehanik tehnik elektronik elektrotehnik za industrijsko elek-troniko. elektrotehnik za industrijsko •■lektroniko ' nuklearne smeri za telekomunikacije mehanik TK naprav, tehnik telekomunikacij - računalniška :«) opernt« računalniški tehnik računalu tehnik inženir in dipl. inženir računalništva Srednja kovinarska strojna šola Kranj kovinska predeloval- za olidelovalca SKK kovin in upravlja Ica strojev vzdrževalec in upravi jalec strojev olalelovale«- kovin vzdrževalec stroj«" upravi jalec strojev ročni obdel. kovin, strojni obdelovale« kovin, pripravljale« materiala, lanser, monter kovinskih inštalacij, pletilec žičnih tkanin in mrež. izdelovalec lementov, monter vijakov za kovinarja-strojnika pedagoška vv.go jnoizobra-ževalni prostrani pedagošk« usmeritve ' P^aitimlni program pedagoftke usmeritve —> "wt%n*»)tpedagoške usmeritve Kranj organizacija g C (delovni Usme- a t naziv) ritve 21 2 -1- ■ 4 Predvideno število vpisnih mest: mladine oh delu naziv značilni poklici oz. del« in naloge, ki jih lahko začnejo opravljati učenci po kon- motnosti nada-čanetn izobraževanju Ijcvanjl izobra-v posamezni smeri zevanj« v usme-(večina nazivov po- ritv«h na viajlh klicev je poimenova- in visokih šolah smer! izo- nih po šifrantu vrsta bratevanja poklicev) vzgojno-izobrazevaln programi 10 11 Srednja šola ekonomske usmeritve - trgovinska dejavnost Kranj ekonomska 118 120 /a trgovsko dej. SR blagovni manipulant blagovni manipulant ekonomist, dipl prodajalec prodajale,- ekonomist komercialni komercialni tehnik tehnik skladiščni tehnik skladiščni tehnik___ za trgovskega IMislovodjo NAD trgovski poslovodja trgovski |>oslovodia Srednja šola pedagoške. naravoslovne in družboslovne usmeritve Kram pedagoška I.V2 120 vzgojnoizobra-ževalni program pedagoške usmeritve SH varuh vzgojitelj razredni pouk družboslovno jezikovna naravoslovno- matematična varuh predšolskih otrok vzgojitelj predšolskih nI rok vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj razrednega |Miuka. učitelj predmetnega pouka, učitelj za specialno pedagoško usposabljanje mladine, vzgojitelj V domovih, profesor naravoslov no mat emu tična za narav oslov no malenial ir- nega tehnologa matematični tehnik fizikalni tehnik kemijsko biološki tehnik matematični tehnik ing. matematike in dipl. ing ma- fizikalni tehnik kemijsko Inoli tehnik tem., mg. fizike in dipl ing fizike dipl astronom dipl ing meteorologije ing kemije in dipl. ing kemije ing biologije in dipl ing. biologije za družlioslov no- jezikovno dejavnost SH družboslovna dela in opravila IM področju: knjižničarstva, kn jigotrštva. dokumentalist iki arhivistike, tajništva, novinarstva, raziskovanja pravnik, dipl pravnik dipl. sociolog, dipl litolog. dipl. no vinar. dipl. ot> ramboslovei . sik delavec jezikovna dela in opravila na filozof področju: prevnialst' i (inokorespondcul i log u dipl filozof. psiholog dipl psiho-geograf in dipl geograf zgodovinar in dipl zgodovinar dipl umetnostni zgodovinar in uniči-nostni zgodovi nar etnolog in dipl etnolog višji knjižničar, bibliotekar, jezikoslovec in dipl jezikoslovec (slavist. fran-cist. italianist. anglist. germanist, primerjal ni jezikoslovci, klasični filolog), literarni kompara tivist in dipl literarni kompara-tivist 9 Srednja tekatilnu šola Krnu i tekstilno mehanska za tekstilnega mehanika SKH pomožni pomožni predilt predilec pomožni pletile« pomol, pletilec pomožni tkalec pomož. tkale« previjale, previjale,- za tekstilno me danskega tehnologa S K strojni predile, strojni pletile« strojni tkale, snovalec izdelovalee pol si i urejevalec tkalskih strojev predilec pletilec tkalec strojni predilec strojni pletilec strojni tkale, snovalec izdelovalec polsti urejevalec tkalskih strojev inženir tekstilne tehnologije, dipl inženir tekstilne tehnologije predilec pletilec tkalec tekstilno mehan tekstilno mehanski tehnik tehnik tekstilna konfekcij ska za tekstilnega konfekcionarja SKH pomožni konfekciona tekstilij pomožni konfeki io-nar tekstilij za tekstilnokon le kcijskega tehnologa SH krojile, šivalec likale, klobučar konfekcionar tekstilno konfekcijski tehnik krojile,-šivalec likale,-klobučar konfekcionar 1 tekstilno konfekcij ski tehnik inženir oblikovanja tekstilij hlačil. inženir tekstilne konfekcijske tehnologije lekstilna kemijska za tekst ihlegii kemika SKH pomožni belile, pomožni barvar pomožni tiskar pomakni apreter po,nožni belile, pomožni barvar pomožni I iskiu pomožni apretei t* tekstilno ke mijnkega iehn, loga II' Srednja šola obutvene usmeril ve Kranj SH belilec tekst ilni belile, barvar tekstilni barvat tiskar tekstilni tiskar apreter tekstilni apreter plemenitilec plemenitih-, tekstilno kenii|ski,,,ks"ll,<> kemijski tehnik tehnik inženir tekstil ne tehnologije. ing tekstil-tehnologne dipl za obutvenega pomočnika SKH pomožni krojile, pomožni krotile, obutve obutve pomOt, šivale, zgor- pomožni šivale« nih delov obutve zgorniih delov pomož. izdelovale, spodn jih delov obutve pomož sestavljale« obutve lbut ve pomožni pomož. dodelovale« dodelnva obutve obutve obu t v l»iinožni izdelovale, simi.I delov obutve pomotni sestav hale« občina radovljica Vzgojno- izobrazevalna organizacija ?,ap (delovni "■ naziv) Usmeritve S. •> S 1 II Predvideno število vpisnih mest: mladine ob delu naziv vzgojno-izobrazcvalni programi značilni poklici oz. dela in naloge, ki jih lahko začnejo opravljati učenci po končanem izobraževanju |jevaa>a »*~-v posamezni smeri ievaajs * (večina nazivov po- ritrak ?_T klicev Je poimenova - , „ visoki« •** smeri izo- nih po Šifrantu hrazevanja poklicev) 10 I Srednja šola za gostinstvo in turizem Radovljica gostinstva in turizma 49 120 W za kuharja kuharski pomočnik kuhar tehnik kuharstva gostinski tehnik kuharski ponwcnik ■n*_^**' «• kuhar tehnik kuharstva gostinski tehnik ■■ a-i■ j mvkigir- r; .ko »52 I za strežbo SH nalakarski ja imočnik natakar tehnik strežli«' natakarski pomočnik natakar tehnik strežbe za turistična dela SH recepcioner recepcioner turistični tehnik turistični tehnik hotelska gospodinja hotelska gospodin)« Srednja šola ekonomske usmeritve Radovljica SH poslovni manipulant poslovni manipulant 'jjjjjja«! ekonomski tehnik ekonomski tehnik "H* ekonomska M « M za poslovno in finančno dejav ~Z Z7, 'tf, za trgovsko SH blagovni manipulant blagovni manipulant dejavnost prodajalec prodajale, •"sola^vzgojnoizobraževaln. program za trgovsko dejavnost izvajala ko. izobraževalna enota (dislocirana, srednje šole ekonomske usmeritve - trg.ivinska dejavnost Kranr OBČINA SKOKJA LOKA I Srednja - kovinarska kovinarska predeloval-strojna nH šola v Skof ji Loki on za obdelovalca ko- S K K vzdrževalec in up-vin in upravljalen ravlja ec sfroiev strojev upravljale,- trans- portnih naprav obdelovalec kovin spajale,- in rezale,-kovin v tdrtevalec stanjem upravliale. st rojev voznik viličanev zertavov ročni olidel kovin strojni obdelovale* kovin, pripravilale. materiala, lanser monter kovinskih elementov, monter instalacij, pletile. za kovinarja strojnika ?odniih m« , delov obutve delov obutve '"u l(?a",e sestavljale, obutve sestavljale«' obutve tehno , g dodelovale,- obutve dodelovale,- obut ve izdelovalec s|K>d izdelovalec spodnjih delov ohutve in delov obutve in sestnvljalec oblltv čevljar čevljarski tehnik modelir čevljarski tehnik tehnolog „kl*«' i psj»_ ,Mh»k*^ _. in <—^ sestavljale«- obutve čevljar čevljarski tehnik m«idelir čevljarski tehnik tehnolog Srednja šola ekon.imske usmeritve Kranj - DE Skofja I.oka (izobraževanje ob delu) ekonomska 10 poslov na in finančna dejavnost SH (i Center slepih „„inoizohraževalni oddelek (izobraževanje VIR za pridobitev strokovne izobrazbe in strokovno in slabovidnih -.^..d.lnievanie ter usposabljanje v smereh kovinarske in lesarske usmeritve ter za smeri dr. A. Kržišnika XWtrator in telefonist - za potrebe Slovenije) _ . Skofja l.«ika - -v____— " OPOMBA: .„*„„„i„ih ortfani7acii so iKivzeti iz osnutka gradiva: Predlog predvidenega števila ^^^^m^^nT^ g«' ie pripravila Izobraževalna skupnost Sloveni.e dne ,9-2 V^ojnoizohraževalne organizacije se bodo združevale in povezovale v skladu z Zakonom » usm,.r,an1n ,z..bra-zevanja Blejski upokojenci načrtujejo dvorano - Sredi tega meseca so ti upokojenci na občnem zboru ali delo svojega društva v letih. Dosedanji odbor je _ vodil društvo, za kar so mu * razrednici izrazili vse priznanje, rjjejifti dom upokojencev ima jUpfevalnico, prostor za biljard, Hfrpevsko sobo, pa tudi balinišče, S osvoboditvi temeljito obnoviti. To delo je z izjemno ljubeznijo in z občutkom za mero opravil sloviti naš arhitekt Jože Plečnik. Danes sodi ta ureditev med zadnje in mi-Ijejsko najprepričljivejše njegove umetnine. ... Slikarije v cerkvi je oskrbel stari kamniški umetnik Valentin Koželj. Posebnost stranjske cerkve je zvonik, ločen od cerkvene stavbe. Vanj vodi še dobro ohranjen vhod z značilnim gotskim portalom. - V tlak ob cerkvi je dal arhitekt vklesati staro meniško vodilo: ORA ET LABORA (moli in delaj). STRANJE Razmeroma velik kraj, razpo-tegnjen na terasi desnega brega Kamniške Bistrice. Resda je kmetov le še malo, a vendar še vodijo živino najioletno pašo po tratah Male in Velike planine. To stvar jim ureja domača Planšarska skupnost. - Tudi za Stranje velja, da večina mladih vsak dan hiti na delo, bodisi v rudnik Kaolina v Crni, bodisi v Smodnišnico ali celo na Duplico, v tovarno »Stol«. Šolo so Stranjani imeli sprva kar v privatni hiši in sicer že od leta 1889. Leta 1913 so zgradili za šolo novo, veliko poslopje, tik ob cesti pod farno cerkvijo. No, vojna tudi tej šoli ni prizanesla, leta 1943 je pogorela. Po osvoboditvi pa so staro šolo ne le popravili in obnovili pač pa tik nje zgradili veliko sodobno šolsko poslopje, ki služi za kabinetni pouk, za izvenšolske dejavnosti in za šolsko upravo. V novem poslopju je tudi velika telovadnica. Zaradi tega šola v Stranjah služi kar precej obsežnemu okolišu. POMNIKI NOB Kot pri omembi drugih krajev, tudi tu opozorim na lepo počastitev padlih borcev za svobodo. Stranje so nekaj posebnega, saj je njihov pomnik zares izviren; načrt zanj je napravil arhitekt Vlasto Kopač. Pomnik, v obliki vitkega prireza-nega obeliska, stoji na ravnici med šolo in cerkvijo. V stranske stene kamnitega stebra so vklesani narodni motivi, prevzeti od velikopla-ninskih trničev, ki so jih izdelovali pastirji iz sira. Po zmodeliranju so sir okrasili z leseno pisavo, to se pravi, da so v oblikovan kos sira vtisnili svoj znak ali okras v podobi nekega narodnega motiva. , V prednjo steno spominskega obeliska so vklesana imena padlih 6. februarja 1945 v Korošici (Šif Franc-Dušan, Šif Jožefa, Šif Franc in Kunaver Slavko-Lado) in imena padlih 19. januarja 1943 na Kališču (Štefe Anton-Kostja, Skopin Lado, Poljanšek Franc, Prelovšek Tomaž, Rokave Peter, Osolin Miha, Maselj Rudolf, Pogačar Franc, Pirnat Franc, Bevc Stanislav, Grilj Franc, Kavka Ivan, Šuštar Ivan, Logar Karel in Sušnik Vincenc). Na Gasilskem domu v Zgornjih Stranjah je v pročelje vzidana črna marmorna plošča /. imeni članov Gasilskega društva Kamniška Bi strica, ki so padli v NOB v letih 1941- 1945. Vklesano je 19 imen, domačinov iz Spodnjih in ^ornjVh Stranj, Zagorke. Stahovice, dodiča in z Županjih njiv. Na osrednjem spominskem obelisku so vklesana tudi imena nekate- Plečnikove arkade na obzidju »turškega« tabora ob stranjski farni cerkvi. Cerkev na griču — Zg. Stranje rih borcev, ki so padli pri kmetu Puški nad Stranjami. Kamniški partizanski bataljon je dne 9. junija 1942 napadel in zavzel nemško žandarmerijsko postajo v Stranjah, občino in pošto. Zaplenil je mnogo orožja in vojaškega materiala, arhiv in razne spise. Partizani so Se enkrat (6. oktobra 1944) napadli stranjsko okupatorjevo posad- KAMNIŠKA BISTRICA B" olj pesniško povedano: srebr-nobela voda Kamniške Bi-, strice je z višine pogledano, kot ročaj velikanske pahljače, na katere robeh so nanizane gore m snežniki - od Krvavca, Kočne, Grintavca, Skute in Brane na zahodni polovici, do Planjave, Ojstrice, Konja in Velike Planine na vzhodni strani. Je pa Kamniška Bistrica kaj nenavadna voda, saj ima izredno majhen strmec, od 591 m Nm pri izviru do 460 m Nm pri izteku v ravnino! - V zgornjem koncu straži ogromen ledeniški belvan — Žagana peč. Ima tudi svoj vintgar, do 20 m globoko korito Predoselj. In edino kmetijo v vsej svoji 10 km dolgi dolini - Ur-šičevo domačijo. GL,AS12. STRAN Množičnost, manj kv Jiteta V radovljiški občini so v minulem srednjeročnem obdobju dosegli izredne uspehe pri razvoju množičnosti — Več pozornosti in denarja vrhunskemu športu in športnim objektom RADOVLJICA - Ko v radovljiški občini ocenjujejo delo na področju telesne vzgaje in kulture, ugotavljajo, da so v minulem srednjeročnem obdobju združili več denarja kot leta prej, vendar so ga namenili le za razvoj množičnosti, manj pa za razvoj vrhunskega sportu. Razen tega precej zaostajajo pri gradnji nujnih športnih objektov ter pri njihovem vzdrževanju. Ko ao sprejemali srednjeročni plan 1976 do 1980, je bilo v občini 31 telesnokultur-nih organizacij, 8 šolskih športnih drultev, 2 organizaciji za tehnično kulturo s teles-no-kulturnim programom in 4 občinske zveze ter organizacij. V minulem obdobju so z raznimi akcijami dosegli, da ima razen ene vaaka krajevna skupnost telesnokul-turno organizacijo in imajo tako skupaj 49 organizacij v 19 krajevnih skupnostih. V te organizacije je vključenih okoli 11.000 občanov in s tem so dosegli svoj načrt, ki predvideva, da bi vključili 28 odstotkov občanov v občasno telesnokulturno dejavnost. Število učencev, članov Aolskih športnih društev, se je povečalo od 21 odstotkov na 33 odstotkov, telesnokulturnim organizacijam pa v redno dejavnost ni uspelo vključiti do 80 odstotkov predšolskih otrok. Vsako leto so v okviru telesnokultume skupnosti organizirali več množičnih akcij, tako trim akcije, plavanje, hojo, ko- ROKOMET Uspeh Alplesa na Reki KRANJ - V pomladansko sezono so v drugi zvezni in slovenski ligi v moški in ženski konkurenci startali rokometasi. V tem prvem kolu so bile uspešne ženske, saj sta Alples iz Železnikov in Preddvorčanke osvojile vse točke na gostovanju, medtem ko sta v gosteh morala premoč nasprotniku priznati Jelovica in Peko. Rokometasice Alplesa so tokrat gostovale na Reki, kjer jih je gostilo trdo moštvo domačega Zameta. Rokometasice iz Železnikov so bile vso tekmo boljše in zato tudi zaslužen uspeh. Tudi dekleta iz Preddvora so odlično zaigrale v Sevnici. Domačemu moltvu niso dale dihati in obe točki sta odšli v Preddvor. Manj sreče sta imeli moštvi Jelovice in Peka iz Tržiča. V drugi zvezni ligi so rokometasi Jelovice gostovali v Bosanskem Brodu pri domači Slavoniji DI. Domačini pa so bili boljši nasprotnik in zmagali. Enako usodo kot Jelovica so v Murski Soboti doživeli igralci Peka v slovenski ligi. Domači Polet je bil boljši in za goste ni bilo zmage. Izidi — moški — Slavonija DI : Jelovica 30:25 (18:13), Polet : Peko 25:18 (13:8), ženske - Zamet : Alples 12:14 (5:6). Lisca: PVedvor 12:17 (3:8). Pari prihodnjega kolu — moški — Jelovica : Zanet, Maribor : Peko, ženske — Alples : Olimpija, Preddvor : Šentjernej. -dh Nogomet lesarjenje, tek na smučeh ter plavalni in smučarski tečaj za odrasle. Učenci v šolskih športnih društvih so se najraje odločali za sekcije smučanja in odbojke, za sporta, ki sta v občini med prednostnimi. Vsa ta dejavnost pa večinoma sloni le ni« amaterskih strokovnih kadrih. V prihodnjem srednjeročnem obdobju si bodo Športni delavri predvsem prizadevali, da bi se več občanov vključili v množične športne aktivnosti ter obenem poskrbeli za kvalitetnejši razvoj vrhunskega Aporta. Telesnokulturna skupnost ho morala znatno več sredstev nameniti za skupni program zaradi izgradnje centra in objektov za priprave slovenskih športnikov za olimpiado v Sarajevu. Kljub temu bo se naprej sofinancirala predvsem smučarsko središče na Kobli ter izgradnjo pokritih površin ob Šolah: telovadnico na Bledu, plavalni bazen, kegljiAče in večnamenski prostor v Radovljici. Za izgradnjo teh ter za druge Športne objekte bodo letno združili 2 milijona 650.000 dinarjev. D. Sedej r-;- Tone Djuričič in Milan Kordež KRANJSKA GORA - Smučarski klub Kranjska gora je že šestič pripravil smučarski tek na VrAič. Na letošnjem je nastopilo nad petsto tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razdeljeni \ tri skupine. Moški so tekli v dveh starostnih skupinah, ženske pa v eni. Udeležba je bila letos skromnejša kot so pričakovali organizatorji. To je tudi razumljivo, saj je se v jutranjih urah po vsej Sloveniji deževalo, deževalo pa je tudi Se uro in pol pred startom. Tik pred startom se je razjasnilo in posijalo je sonce. Bilo je idilično, saj je bilo v dolini pravo pomladansko vreme, na cilju na VrAiču. kjer je zapadlo petnajst centimetrov novegH snega, pa prava zima. Tako so tekmovalci in tekmovalke imeli na poti proti cilju kar dva letna časa. Med ženskami — nastopilo jih je Atirideset — je bivša naAa najboljša tekačica Milena Kordež iz Jamnika imela dovolj moči, da je dobila ta tek. Med drugimi je premagala tudi našo reprezentantko Metko Munih iz Ljubljane. Bolj izenačen tek je bil v konkurenci starejših moških. Tu je prvi na VrAič pritekel Juh. V mlajši kategoriji je zanesljivo zmagal Mojstrčan Tone Djuričič, ki je v borbi za prvo mesto premagal Ljubljančana Cvajnarja. Lep uspeh pa je dosegel tudi Pavel Kobilica iz Gorij, saj je bil peti. Rezultati - ženske - 1. Kordez 58:15,71, 2. Munih 59:25,4«. I. Šverc 1 ;03:28, moški — starejša kategorija — 1, .luh 54:11,73. 2. Riedl 55:44.3». 3. Premrl 56:30,14, mlajša kategorija -L T. Djuričič 43:32,10. 2. Cvajnar 45:10.21. S. Ivančič 48:47.39. I. Sedusak 67. 5. Kobilica 17:27.23. ' Plavanje Za pokalom še državni naslov PTUJ — V zimskem bazenu v Ptuju no se zbrali najboljši jugoslovanski plavalci in plavalke, ki so se borili za letošnji zimski članski mostveni državni naslov. Po uspehu v jugoslovanskem pokalu so bili plavalci in plavalke Triglava tudi na državnem prvenstvu najboljši. Osvojili so moštveni državni naslov, saj so bili boljši od beograjskega Partizana, odlični tretji pa so bili plavalci ravenskega Fužinarja. Sicer so na tem prvenstvu jugoslovanski plavalci in plavalke plavali odlično, saj so dosegli kopico dobrih izidov, izboljšali so sedem državnih 47:13.1 V_ ter štiri slovenske rekorde. -dh J Zmagal boljši KRANJ - Nogometaši Mercatorja iz Ljubljane so opravičili vodstvo v SNL, saj v Kranju niso dovolili presenečenja. '/. mirno in zanesljivo igro so zlahka osvojili novi točki, pohvaliti pa velja izkuAenega Zupančiča, Protiča in PoljanAka. V igri domačih velja pohvaliti borbenost in veliko željo, toda nasprotnik je bil premočan in Kranjčani niso uspeli niti enkrat resneje ogroziti vratarja gostov. Težave moštva in telesna pripravljenost sta prispevali k petim zadetkom v domači mreži. Gole za goste so dosegli PoljanAek, Zupančič, Kadivnik, Zavrl in Klemene. Domači so najbolj popustili v zadnji tretjini tekme, ko so prejeli zadetke v 68., 86., in 87. minuti. Pri Triglavu so se borili vsi, Ae najboljša pa sta bila Legat in Mažgon. V predtekmi so mladi Kranjčani zanesljivo odpravili Mercatorjeve mladince s 3:0, gole pa so dosegli Brdnik, Horvat in Minelčič. Mladince je na tem srečanju vodil trener IbraAimovič, ki je zamenjal trenerja Čebulja. Z borbeno in trdo igro so mladi Kranjčani presenetili goste, ki so jih celo nekoliko podcenjevali in to se jim je maščevalo, t'pujmo, da bodo mladinci s takimi igrami Ae prijetno presenečali ljubitelje nogometa in bodo opravičili sloves perspektivnih nogometašev. M.šubie USPEŠNI GOSTJE V prvem kolu rekreacijskih lig so bili zelo uspeAni gostje, ki so Ae posebej uspešno igrali v A ligi. V Naklem so zmagali visoko Šenčurjani, Podbrezje je s 2:4 klonilo proti Korotaru, Sava pa je po ogorčenem boju s 3:0 premagala Kokrico na njenem igrišču. Od domačinov je zmagalo Primskovo proti Trbojem z dva proti nič. Kranj čani uspešni TRENTO - Plavalni klub Rani Nantes iz Trenta je organiziral plavalno tekmovanje, na katerem je sodelovalo nad 800 pionirjev iz desetih evropskih držav, Saudove Arabije in Egipta ter mladi plavalci italijanskih klubov. Po pričakovanju so poželi največ uspeha plavalci Velike Britanije in Italije. Tudi Kranjčani so se odrezali solidno, saj so bili ekipno peti, 11-letni Boštjan Marenčič pa se je trikrat uvrstil med najboljše tri. Hkrati je bil proglašen za najuspešnejšega tekmovalca, rojenega leta 1969. Marenčič je bil na 100 metrov delfin tretji, na 100 metrov hrbtno drugi in na 100 metrov kravi prvi. M |\ Alpsko smučanje Pokal Poženiku KRVAVEC - Na letošnjem tradicionalnem tekmovanju v veleslalomu med sedmimi krajevnimi skupnostmi z območja"Cer-kelj je sodelovalo 87 smučark in smučarjev, tekmovanje pa je organizirala krajevna skupnost Brnik ob pomoči Športnega društva Krvavec. Prvo mesto in r Zal so Primskovljani nekoliko neprijetno presenetili in odpovedali tekmovanje svoje druge članske ekipe Aele en dan pred začetkom tekmovanja v B ligi, čeprav so bili doslej najbolj množičen klub v občini. Prihodnjo soboto bodo začeli tudi pionirji, kjer vodita Sava in Kokrica. \ nedeljo pa mladinci. M. Štihte Veterani Triglava boljši od žensk * KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja, prijateljska nogometna tekma Triglav (veterani): Zagreh-Dioz (ženske) 4:3 (1:0), gledalcev 1000, sodnik Gros (Kranj). Strelci - 1:0 Cvirn (15). 2:0 Vukotič (47). 2:1 Vargek (82), 2:2 KunAter (70). 2:3 Kun-Atek (73), 3:3 Vukotič (76), 4:3 Vukotič (78). Triglav — Vidic, Stular, Rozman, M. Brezar, Perkovič, Rekar, Norčič, Cvirn. Vukotič. Podlipnik. Stular. Srakar. T. Brezar. Zagreb-Dioz — Berač, Kavačevič, Ni-mendan, C ar luk a. Peric, Zgorelec, Vargek. l.istes. KunAtek. JuraAič,Trebovac. Zagrebčanke, ki so bile že trikrat zapored državne prvakinje, so se tokrat v Kranju predstavile z dobrim tehničnim znanjem. To jim ni pomagalo, da bi premagale borbene veterane Triglava. Triglavani so pokazali, kako se je treba boriti, čeprav nimajo najboljše kondicije. Pred tisoč gledalci smo videli zanimivo srečanje. V igri so imeli več sreče pri strelu na vrata veterani. Čeprav so dekleta iz Zagreba že vodila pa so Kranjčani le uspeli, da so jih premagali. -dh Danes prvi tek na Joštu KRANJ - Smučarska tekaftka sezona se poslavlja. V nedeljo so tekači rekreativci imeli Ae zadnji nastop na rekreativci Aestem vrAiAkem teku. Pomladansko , i i že daje raznim organizator-da začno organizirati suhe trim novoustanovljeni klub ' tek na jem, teke v naravi. Tako bo danes »Rekreator« organiziral prvi JoSta. Vsi. ki se boste teka udeležili startu dve možnosti. Orga-namreč pripravili dva fttar- imate pri nizatorji so ... Prvi bo iz StražiAča. drugi pa Nad 1000 gledalcev je v soboto na stadionu Stanka Mlakarja videlo na delu žensko nogometno moštvo iz Zagreba. Pomerilo se je z enajsteri-co veteranov Triglava iz Kranja. Oboji so pokazali dobro nogometno predstavo. - Foto: F. Perdan SPREJEM ZA OLIMPIJCA - »Dobro vesta, da smo bili z vama sleherno minuto tekmovanja, da smo neizmerno ponosni na vajine uspehe, da smo z vama trepetali in se veselili. Ravne toliko kot na vajine športne uspehe smo ponosni na to, da sta ostala skromna, saj je veliko športnikov, ki po prvih uspehih ne znajo več stopiti na trdna tla. Ostanita taka kot sta, marljiva na treningih, pristopna za nas vse in mi bomo še naprej s ponosom zasledovali vajino nastopanje,« — s temi izrazi veselja so krajani Sv. Duha pri Škofii Loki v petek, 28. marca, pozdravili r svoji sredi svoja dva športnika, olimpijca alpskega smučarja Jožeta Kuralta in smučarskega tekača Iva Carmana. Zapletli s* se z njima v pogovor in jima podarili likovni deli domačina Martina Goričanca, ki si je prav tako s prizadevnostjo in trdo voljo utrl pot priznanega ljubiteljskega slikarja. Sprejem ta olimpijca je bil vpet v slavnostno sejo ob prazniku krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica, na kateri so podeUa priznanja najbolj prizadevnim krajanom pri vsakoletni organizaciji pohoda »Po poteh Rovta«, ki ga pripravljajo v sm> min na junaško borbo Selške čete, v kateri je padel narodni heroj Stane Žagar in 14 soborcev. — Foto: F. Perdan TEKMOVANJE PARAPLEGIKOV - V Ljubljani se je začel košar* ski turnir invalidov, ki so vezani na invalidski voziček. Tur*' organiziran v počastitev dneva invalidov. Na tekmovanju sodehtf moštev regijskih društev paraplegikov, moštva Zavoda za usfr ljanje invalidne mladine Kamnik in ekipa zavoda iz Ponikev &** Kranja je za zdaj tretja, tekmovanje pa se bo še naraljevalo. - ra Novice iz ZTKO Kranj ta. rrvi uti » .-»v, cw.. r, v »- . " • — rt - Besnice. Oba s pričetkom ob 15.30. Start iz StražiAča bo pred osnovno Aolo Lucijan Seljak, kjer bodo sprejemali tudi prijave. V Besnici bo start pred zadružnim domom v Zgornji Besnici. Organizatorji pričakujejo dobro udeležbo v vseh starostnih skupinah od mlajših mladincev naprej in v moški in ženski konkurenci. -dh Kolesarji v Dražgoše KOKRICA - Kolesarska sekcija Športnega društva Kokrica bo priredila 26. aprila na progi Kokrica - Kranj - Skofja Loka— DražgoAe in obratno IV. kolesarski maraton DražgoAe. Start kolesarjev bo ob devetih dopoldne pred Kulturnim domom na Kokrici, kjer je ob 14. uri predviden tudi zaključek tekmovanja. Maratona se lahko udeležijo kolesarji, ki jih veseli rekreativno kolesarjenje v skupini in so starejši od 15 let. Šolarji pa morajo imeti izpit iz cestnoprometnih predpisov. Kolesarji bodo vozili na svojo odgovornost in morajo upoštevati cestnoprometne predpise ter navodila organizatorjev kolesarskega maratona. Kolesarji bodo razdeljeni na osnovi opreme koles, starosti in telesne pripravljenosti v dve skupini. Prvo skupino bodo sestavljali kolesarji s tekmovalnimi koleni. Njihova proga bo dolga 75 kilometrov. Imela bo več težjih vzponov, povprečna hitrost vožnje pa bo dosegala okrog 25 kilometrov na uro. Vsi drugi bodo tekmovali v drugi skupini. Na čelu vsake kolone bo vozilo organizatorja z rumeno utripajočo lučjo, ki ga ne bo smel prehiteti noben kolesar. Za mladino znaAa prijav-nina 20, za odrasle pa 80 dinarjev. Plačati jo je treba uro pred začetkom maratona. V startnino so že vračunani okrepčilo na cilju, kolajna in osvežilne pijače. .jfc Kolesarji Save uspešni BEOGRAD - Kolesarji kranjske Save so se odlično odrezali na dveh dirkah v Beogradu. Na članski dirki za memorial DuAana Stevanoviča je na 118 km dolgi progi zmagal Marinkovič iz Kragujevca v enakem času pa je na cilj prevozil tudi Savčan Pečnik. Med mladinci je bil najhitrejši Rogovec Pavlic. Savčan Lampič pa je bil četrti. Enako dolgo progo so imeli člani tudi drugi dan tekmovanj. V tej drugi dirki je bil najhitrejši Savčan Pečnik, medtem ko je bil Erelih peti. V konkurenci starejših mladincev je bil Maren iz Save peti. -dh KRANJ Člani odbora /a Šolska športna društva pri ZTKO Kranj so na redni seji obravnavali program dela /a leto 1980 in pripravili predlog razdelitve sredstev. Največji del sredstev je namenjen /a dejavnost ŠŠD v osnovnih in srednjih šolah / namenom, da bi se le-ta glede na svojo dejavnost izenačila / ostalimi telesnokulttir-nimi organizacijami v občini Kranj. Pri svojem delu pa < lam niso po/abili tudi na Košarkarske novice KRANJ — KoAarkarska zveza Slovenije je pripravila nove tekmovalne sisteme za vse kategorije na ravni republiških tekmovanj. V letu 1980/81 se predlaga, da se v konkurenci članskih ekip organizira 10-članska I. slovenska košarkarska liga, sestavljena iz ekip, ki so v 'letu 1979/80 nastopali v super SKL in so bili uvrAčeni »d 5,- 10. mesta in po dve najbolje uvrAčeni ekipi iz SKL vzhod in zahod 1979/80. Poleg prve lige bosta organizirani Ae dve II. SKL vzhod in zahod, 8- 10 članski, katere bodo sestavljale ekipe iz SKL vzhod oz. zahod 1979/80, ki se ne bodo uvrstile v I. SKL, ter nove ekipe, ki so se prijavile za to tekmovanje in izpolnjujejo pogoje pravilnika za športno tekmovalni sistem. V primeru, da ne pride do sprememb v zveznem tekmovanju, se v I. oziroma II. SKL uvrsti ustrezno manjAe Atevilo ekip, vključno z novoprijavljenimi ekipami. Će bodo predlagani novi tekmovalni sistemi na ravni republike sprejeti, bodo z Gorenjske nastopali v letu 1980/81 Atiri ekipe in sicer kranjski Triglav, Škofjeloška ekipa Lokainvesta, Radovljice in Jesenic kot novoprijavljene ekipe, ki izpolnjuje vse pogoje za nastopanje. V nastopanju mladincev se bosta vzhodna in zahodna liga zmanjšali za dve moštvi. Gorenjska bo imela le enega predstavnika, ki se bo izbral na podlagi izločilnega turnirja ali tekme najkasneje do 20. 4. 1980. V tekmovanju kadetov se sistem ne bo spremenil, v konkurenci članic pa se bo ustanovila enotna 12 članska slovenska liga, s tem pa se bosta ukinili pred tekmovalni skupini vzhod in zahod. Sestava lige se bo določila na podiagi prijav posameznih klubov. V primeru, da se bo prijavilo več kot 12 ekip, kot jih predvideva sestava lige, se bo pred začetkom lige organiziral izločilni turnir. Sistem tekmovanj se bo spremenil tudi za mladinke. Ustanovila se bo republiška liga, ki bo odigrana v letni sezoni, razdeljena pa bo v dve ali tri »kupine, odvisno od prijavljenih ekip. Za kadetinje se tekmovalni sistem ne bo spremenil in ostane tak. kot je bil organiziran v preteklem letu. Spremembe tekmovalnih sistemov je le ena od oblik stabilizacijskih ukrepov v letošnjem letu, ki jih je začela uvajati KoAarkarska zveza Slovenije. M. Čudež predšolske otroke, vključene v varstvene zavode, za katere hod« o*t** rali plavalne tečaji-, tečaje s««"** vključeni pa so tudi v eeloletnn airt*" značko »najboljši športnik«, •cicihaa i* ninee«. za izpopolnjevanje v/gojitnF™ se ho organiziral tečaj za pridohitr' vii »inštruktor plavanja«. V i««*«**1* delu ho organiziran petnajsturni ski tečaj. V mesecu maju bo mno*W«*J hod cicibanov na Jost. kjer bodo p**** tudi značke in diplome. Pri delu t aaaw širni vso prevečkrat po/ahliamo «* ** otroke, ki niso vključeni v vrtce I«*** bodo za te cicibane organizirali pb»** tečaji v popoldanskih urah. k teaaadehr* bo potrebno vključiti starše, ki ' pravljeni pomagati pri realirariii ličnih ciljev. Odbor za vrhunski šport pri /TK0 k''1 je na seji poleg programov dela >a Mi nosilcev prednostnih panog ohrava«'» tudi vloge TKO. katerih ekipe v pu***"-nih panogah so si priborile s svoji« fc** uvrstitve v višji rang tekmovanja. i< * * verificiran s strani repuhliAke ZTKO«*• roma TKS. Po merilih, ki *t> »r sprejeta, o tem odbor ne more rarpravfc niti odobriti posamezna tekmovanja fcatii vajalec. O tem hi morala glavno imeti telesnokulturna skupnost Kraav ■ za to dejavnost zagotavlja finančna «a* stva. 1'gotovljeno je bilo. da se «ire*>»x vrhunskem športu drobijo in ki » * morali odločiti, katere panoge *••* ' občini Kranj podpirali in jim rafnt»»« pogoje za normalno delo. l.eto« ir prednostnimi panogami 1 0 športov, i«a* pa je odbor lahko od sredstev ndoarMt** roma po izračunih pokril le cca 33 *• nega programa vseh nosilcev Oda* * sklenil, da se prično zbirati podatki vda*-skih Športnikov, ki so že imelf v časa**' nega Atudija naziv medn*i«d«*t» * zveznega razreda. Odbor bo po »hranil**' datkih pripravil predlog za ndksp k* * prispeval sredstva za Športnike, ki »o in** naziv mednarodnega razreda. omo«jočJ|« ho odkup let tudi Aportnikom /vr»«eir*ra> reda. Ia*-ti pa bodo morali sami vplačan »X zneska. v vam Najboljši Otrin .JAVOKNlK-KOROŠKA BELA - Sini ska družina Triglav, ki »odi med M)*tav nejse družine v jeseniški občini, je bat * letošnje leto pripravila pester ia »asa program tekmovanj. Strelci ii te krajua» skupnosti so predvsem ponosni aa strelišče za zračno puško, ki so ga igrala predvsem s prostovoljnim daloam. % novem strelišču so pred nedavnim tmft letoAnje družinsko tekmovanje v it ri kana, z zračno puško. Zmagal je Otrin pet« K hincem in Bizjakom. Osem članov pa • izpolnilo predpisano normo za adeletkaM občinskem strelskem prvenstvu. J Rasv 5ft, 1. APRILA 1980 .13. STRAN ..jla podlagi finančnega načrta Samoiip-»tanovanjske skupnosti občine Skofja it odbor za graditev na 9. seji dne 2fJ. :\. je! SKLEP itn za dodelitev posojil delavcem nim pri samostojnih obrtnikih, ki: - kupujejo družinska stanovanja - fradijostanovanjsko hišo -adaptirajo ali nakupujejo montažne |U«ovanJRko hišo Rttpwa se lahko udeležijo delavci, ki *2oJj„ svoje delo pri samostojnih obrtmi & le ti vplačujejo sredstva v sohdar-Nrto, rtanovanjski sklad občine Skofja Loka ■Uupneea zneska izplačanih osebnih do- Prosilci morajo predložiti zahtevku za i) Potrdilo Samoupravne stanovanjske ^poosti, da delodajalec plačuje stanovanj-*' ukupnosti prispevek v solidarnostni sta-**»j*i«klad. b| Potrdilo delodajalca, da ima s prosi I-^aUenjeno redno delovno razmerje. d Socjaaje osnovne organizacije delavcev •penili pri samostojnih obrtnikih oziroma tfafcega »veta Zveze sindikatov Slovenije. 8. ilo je razpisano do skupne višine din . dodelitev posojila se uporabljajo do-i razpisa za dodelitev posojil delavcem za družinskega stanovanja in gradnjo j adaptacijo stanovanjske hiše. objav-ivtejfttevliki »Glasa« Samoupravna stanovanjska skupnost občine Skofja Loka vJ?oupravna stanovanjska skupnost ob-^ftofja Loka skladno z določili Zakona ^Ntramiranju in finaciranju graditve sta-i in Pravilnika o gospodarjenju in us-3*ju sredstev /.a organizirano in proigrano stanovanjsko graditev ter po skle-odbora za graditev z dne 26. 3. 1980 RAZPIS *Welitev posojil delavcem in družbeno pravnim osebam 8PL08NI RAZPISNI POGOJI 1. toplo po tem razpisu lahko najamejo: - organizacije ki združujejo svoja sred-*& v banki po določbah samoupravnega spo- o izločanju in usmerjanju sredstev za *tovanj*ko gradnjo za obdobje 1977- 1980 J Mdaljnjem besedilu sporazum) za nakup %o»anj v bloku. - delavci, ki so zaposleni v organizacijah, ^liružujejo sredstva v banki, po določilih '•razuma za nakup: standardnega stano- - za dograditev standardnega stanovanja '%fcv»dualni hiši, ki je že zgrajena do vkljuČ-^LjJ gradbene faze, ■ za rekonstrukcijo stanovanjske hiše. ***V prosilec s to rekonstrukcijo pridobi \> »tanovanjske površine, ki z obstoječimi linami ne presegajo velikosti standard-Siiiunovanja za njegovo družino. ■ za nakup montažnih stanovanjskih hiš. ''.*}*zgrajena prva plošča, - posojilo iz sredstev organizacij zdru-Sjh v banki je mogoče uporabiti le za '•»ovanja na območju občine Skofja Loka. - organizacije, ki združujejo sredstva pri Nh v Skofji Loki. pa imajo izven območja JSr* Skofja Loka poslovne enote, lahko JW«bijo združena sredstva za nakup stano-Nfl v drugi občini, vendar ne sme kredit %mti200'*r sredstev organizacije izločenih 'Mri v prejšnjem letu. Posojila so razpisana i/, dela sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki jih organizacije /.družiljejo pri Ljubljanski banki TBG Kranj — poslovna enota Skofja Loka. Razpisna vrednost znaša: A. Za nakup v blokovni gradnji 30.000.000 din H. Za individualno gradnjo. adaptacijo in nakup montažnih stanovanjskih hiš I0.000.0tl0din II POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 3. Organizacija lahko dobi posojilo za nakup ali graditev najemnih stanovanj, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima sprejet srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev. — da gradi ali kupuje stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, — da gradi ali kupuje stanovanje v organizirani blokovni ali drugi organizirani gradnji, — da pri gradnji ali nakupu najemnih stanovanj sodeluje z lastno udeležbo z najmanj 50 9 zneska potrebnega za investicijo. — da je kreditno sposobna. 4. Delavec, zaposlen v organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po. določilih sporazuma, ki nima stanovanja ali ima premajhno ali neprimerno stanovanje, lahko dobi kredit na natečaju za nakup stanovanja, gradnjo stanovanjske hiše. adaptacijo stanovanjske hiše ali nakup montažne stanovanjske hiše. če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima organizacija, v kateri je zaposlen izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev. — da je delavec prijavljen v organizaciji, v kateri dela kot prosilec stanovanja ali posojila. — da nakupuje ali gradi stanovanje v skladu z občinskim programom stanovatijske graditve in stanovanjskega standarda. — da sodeluje z lastno udeležbo najmanj 20*1 sredstev zahtevanega posojila. — da namensko varčuje pri banki najmanj 6 mesecev (individualna gradnja) ali ima sklenjeno posojilno pogodbo z banko na osnovi namenskega varčevanja oziroma vezave sredstev. — da je kreditno sposoben. Delavci, ki so dolžni namensko varčevati. morajo ob odobritvi posojila predložiti potrdilo organizacije, da mu bo od osebnega dohodka redno odtegovala obroke namenskega varčevanja do poteka varčevalne dobe. Za stanovanjske objekte, za katere je že bilo odobreno posojilo po razpisu katerekoli samoupravne stanovanjske skupnosti ni možno po tem razpisu zaprositi za posojilo ne glede na to kdo od družinskih članov je najel posojilo. Smatra se, da delavec namensko varčuje tudi. če varčuje zanj delovna organizacija. Za lastna sredstva iz. tega člena se štejejo sredstva, ki jih je delavec ali delovna organizacija privarčevala in sredstva, ki jih je na podlagi svojih privarčevanih sredstev dobil od banke po posebnih bančnih predpisih. Pri gradnji stanovanjske hiše se štejejo za lastna sredstva le sredstva, ki jih bo delavec pridobil oziroma jih ima na razpolago po zaključeni III. gradbeni fazi. Dela vet. ki namerava pridobiti posojilo za gradnjo stanovanjske hiše mora poleg pogojev iz 4. točke izpolnjevati še naslednji pogoj: — da je stanovanjski objekt, za katerega želi dobiti posojilo zgrajen do zaključne III gradbene faze III LASTNA UDELEŽBA b\ Organizacija, ki želi dobiti posojil« po tem razpisu mora sodelovati z lastno udeležbo, ki je določena v pravilniku o gospodarjenju in usmerjanju sredstev za organizirano in programirano stanovanjsko gradnjo. Organizacija, katere povprečni osebni dohodek na zaposlenega je enak ali nižji povprečnemu osebnemu dohodku v občini Skofja Loka preteklega leta. mora sodelovati s 50*? udeležbo lastnih sredstev. Za vse ostale organizacije katerih povprečni osebni dohodek na zaposlenega člana /naša več kot je občinsko povprečje pa morajo sodelovati / lastno udeležbo, ki znaša: Ce presega povprečje OD 109 občin«, povpr. OD 55 9 lastne udeležbe Ce presega povprečje OD 20 9 občins. povpr. OD 60 9 lastne udeležbe Ce presega povprečje OD 30 9 občins. povpr. OD 65 9 lastne udeležbe Ce presega povprečje OD 40 9 in več občins. povpr. OD 70 1 lastne udeležbe 7. Lastna udeležba delavca znaša najmanj 20*? zahtevane vsote posojila za nakup stanovanja in gradnjo stanovanjske hiše. za adaptacijo obstoječega stanovanjskega objekta pa znaša lastna udeležba najmanj 40*?. Lastna udeležba je lahko tudi višja, če osebni dohodek prosilca posojila presega povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini Skofja Loka za prejšnje leto. OD presega povpr. občinski OD za Nakup stanovanj in gradnjo stan. hiše Adaptacijo stanovanja za 10 9 25 9 45 9 za 20 9 30 9 50 9 za 30 9 35 9 55 9 za 40 9 40 9 60 9 za 50 9 ali več 509 709 Ce je v družini zaposlenih več družinskih članov, se osnova za določanje lastne udeležbe računa po povprečnem osebnem dohodku vseh zaposlenih članov. Lastna udeležba se za vsakega zaposlenega družinskega člana poveča za 10 9 u'iaS,nH fdeležha se znižuje za enega nepreskrbljenega otroka za .19. za dva nepreskrbljena otroka skupaj za 8 9 .. za tri ali več nepreskrbljenih otrok skupaj 15/?, vendar V nobenem primeru ne sme znašati lastna udeležba manj kot 209. pri adaptaciji stanovanjske hiše pa ne manj kot 409, IV DRUGI POSEBNI POGOJI 10. Odplačilni rok posojila, ki ga najema organizacija je diferenciran glede na ekonomske možnosti posamezne organizacije in znaša za organizacije, katerih povprečni osebni dohodek na zaposlenega: je enak ali manjši od povpr. OD v občini je odplač. rok 7 let do 10 9 večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 6 let do 20 9 večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 5 let do 301 večji od povpr OD V občini i«' odplačilni rok 4 leta do 40 9 večji od povpr OD v občini je odplačilni rok A leta do 50 9 večji od povpr. OD V občini je odplačilni rok 2 leti 1 1 Odplačilni rok za posojilo, ki ga dobijo delavci za nakup stanovanja v etažni lastnini znaša 25 let. če je dohodek na zaposlenega člena družine delavca povprečen ali nižji od povprečnega osebnega dohodka zaposlenega V občini v preteklem letu. Z ozirom na osebni dohodek na zapo- | slenega člana družine se odplačilni rok skraj šuje po nasledn ji tabeli: do 10 9 preseg. povpr. OD v občini Skofja Loka je odplač. rok 24 let do 20 9 preseg. povpr. OD v občini Skofja Loka je odplač. rok 23 let do -10 9 preseg. povpr. OD v občini Skofja Loka je odplač. rok 22 let do 40 9 preseg. povpr. OD v občini Skofja Loka je odplač. rok 20 let do 50 9 preseg. povpr. OD v občini Skofja Loka je odplač. rok 18 let Delavcem, ki najemajo posojilo za gradnjo stanovanjske hiše in delavcem, ki najemajo posojilo za adaptacijo, se odplačilni rok izračuna po 11 točki razpisa skrajša za 5 let. 12. Obrestna mera za posojilo je 4 9. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se obrestna mera za posojila poveča za 2 9. 13. Posojilo iz sredstev združenih v banki se daje v višini: — največ 40 9 vrednosti investicije pri organizacijah. — največ 40 9 vrednosti standardnega stanovanja v družbeno usmerjen: gradnji in — največ 20 9 vrednosti standardnega stanovanja v ostali individualni gradnji V DOKUMENTACIJA 14. Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojilo na predpisanem obrazcu, ki jih prosilci dobijo pri Ljubljanski banki TBG Kranj — poslovna enota Skofja Loka priložiti: 1. Za nakup družinskih stanovanj a) organizacija združenega dela: — srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj — sklep samoupravnega organa o najetju posojila — kupoprodajno pogodbo (o nakupu najemnih stanovanj) — fotokopije varčevalnih pogodb pri banki, na osnovi katerih bo pridobljeno posojilo za nakup stanovanj — fotokopije že odobrenih posojilnih pogodb s katerimi bo plačana kupnina stanovanj. b) delavec — prosilec posojila: — izjavo organizacije, pri kateri je prosilec posojila zaposlen na obrazcu (natečaj obr. št. 4 in 6) — kupoprodajno pogodbo overovljeno na sodišču (o nakupu stanovanja v etažni lastnini ali nakupu montažne stanovanjske hiše) — fotokopij«) varčevalnih pogodb, če prosilec ali član družine namensko varčuje pri banki, pa še niso dobili posojila. — fotokopijo posojilnih pogodb prosilca in članov družine, če še nimajo upravno izplačilnih prepovedi na osebne dohodke. 2. Za gradnjo, adaptacijo ali za graditev montažne stanovanjske hiše: — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo — izjavo organizacije na obrazcu (natečaj obr 4 in 6) — predračun stroškov za adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja in pregled virov za pokrivanje si roflkov adaptacij — zemljiško knjižni izpisek — fotokopije varčevalnih pogodb, če prosilec ali člani družine namensko varčujejo pri banki, pa še niso dobili posojila VI OSTALE DOLOČBE 1. Vlogo je treba vložiti v 30 dneh od )bjave na predpisanem obrazcu z dokumentacijo v Ljubljanski banki TGB Kranj — poslovna enota Skofja Loka. Titov trg .'la, kjer dobijo prosilci vse potrebne informacije. Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske poslovna enota Skofja Loka — stanovanjski oddelek do 30. 4. 1980 in sicer: ob ponedeljkih od 8. do 12. ure ob sredah od 8. do 17. ure. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale. 2. O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci najkasneje v 30 dneh po seji odbora za graditev stanovanj Samoupravne stanovanj- ke skupnosti občine Skofja Loka. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Skofja Loka G L AS 14. STRAN. TOREK, 1 APRILA 1» S Savske elektrarne Ljubljana n. sol. o. TOZD Elektrarna Moste Delavski svet objavlja prosta dela in naloge 1 OBRATNEGA KLJUČAVNIČARJA II 2. ADMINISTRATORJA Pogoji: Pod 1.: — kvalificiran ključavničar in 3 leta delovnih izkušenj v stroki, — zaželjen je mlajši delavec. — poskusno delo traja tri mesece Pod 2.: — srednješolska izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri. — 1 leto delovnih izkušenj v stroki. — poskusno delo traja tri mesece, — pred sklenitvijo delovnega razmerja kandidat opravi predhodni preizkus znanja iz strojepisja.. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji oziroma šolski izobrazbi kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: SEL, TOZD Elektrarna Moste, p. Žirovnica. — delavski svet. Kandidat bo izbran v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. Objava velja do zasedbe. V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice kerub iz Beograda Ploščice so zelo primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad. . Velikost 20 x 20 cm, kvaliteta VS Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic 1 78 81 din metalka prodajalna kamnih Prodajalna \e odprta vsak dan od 7 do 19 ure. ob sobotah od 7 do 13. ure ©Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 1 telefon 23-341 OGLASI Občni zbor TOZD Kooperacija Radovljica razpisuje prosta dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA (za 4 leta) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjuje se te pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri in 3 leta uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu — da ima srednje šolsko izobrazbo ekonomske, agronomske ali organizacijske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu — družbenopolitična razgledanost in aktivnost, ustvarjalen odnos do graditve naše .Samoupravne socialistične družbe. Kandidat mora poleg prijave predložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev. Pismene prijave sprejema KŽK Kranj, Splošno kadrovski sektor, v Kranju JLA 2, z oznako za razpisno komisijo TOZD, v 15 dneh po objavi razpisa. TOZD Klavnica Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODENJE MALOPRODAJE Posebni pogoj: — komercialist ali ekonomist. 2 leti delovnih izkušenj v prodaji, poznavanje področja klavništva PRODAJA MESA IN IZDELKOV V MESNICI V TRŽIČU Posebni pogoj: — K V mesar — prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj v prodaji RAZNA DELA V KLAVNICI Posebni pogoj: — K V mesar — klavec. 6" mesecev delovnih-izkušen j V klavništvu Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, JLA 2, 15 dni po objavi. = pro dam -= Prodam CITRE. Naslov v ■£» nem oddelku. Prodam 8 tednov stare PRAMC KE. Mihovec, Sp. Senica 2. Methr** BB Prodam KOKOSI nesnice ra h-daljno rejo ali za zakol. Zadregi 1? Duplje Poceni prodam KAVČ. dva.FOTELJA in MIZICO. Zupane. Pojjh 34, Begunje Prodam rabljen ŠTEDILNIK m drva. Sp. Brnik 4, Cerklje Prodam KROMPIR vesna ar žične BRANE za krompir. Nareda jih tudi po naročilu. Vidk Fnat Zg. Brnik 74, Cerklje Prodam SENO in GNOJ. no 6, Cerklje Prodam 50 kv. m hrastovegi V melnega PARKETA. Naslov i oglasnem oddelku. Prodam TRAKTOR fergusoc * KOSILNICO mortel, v dobrem $a nju in malo rabljen nemški TRAK TOR deutz; ter nakladalno PRI KOLICO, v dobrem stanju, prodai ali zamenjam za večjo. Kem M3a Sr. vas 48, Šenčur Prodam 30 kv. m bukovega PAR KETA. I. klase. Vergelj. Lesce. Nt trati 51. tel. 75-207 Prodam ZIBELKO. Rom* Franc. Groharjevo naselje 6, Sh^ Prodam SNOPOVEZALK0 bas in avtomatsko MLATILN1C0 ' Marjan, Praše 15, Kranj Prodam devet tednov st* JARČKE. priznane nesnia Urh.Rebr3.Zasip - Bled Prodam športni VOZIČEK h gel j, Podbrezje 70. Duplje Prodani KROŽNO 2AGC CIRKULAR. za razrez in obiaf vanje lesa. Telefon 40-585 Prodam več japonskih RAC tof 111. Kranj kupim Kupim električni VARILNI A RAT. Kavčič. Grahov* l Kupim 1000 kosov STRI OPEKE kikinda ali bon. lahko ljene. Goričanec Martin. Vinaaktftl Skofja Loka }#\ sodobna kuhinia-sodoben dom Ko opremljamo kuhinjo zahtevamo kakovostno opremo, ki bo dajala domačnost, ki bo lepa in funkcionalna. Ker opreme za kuhinjo ne kupujemo vsak dan, moramo pred nakupom dobro premisliti, izbrati najboljše in se posvetovati s strokovnjakom. Ob nakupu kuhinje vas želimo opozoriti na: — brezobrestno potrošniško posojilo, — strokovne nasvete, — visoka kakovost in široka izbira ... Oglasite se med 1. in 15. aprilom v blagovnici Metalke v Ljubljani, v Mariboru in v prodajalni v Kamniku. Priporočajo se vam: Metalka, Brest, Gorenje, Lipa, Marles, Svea. (g) metalka Skupščina občine Tržič Komisija za volitve in imenovanja razpisuje prosta dela in naloge tržnega inšpektroja Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določeni« pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — % leti delovnih izkušenj, — moralno-politične kvalitete Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o uv brazbi v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija m volitve in imenovanja Skupščine občine Tržič. ■ © Gozdno gospodarstvo Bled n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb Ljubljanska 19 Po sklepu delavskega sveta objavljamo prosta d« oziroma naloge pri projektiranju gozdnih cest in sicer za enega delavca za nedoločen čas. Za opravljanje teh de) oziroma nalog je potreben poki* diplomiranega inženirja gozdarstva s 4-letnimi delovnim: kušnjami v pripravi gozdne proizvodnje, urejanju gozden >:■ projektiranju gozdnih cest. Kandidati morajo izpolnjevati R| splošne pogoje /n sklenitev delovnega razmerja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treh* poslati najkasneje v 15 dneh od dneva objave tejn oglasa splošno kadrovski službi. i i Umru lm. 1 APRILA 1980 15. STRAN G LA VOZILA Prodam neregistrirano SIMCO iflflOGLS. letnik 1967, z rezervnim mtorjem. Žagar, Jezerska c. 62/a, Kranj 2279 Prodam OPEL KADETT, letnik Sjj Ogled v soboto in nedeljo. Tiboje 9. Kranj 2292 Prodam karambolirano ŠKODO •ilOO. celo ali po delih. Lokar, Mofnje 51, Radovljica 2389 Prodam ČZ 35a letnik 1979 in baplet opremo s ČELADO (usnjen totnbinzon). Peterneli Matjaž. 'nnkovo naselje 124, Skofja Loka Poceni prodam R-4 special, letnik Wfi Valjavec Jože, Tupaliče 75, rujdvor 2406 Prodam dobro ohranjen RENATI 4. letnik 1974, registriran do hica 1981. Bester, Sr. Dobrava l/a, *rr«a 2462 Prodam VVV 1300, letnik 1968, ^itriran do 23.2.1981. Mare. Nflubnik 159, Skofja Loka, tel. *a2-444 2463 L'godno prodam dobro ohranjen li letnik 1978. Kutinova 2, Orehek - Kranj 2464 Ugodno prodam ŠKODO 1000 ifB, celo ali po delih. Štefana gora U.Cerklje 2465 Prodam ZASTAVO 750 in manjši ^BUARSKI STROJ. Tel. 70-152 »a Gorenjskem) 2466 Prodam VW 1200, starejši letnik. U 10.000 din. Visoko 71. Šenčur Prodam RENAULT 12 TI., letnik Hpj»t 1974. za 80.000 din. Telefon %m 2468 Prodam ZASTAVO 101, letnik ^Partizanska 29/a, Kranj 2469 Prodam ŠKODO 120 L, letnik &77. Partizanska pot 12/a. Kokrica -Kranj 2470 Prodam ZASTAVO 850 special, fctaft 1969, za 6.000 din. Danije' Tomšičeva 75, Jesenice 2471 AUDI 80, 1976, dobro ohranjen, >-xiam Ogled v popoldanskem času. Tržič, Bistrica 161. stanovanje št. 18 «2472 Ugodno prodam FORD CAPRI, 1500 cem, letnik 1972, registriran do decembra 1980. Poljanšek. Britof 31, Kranj 2473 Prodam ZASTAVO 750, letnik oktober 1969, registrirano do oktobra 1980, za 1,6 SM. Frelih. Bele-harjeva 39. Šenčur 2474 Prodam italijanski FIAT 125. Radovljica, tel. 75-283 2475 posesti Zamenjam vrstno MONTAŽNO HIŠO na mirnem kraju, z vrtom, telefonom in centralno kurjavo, za večjo montažno ali klasično HIŠO v Kranju ali okolici. Borovac, Kura-tova 16, Kranj - Kokrica. telefon 25-454 obvestila 2334 OKRASNO DREVJE za vrtove prodajamo: Srebrne smreke (Picea pungens Engelm.). cedre (Ce-drus atlantic) in črne smereke (Picea Marjana) dobite pri M. Kanciliia. Krani. C Kokrškega 12/a (V dovodnega SERVIS! tapisoma in družbeni sek 14. do 20. ure POPRAVL vam zavore Kurirska pot Sprejmem LA. Naslov Za čiščenje itisona. za tor! Telefon odreda »ližilli vo-stolpn) 2196 »tepibovv. privat i 11 22-043 od 200*» JAM in ZAMENJAM na vseh tipih vozil. 6. Kranj 2087 vsa ZIDARSKA DE-v oglasnem oddelku. 2481 ostalo Iščem KROJAČA, ki bi mi šival po meri. Naslov v oglasnem oddelku. 2482 IVILA I Cenjene kupce obveščamo da se zaradi povečanja obsega poslovanja od 1 4 1 980 dalje spremeni čas v DISKONT prodajalni v Naklem in sicer ponedeljek — petek ob sobotah od 9. do 18. ure od 8. do 12. ure Se naprej se priporočamo za obisk in nakup Veletrgovina »ŽIVILA« Kranj TOZD Veleprodaja Kranj Železarna Jesenice Cesta železarjev Pp sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Družbena prehrana z dne 18. 3. 1980 in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih objavljamo prosta dela in naloge 1. TEHNOLOGA ZA PREHRANO ŠIFRA 9010 U-5 (1 oseba) Pogoji: — diplomirani inženir živilske tehnologije, — inženir živilske tehnologije. — višji sanitarni tehnik Kandidati naj pošljejo pismene prijave ž dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi na kadrovski i aektor Železarne Jesenice z oznako za TOZD Družbena I prehrana. L Posebne prijavnice dobite v sprejemni pisarni kadrovskega lektorja ali pri kadrovikih. Planinsko društvo Tržič lice oskrbnike za: L Dom na Kofcah 1505 m maj - oktober 2. Dom pod Storžičem 1123 m maj - oktober 3. Koća na Dobrči 1520 m maj - september 4. Dom na Zelenici 1536 m junij — september in december — april Interesente, ki imajo voljo in sposobnost za delo v gorskem svetu, vabimo, naj poftljejo pismene prijave do 15. aprila na naslov Planinsko društvo Tržič, Trg svobode 18. «» V prijavi navedite poklic, starost, dosedanje udejstvovanje na teh ali podobnih delovnih nalogah, morebitna priporočila in lattne pogoje. V poatev pridejo predvsem zakonski pari in tudi upokojeni delavci (delavke). Rejci malih živali Zadružne organizacije Gorenjske bodo za izvoz odkupile večje količine gnojila domačih zajcev, kuncev. Iztrebki naših pasem so cenjeno gnojilo za rast italijanskih gliv Penicilum hotatum. Zadruge bodo odkupne količine dobavile po pogodbi italijanski firmi Campionere di Calabria. Gnojilo dostavite danes, v torek, v polivinilu po kg Odkupna cena a 300din. Odkup se bo vršil po sledečem razporedu: od 16. do 18. ure pred kmetijsko zadrugo Naklo od 16. do 18. ure pred kmetijsko zadrugo Skofja Loka od 17. do 19. ure pred kmetijsko zadrugo Radovljica Pričakujemo odziv, naslednji odkup bo šele novembra. Zadružne organizacije HRASTOV PARKET lamelni vam nudimo v prostem carinskem skladišču v Celovcu I. vrsta 24 DM na kv. m II. vrsta 20 DM na kv. m III. vrsta 17 DM na kv. m Pri večjem naročilu (pošiljka nad 200 kv m) vam priznamo 10% popusta na gornje cene Blago pošiljamo po železnici špediterju Osebno lahko prevzamete količine nad 22 kv m v tem slučaju se morate oglasiti pri nas vsaj do 1 0 ure LAGERHAUS DIETRICH Zollabteilung A 9021 Klagenfurt — Franchtenbahnhof MERKUR KRANJ cenjene kupce obveščamo, da je prodajalna UNIVERSAL - Jesenice na spodnjem plavžu tel. 81-484 ODPRTA NEPREKINJENO ponedeljek—petek od 7.—19. ure sobota od 7.—12. ure PRODAJNI PROGRAM: črna metalurgija barvne kovine gradbeni material sanitarna oprema vodoinstalacijski material oprema za centralno kurjavo vse za individualnega graditelja (mešalci, samokolnice, presejalne mreže) ZAUPAJTE NAM VAŠE ŽELJE! OBLETNICA Jutri, 2. aprila, bo minilo leto dni, odkar si nas tako nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče STANE PETEK Tež k 0 verjamemo, da te ni več. Tvoj lik je .še živ med nami, a tvoj grob je priča, da si za vedno odšel od nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Neutolažljiva žena Marija, sinova Branko in Marjan ter drugo sorodstvo Visoko, 1. aprila 1980 ZAHVALA Oh boleči izgubi dragega moža. očeta, brata, strica iti dedka JOŽETA TONJA železničarja v pokoju se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in vence ter Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem medicinskemu osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Golnik, pevskemu zboru. Čebelarski družini Skofja Loka. duhovščini in vsem. ki ste ga imeli radi. Globoko žalujoča žena Anica! Skofja Loka ZAHVALA ()!> boleči in nenadomestljivi izgubi našega sina. brata, strica, nečaka in svaka ZDRAVKA KERTA Roj. 1958 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje. mu darovali cvetje, ter ga tako številno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: maina Marija. Sta Vinko, brat Vinko, bralo Franc ili -Jane/, z družinama ter teta Francka Cirče - Kranj. L>r>. marca 1980 r INOZEMSKA PRIPRAVA Za nami jro sindikalna prvenstva, več ali manj se je jedlo in pilo in drugače uživalo, za nami so razne gradbimade. lesariade. šuštariade in gumariade in kar je še drugih takih stroškovnih jod. Malce, čisto malce so se kanili iti stabilizacijo, eni brtlj, drugi manj, a vsi skupaj so /o le malce bolj povohali, drugega pa nič. So si rekli, dajmo še danes, bomo pa jutri po sili razmer drugače. Stara navada — železna srajca. Ne bom se lotil stroškov grad-biniade, saj so jo že drugi obdelali. Rad bi opozoril na neko iado kranjskega^porekla, ki se mi in neupra-eha ter stn čis na t tavali ga, ki kšnt čisto spet ne — ak odpo-^veta bri-tem času njihova delovna sredina ubadala z neznanskimi težavami, deviznimi in uvoznimi. Tu mi torej nekaj ne štima, čeprav me hudo moti že tisti tuji trening pred sindikalnimi prvenstvi. Zdi se mi skrajno neumestno in skrajm nelogično, da v času najhujši devizne krize podjetja pet man deljcev, pa naj bodo še takšni asi smuča po inozemstvu v svrh< predpriprav na domače prven stvo. Se motim? Sejem bo vabljiv Gozdarska razstava, razstava o bohinjskem planšarstvu, prikaz sirov, mlečnih in prehrambenih proizvodov, živinorejska razstava, prva slovenska predstavitev razstave Tito-lovec in go-jitelj divjadi, oprema za kmečki turizem in seveda kmetijska ter gozdarska mehanizacija so glavne značilnosti 19. mednarodnega in gozdarskega sejma, ki ga bodo odprli v Kranju v petek, 4. aprila ob 10. uri J Kranj — Dosedanji kmetijski in gozdarski sejmi v Kranju, ki so na tem področju v Sloveniji zaorali ledino, so bili skromnejši v primerjavi z letošnjim, ki ga bodo v Savskem logu v organizaciji poslovnega in prireditvenega centra Go-. renjskega sejma odprli v petek. 4. aprila ob desetih dopoldne. Na letošnjem sejmu bo sodelovalo 826 domačih in tujih razstavljalcev, ki se bodo predstavili s skoraj 8000 eksponati. Notranji in zunanji razstavni prostor bo meril W.000 kvadratnih metrov, zastopanih pa bo vključno z Jugoslavijo 18 držav iz Evrope in izven nje. Največ prostora bo razumljivo glede na značaj sejma namenjenega razstavi in prodaji kmetijske in gozdarske mehanizacije. Na razstavišču bomo videli kmetijske in gozdarske stroje ter njihove priključke, motorne žage in drugo opremo, hlevsko opremo, orodja za negovanje vrtov, zaščitna sredstva in gnojila, materiale za gradnjo kmetijskih in gozdarskih objektov ter opremo, ki jo terja sodobno kmetijstvo in gozdarstvo v razmerah hribovitejšega sveta, kar je značilno za večino Slovenije. Gozdno gospo- NESREČE S PLOČNIKA NA CESTO Bled - V nedeljo, 30. marca, nekaj pred 1. uro zjutraj se je na regionalni cesti — Bled-Boh. Bistrica pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Breda Vodopivec (roj. 1957) iz Radovljice je. vozila od Kazine proti križišču Union; v bližini hotela Krim je zapeljala na pločnik, da bi izstopila sopotnica, nato pa je vključila Rmerni Kazal«" in zapeljala s prednjim delom vozila spet na cesto. Prav tedaj je za njo pripeljal voznik osebnega avtomobila Zmago Sinko (roj. 1957) iz Škofje Loke, ki je kljub zaviranju trčil v njen avtomobil. V trčenju sta voznica Vodopivčeva in sopotnik Tine Mulej (roj. 1960) dobila pretres možganov in so prepeljali v jeseniško bolnišnico. ju DVA SOPOTNIKA UMRLA Kranj — V soboto, 29. marca, ob 16.10 se je na regionalni cesti med Goricami in Tenetišami pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta dve osebi umrli, dve pa sta bili teže ranjeni. Voznik osebnega avtomobila znamke alfasud Vinko Škofu-(roj. 1958) s Kokrice je prehitro vozil od Goric proti Kokrici. Pred Tenetišami, kjer se končuje del obnovljene ceste z dvojnim ovinkom, je prvega sicer s težavo, a vendarle zvozil, v drugem levem ovinku pa je avtomobil zaneslo v desno s ceste, kjer ga je po 40 metrih zanašanja vrglo v drevo, od tu pa ga je odbilo še v drugo drevo. V nesreči je bil sopotnik Franc Oman (roj. 1958) s Kokrice takoj mrtev, sopotnik Franc Zeželj (roj. 1962) z Mlake pa je umrl med prevozom v ljubljansko bolnišnico. Voznik Škofic ima zlomljeno nogo in roko, sopotnico Nevenko Jauh (roj. 1965) pa so prav tako huje ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Avtomobil je popolnoma uničen. NI VIDEL PEŠCA Boh. Bela - V petek, 28. marca, ob 19.30 se je na regionalni cesti Bled-Bohinj pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janko Srna (roj. 1958) iz Obrn je peljal v smeri Bleda: ko se je srečeval z nekim avtomobilom, je ta dokaj pozno svetil z dolgimi lučmi in jih ie ugasnil šele kakih 50 metrov pred srečanjem, tako da je voznik Srna na zelo kratki razdalji opazil pred seboj pešca. Nesreče ni mogel več preprečiti in je avtomobil trčil v Albina Sušnika z Boh. Bele. da je padel in so ga z zlomljeno nogo in roko ter zlomom medenice prepeljali v bolnišnico. Z ROLKO ČEZ CESTO Skofja Loka — V nedeljo, 30. marca, ob 14.20 se je na Spodnjem trgu pripetila prometna nezgoda, ko se je 6-letni Bogdan Štrenfel z Mestnega trga z rolko zapeljal čez cesto. Prav tedaj je pripeljal iz smeri Poljanska cesta voznik osebnega avtomobila Stanislav Debeljak (roj. 1955) iz Stare Oselice in je otroka, ki je pripeljal izza vogala, opazil na razdaljo 3 metrov. Kljub zaviranju je avtomobil otroka zadel, ranjenega so prepeljali v Klinični center. OTROCI STEKLI ČEZ CESTO Jesenice — V nedeljo, 30. marca, ob 13.50 se je na Cesti maršala Tita pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Nenad Mila-kovič (roj. 1958) z Jesenic je peljal od Plavža proti Javorniku. Ob Titovi cesti se je na pločniku igralo več otrok in ko se jim je avtomobil približal, so nenadoma stekli čez cesto trije otroci. Kljub zavijanju v levo je voznik zadel 8-letno Ermino Sken-der, tako da so jo ranjeno prepeljali v bolnišnico. T ^ darstvo Kranj pripravlja gozdarsko razstavo o izkoriščanju, varovanju in obnavljanju gozdov. Gorenjski muzej pa se je odločil za prikaz bohinjskega planšarstva. Slovenska mlekarska in prehrambena industrija bo s kranjsko mlekarno na čelu pripravila razstavo sira, mlečnih in drugih prehrambenih izdelkov ter opremo za njihovo proizvodnjo. Strokovna komisija bo tudi letos nagradila najboljše izdelke. Živinorejska razstava lisaste in črnobele pasme bo na sporedu v soboto, 5. aprila. Med pol deseto in poldvanaj-sto uro bo ocenjevanje živali, sledila pa bosta razstava in revija najboljših živali. Na sejmu bo 110 živali lisaste in črnobele pasme, prikazani pa bodo tudi najnovejši dosežki pri ovčereji. Organizatorja razstave sta Zivinorejskoveterinar-ski zavod Gorenjske in gorenjske kmetijske organizacije združenega dela. Edinstvena bo prva slovenska predstavitev razstave Tito-lovec in gojitelj divjadi v okviru lovskega dela sejma. V ta del sodi tudi tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe in v tarčo srnjaka za pokal sejma v nedeljo, 13. aprila ob 8. uri na strelišču LD Kovor pri Podbrez-jah. Novost je tudi razstava opreme za kmečki turizem. Tu sodeluje tudi Zadružna zveza Slovenije. Prikazana bo oprema, ki je pri nas na voljo. Delovala bo informacijska pisarna. 7. aprila pa bo predavanje o kmečkem turizmu. Kmečke žene iz škofjeloške občine bodo pripravljale pristna domača jedila. J. Košnjek TABORNIŠKO SREČANJE V KRANJU - V soboto je bila v Kt pod predsedstvom Zdravka Krvine seja predsedstva Zveze taboru Jugosldavije, na kateri so ocenjevali aktivnost ob letošnjem prm ljanju 30. obletnice Zveze tabornikov Jugoslavije- Aktivnost p« skozi vse leto. Na seji predsedstva so obravnavali še nekatere irmp aktualne naloge, (jk) — Foto: F. Perdan Žagarjevi nagradi tudi Gorenjcema Med sedmimi pedagoškimi delavci, ki so v pettk prejeli nagrade Staneta Žagarja, sta tudi Severi* Golmajer z Jesenic in Franc Fister iz Bol Bistrice Ljubljana — Izobraževalna skupnost Slovenije je v petek, 28. marca, podelila najvišja družbena priznanja sedmim pedagoškim delavcem, dvema osnovnima šolama in reviji Otrok in družina za delo v predšolski vzgoji, osnovni šoli. usmerjenem izobraževanju in pedagoški publicistiki. Žagarjevo nagrado so prejeli: Milka Pogačar iz Raven na Koroškem, Milena Kokotec iz Kopanja, Vida Blaško iz Mirna, Stane Kranjc. predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije. Marjan Žagar iz Ljubljane ter Severin Golmajer z Jesenic in Franc Fister iz Bohinjske Bistrice. Žaga.--jevo priznanje pa so podelili osnovni šoli Katja Rupena iz Novega mesta. Ni vračal dolgov Na eno leto in štiri mesece zapora je bil obsojen Štefan Balažič, ker je pod pretvezo delal dolgove, denarja pa ni vračal Štefan Balažič, star 29 let. iz Odrancev pri Lendavi, se je jeseni in pozimi leta 1975, pa tudi že 1974 zadrževal na Golniku, kjer je delal kot zidar. Vsi so ga dobro poznali in mu zaupali ter se z njim tudi dogovarjali za zidarska dela. Tako je konec leta 1975 prosil Anton B. za posojilo 5000 din. kar naj bi potreboval za plačilo pogojne kazni, sicer bo moral v zapor. Domenila sta se tudi za rok vračila, nato pa tudi to, da bo dolg odslužil z delom na novi hiši. Vendar pa ga Anton B., potem ko mu je posodil denar, ni več videl vse do letos, ko sta se srečala na sodni obravnavi pred senatom temeljnega sodišča v Kranju. Poprej je sicer tudi prismeno zahteval vračilo dolga ali povračilo kot sta se bila domenila, toda Balažič ni dal od sebe ne odgovora ne denarja. Tudi pri Miranu K. je Balažič zidal in ga prav tako naprosil za SMRT V ZVERIŽENI PLOČEVINI - Alfasud ljubljanske registracije seje dobesedno raztreščil ob drevju, ko voznik Skofic zaradi prevelike hitrosti ni mogel več obvladati vozila. Dva sopotnika sta umrla, voznik in sopotnica pa sta bila ranjena. — Foto: A. Mali Ogenj v hiši Skofja Loka — V petek, 28. marca, nekaj pred 11. uro je zagorelo v montažni stanovanjski hiši v Pušta-lu, v kateri je stanoval Ivan Orešnik. Komisija UJV sklepa, da je ogenj nastal pri elekričnem hojlerju. kjer je bila elektrika nestrokovno pri-klopljena. Ogenj je uničil pol hiše, uničena je stanovanjska oprema, tako da je škode za okoli 135.000 din. Ogenj so pogasili loški gasilci. Vlomil v vikend Dorfarji — Prejšnji teden je nekdo vlomil v vikend last Aleksandra Loosa iz Ljubljane. Vlomilec je prerezal ključavnico na glavnih vratih in tako prišel v notranjost. Po sledovih se da sklepati, da je nekaj dni v vikendu stanoval, ko pa je odšel, je s seboj odnesel prenosni televizor, stereo radio, moško kolo, odeje, več steklenic žganih pijač, žensko usnjeno jakno, črne barve, rjav usnjen brezrokavnik in stensko uro. Vrednost predmetov je ocenjena na okoli 20.000 din. Za »gostom« poizvedujejo. posojilo 5000 d«n, ki naj bi jih takrat v decembru 1975 potreboval za razširitev zidarske obrti. Miran K. mu je sicer posodil le polovico zneska, vendar pa mu Balažič ni ne vrnil niti ni dolg odslužil z delom, kot je bilo tudi dogovorjeno. Srečala sta se sicer naslednje leto v Beltincih, vendar tudi takrat Balažič ni imel denarja: zagotovil pa je. da se že čez nekaj dni oglasi z vračilom, saj bo zidal nekje v Kamniku. Od takrat se seveda nista več videla. Balažič si je nekako v istem času kot od ostalih sposodil denar tudi od Janeza H., kjer je sicer nameraval delati. Še preden pa je pri njem začel zidati, si je od Janeza H. sposodil 8000 din, natvezil pa je. da je imel prometno nesrečo in zato nujno potrebuje denar. Janez H. je imel denar pripravljen za registracijo tovornega avtomobila, vendar mu je kljub temu denar .posodil, čez teden dni pa še 2000 din. Kasneje ga je sicer terjal, naj mu vrne dolg, tako kot sta se dogovorila, vendar pa Balažič denarja ni vrnil; nagovarjal ga je še celo, naj bi nekoga iz Goric prepričal, naj njemu, Balažiču posodi 30.000 din, tako da bi lahko Janezu H. vrnil dolg, ostalo pa bi obdržal kot novi dolg. S tem seveda ni bilo nič, dolga pa Balažič prav tako ni vrnil. Tudi Ferdo S. je imel podobne izkušnje z Balažičem; v začetku leta 1976 si je od njega izposodil 500 din. ki naj bi jih vrnil čez teden dni; vendar pa jih ni niti čez teden niti čez leto tako kot pri ostalih. Sodišče je ugotovilo, da je z lažnjivim prikazovanjem okoliščin zavedel oškodovance, ki so mu posodili denar misleč, da je resnično v težavah. Denarja tudi ni nameraval vrniti, niti ga ni odslužil z delom, čeprav bi ga lahko. Vsa leta je imel pač tudi možnosti, da bi jim povrnil denar, končno je imel tudi osebni avtomobil, ki ha ga lahko prodal, vendar pa ni storil, ne tega ne karkoli drugega. Ko je ocenjevalo ta dejanja? ki jih je storil v kratkem času, drugega za drugim, sodišče ni našlo nobene olajševalne okolnosti in je Balažiča obsodilo na leto in štiri mesece zapora. i > L. M. celodnevni osnovni Soli 7. naj : Dobrove in reviji Otrok in druin* Severin Golmajer je prejel t* garjevo nagrado za izjemen priajr vek k razvoju železarskega izabn-ževalnega centra na Jeseakia Svoje pedagoško delo je žarel strojni ključavničar-instrukto.-ZIC. Vseskozi se je zavedal, da * znanje pomemben faktor osebatf in družbenega razvoja, kar je lj agresivna. PRIZADEVANJA ZA □ TALCEV - Iz Teherana m agencije sporočile, da je iranski voditelj sprejel poslanico predsednika Carterja. V Teheranu t* «m zanikajo, vendar menijo, da je tmai It prohleni rešit i. za kar se zavaeauja nai nekateri drugi državniki in vothtel* *> litičnih strank. LE PET JIH JE NA VOLJO - IVm* (torek) oh 9. uri bodo v kranjski acah valim i Slovenijaavto t oh Kaaarfat začeli vpisovati naročnike u mk M Crvene zastave »jugo« Za adaj tam*ti voljo le |>et prototipov, ki so jih dommV nem ključu razdelili med vse jujtosk"«* ske prodajalne. Kupci bodo dobili >*aa takoj, ko jih bodo plačah in imeh vse druge dokumente. DELOVNA AKCIJA ZA DAN MJ-GADIRJEV V SKOFJI LOKI - Oko* ska konferenca ZSMS Skofja Loka prani skupa i z osnovnimi solatni delovne ata« \ počastitev dneva brigadirjev Dean«* akcije bodo danes (torek) na vseh *taw nih šolah v občini. Viaji razredi »ah čistili bregove reke Sore. ostali pa večjih objektov. TRIM stez in sareka# nih poti. i K