Vse se izredno hitro spreminja. Vendar nihèe ne ve, kam nas to drvenje pelje. V lepšo prihodnost, kot radi slišimo, ali kam drugam? Èe je bilo v preteklosti ljudem dokaj ja- sno, kaj je treba imeti za napredek in kaj ne, vlada danes o tem velika nejasnost in zme- da. Razloga sta vsaj dva. Ali imamo v nekem primeru opraviti z napredkom, lahko ugo- tovimo namreè le, èe obstajajo jasna in od vseh, ali vsaj od veèine èloveštva sprejeta vred- nostna merila, teh pa danes ni. Poleg tega ne dajemo na tehtnico vseh posledic sprememb, ampak praviloma samo tiste, ki so nam všeè, za veèino posledic pa se danes niti ne zme- nimo ali zanje ne vemo. Nekaj je vendarle zanesljivo: ideološki, po- litièni in gospodarski voditelji Zahoda in ve- likega dela sveta so potegnili iz burnih do- godkov leta 1989 v vzhodnem bloku napaèen zakljuèek. In sicer, da je zlom komunistiènih re`imov preprièljiv dokaz, da èesa boljšega od liberalne dr`ave in njenega naèina gospo- darjenja ne more biti. V resnici je šlo za Pi- rovo zmago. Zato ni èudno, da se sedaj, ko se je zmagoslavje poleglo, spet krepi spozna- nje, da tudi liberalno-kapitalistièni dru`beni in gospodarski model ni veè uporaben. Ko- munizem se je namreè zrušil bolj zaradi svojih lastnih zmot in slabosti. Njegova najhujša na- paka je bila, da je precenil mo`nost spremi- njanja ljudi s pomoèjo naèrtnega usmerjanja dru`be, in podcenil dejstvo, da zlo ni doma le v dru`benih strukturah, paè pa tudi v srcu ljudi. Posledica je bil vedno veèji moralni raz- kroj dru`be in še posebno njene samozvane “avantgarde”, ki se je konèal s politiènim in gospodarskim polomom. Toda tudi kapita- lizem je zgrajen na številnih zmotah, zaradi èesar je njegova praksa razdiralna. Res je spod- budil velik razvoj znanosti in tehnike, poveèal proizvodnjo, trgovino in `ivljenjsko raven, vendar postaja bolj in bolj kontraprodukti- ven, kar pomeni, da veè obljublja kot izpolni, veè unièi kot ustvari in rešuje probleme, ki jih je sam povzroèil, tako, da jih pretvarja v še veèje te`ave ali prelaga na ramena revnih slojev prebivalstva, revnih delov sveta in pri- hodnjih rodov. Kapitalizem je prišel do svojih meja in pri- tisk v loncu narašèa. Da je temu res tako, ka- `ejo številni pokazatelji: &    0  Razvite industrijske dr`ave in naèin `iv- ljenja in dela v njih so danes glavni krivci za propadanje biosfere našega planeta, to- rej za ropanje zalog neobnovljivih surovin in virov energije, za ogrevanje ozraèja, ve- èanje ozonske luknje, onesna`evanje prsti in talnih ter podtalnih voda, za èezmerno sekanje tropskih gozdov, za unièevanje ve- likih naravnih biotopov in izumiranje rast- linskih ter `ivalskih vrst. Podatki so veè kot zastrašujoèi: - Zaradi vedno veèjih izpustov toplogrednih plinov, ki nastajajo med drugim pri izgo- revanju fosilnih goriv v industriji, prometu in kmetijstvu, se je povpreèna tempera- tura našega planeta v zadnjem stoletju po- veèala povpreèno za 0,5 oC , strokovnjaki pa napovedujejo, da se bo planet do leta 2090 ogrel za nadaljnje 2,5 oC. Èe se to zgodi, bodo posledice takšne, kakršnih èlo- veštvo še ni do`ivelo; med drugim bo priš- lo do dviga morske gladine, spremembe podnebnih pasov, zmanjšanje kolièine vode '()*   & 1   ( /     # v rekah in jezerih in do drugih klimatskih katastrof. - Druga ujma, povezana s spremembami v ozraèju po krivdi èloveka, je veèanje ozon- ske luknje. Meritve ka`ejo, da se ozonski plašè našega planeta, ki nas šèiti pred ne- varnim sevanjem iz vesolja, hitro tanjša, ozonska luknja v visokih plasteh ozraèja pa je vedno veèja. - Zaradi veèanja števila prebivalstva, še bolj pa zaradi urbanizacije, narašèanje indu- strijske proizvodnje, intenzivnega kmetijs- tva, velike porabe vode v gospodinjstvih in drugega, se hitro zmanjšujejo zaloge pit- ne vode. - Zaradi poveèanja svetovne industrijske proizvodnje v zadnjih dveh stoletjih za dvestokrat je prièelo zmanjkovati tudi su- rovin, svetovna “proizvodnja” vseh vrst od- padkov pa je danes nekaj deset bilijonov ton. - Èeprav so gozdovi in plodna prst velikega `ivljenjskega pomena za èloveka, ravna- mo danes tudi z njimi skrajno neodgovor- no. Izraèuni ka`ejo, da bo v primeru, èe bo šlo tako naprej kot gre, èez 50 let po- sekana polovica vseh tropskih gozdov, ki so pljuèa našega planeta. Po oceni Orga- nizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), pa je `e danes unièenih ali moè- no prizadetih 15 odstotkov za kmetovanje primernih površin našega planeta, v na- slednjih desetletjih pa bo šlo po zlu let- no še skoraj 10 milijonov hektarjev plodne zemlje. - Hitrost izumiranja `ivalskih in rastlinskih vrst je danes tisoèkrat veèja, kot sploh kdajkoli v zadnjih 65 milijonih let. )    (   Logika kapitala se prenaša danes tudi na trg delovne sile. Za tistega, ki `eli na njem prodajati svoje znanje, svoje umske sposob- nosti, svojo telesno moè ali svoje telesne spret- nosti velja za to isti zakon trga, ki velja tudi za krompir, paradi`nike, tehniène izdelke ali strupene zvarke, to je zakon “ponudbe in pov- praševanja”. Èe potemtakem nekdo nima na prodaj neèesa, po èemer je povpraševanje, ali pa je njegova cena prevelika, potem mu ne preostane drugega, kot da se postavi v ved- no daljšo vrsto brezposelnih. Skratka — èlo- vek se po krivdi `eleznih zakonov kapitali- stiènega trga postopoma spreminja v kupljivo blago, katerega ceno doloèa trg delovne sile. Ker se zdi lastnikom kapitala cena èloveko- vega dela v veèini primerov prevelika, smo prièa tudi vedno veèjemu nadomešèanju ljudi s stroji in bolj uèinkoviti organizaciji dela ter izvozu delovnih mest tja, kjer je delovna sila cenejša. Zaradi tega postaja brezposelnost vedno hujši problem. Podatki so zgovorni: medtem ko je bilo leta 1980 v obeh Nemèijah skupaj brezposel- nih 0,9 milijona ljudi, jih je danes veè kot štiri milijone, v Franciji se je število brezpo- selnih v istem obdobju poveèalo od 1,4 na 3,5 milijona, v Angliji od 1,5 na tri milijone, na Japonskem od 1,1 na 2,5 milijona — in številke povsod narašèajo. Niè drugaèe ni v ZDA. Uradno je v dr`avi 8 milijonov brezposelnih, toda k tej številki je treba prišteti še 6 mili- jonov ljudi, ki so prenehali iskati slu`bo, ker je bil njihov trud dolgo èasa zaman, nadalje 4,5 milijona ljudi, ki delajo proti svoji volji s krajšanim delovnim èasom in še 8 milijo- nov ljudi, ki delajo le zaèasno. Skupaj je naraslo število brezposelnih ljudi v najbolj razvitih industrijskih dr`avah od 10 odstotkov za delo voljnih in sposobnih lju- di v letu 1980 na 20 odstotkov v letu 2002; odstotek brezposelnih je še mnogo veèji v dr- `avah v razvoju, ki so sprejele logiko liberal- nega tr`nega gospodarstva. Tudi tisti, ki še imajo delo, vedno bolj èu- tijo njegovo neèloveènost, zaradi èesar strmo pada kakovost dela in s tem veselje in zado- voljstvo delavcev ob delu. Lastniki in uprav- ( /      ljalci kapitala skušajo namreè, podobno kot iz narave, èimveè iztisniti tudi iz delavcev. Podatki za vse veèje industrijske dr`ave ka`ejo tudi, da se plaèe delojemalcev `e nekaj èasa relativno in absolutno zni`ujejo. Z drugimi besedami — realne plaèe, to je inflacije oèiš- èena kupna moè, je danes v veèini dr`av v povpreèju ni`ja kot pred leti. In kaj šele bo, ko bo prišlo v naslednjih letih do nadaljne- ga upada letnih stopenj gospodarske rasti? 2    1   Za kratek èas — in samo v nekaterih dr`a- vah na zahodu — je prišlo po drugi svetovni vojni do svojske racionalnosti: dr`ave so še naprej dopušèale, da so se njihovi dr`avlja- ni znašli v socialni stiski, iz katere so jim nato vsaj za silo pomagale. Seveda ne iz ljubezni in èlovekoljubnosti. Najveèji razlog, da je priš- lo do nastanka “socialne” dr`ave, je bil ideo- loški in sistemski konflikt z dr`avami “real- nega socializma”, ki je zahteval od zahodnih dr`av, da poka`ejo vsaj kolikortoliko èloveški obraz. Da je bilo temu res tako, vidimo iz tega, da prihaja v njih po letu 1990 spet do “shujšanja dr`ave”, to je do socialnega golo- seka. Zato gre tudi znotraj bogatih dr`av ved- no veèjemu številu ljudi iz leta v leto slabše. Tako na primer `ivi v ZDA 32,7 odstotka èrnega in 11,3 odstotak belega prebivalstva pod mejo revšèine, v dr`avah Evropske unije pa vsaj obèasno strada zaradi revšèine veè kot 5 milijonov ljudi. Èe ta golosek ni še hujši, po- tem zgolj zato, ker se je v zadnjih desetih letih pojavil nov vir bogatenja bogatih — in sicer borzno špekulanstvo. Kako dolgo bo še tra- jalo, ne ve nihèe. Medtem ko ka`eta onesna`evanje okolja in narašèanje brezposelnosti na to, da liberalno tr`no gospodarstvo ni uspelo rešiti problemov, povezanih s proizvodnjo, ka`e veèanje social- nih razlik znotraj industrijskih dr`av in med njimi ter dr`avami v razvoju, da ni uspelo rešiti niti problemov delitve ustvarjanja. Posebno zgovorni so podatki o prepadu med bogatimi in revnimi dr`avami. Èeprav trpi danes v najrevnejših delih sveta veè kot milijarda ljudi hudo pomanjkanje, je pomoè bogatih dr`av iz leta v leto manjša. Namesto da bi dale dr`avam v razvoju vsaj 0,7 odstotka svojega letno bruto domaèega proizvoda, kot so jim priporoèili `e pred tridesetimi leti Zdru`eni narodi, jim dajejo danes le drobec tega: ZDA 0,1, Nemèija 0,27, Anglija 0,32 odstotka. Za boljše razumevanje tega, kaj se dogaja, si predstavljajmo, da vsak dan napol- nimo v revnih delih sveta 100 Jumbo-Jetsov z dojenèki in malèki ter mirne duše gledamo in dopušèamo, da se vsakih 14 minut zruši eno izmed njih, medtem ko majhna elita na zahodu zapravlja svoj èas s potrošništvom. V svoji knjigi Tisoèletje, zmagovalci in pora`enci v prihodnje svetovnem redu je podal franco- ski ekonomist Jacques Attai grozljivo podobo svetovnega gospodarstva, ki bo v prihodnje razdelilo ljudi na dvoje. Prvo skupino bodo tvorili “bogati nomadi”, ki si bodo prigrabili vse, kar obstoja na zemlji, drugo skupino pa “revni nomadi”, ki ne bodo imeli nièesar, kar bi lahko imenovali domovina. )  *      Hitre gospodarske in dru`bene spremem- be v zadnjih dveh stoletjih so bile mogoèe samo zato, ker je prišlo do spremembe èlo- veka, socialnih oblik ̀ ivljenja in etiènih norm. @ivljenje zahodnega èloveka in zahodne dru`be je dolgo èasa veèalo takoimenovani socialni kapital — in `ivelo od njega. @al tega, podobno kot naravni kapital, danes moderni èlovek vedno onesna`uje in razdira. Posledice vidimo na vsakem koraku. Bivanjska prazni- na, moralni individualizem, zanikanje vseh avtoritet, materializacija `ivljenja, popredme- tenje èloveka, njegova popolna podrejenost produkcijskemu stroju, izginjanje obèestva, narašèanje vseh oblik psiho in sociopatoloških pojavov, ka`ejo, da nismo na pravi poti. ( /     # Krivdo za narašèanje modernega barbars- tva ni mogoèe pripisati zgolj in samo posa- meznikom, paè pa je ta posledica vedno bolj bolne dru`be. Èlovekovo `ivljenje ima na- mreè svojo posebnost: èe ljudje ne skrbijo za svojo osebnostno rast, ampak skušajo, tako kot danes, sebe le iz`iveti, potem priène nji- hovo `ivljenje izgubljati smisel, vrednost in mikavnost. Isto velja za zahodno kulturo. Èe se bodo pustili ljudje še neprej zamotiti od manj pomembnih in postranskih reèi v `iv- ljenju, dopustili spremeniti svoje `ivljenje v eno samo neskonèno zabavno prireditev in bodo še bolj zagnano malikovali snovno ter pletli iz dneva v dan bolj gosto mre`o slepil, napaènih podmen, zgrešenih meril in ciljev, tako da veèina med njimi ne loèi veè med nor- malnim in nenormalnim, lepim in grdim, do- brim in zlom, moralnim in nemoralnim, zdravim in bolnim, napredkom in nazado- vanjem, resnico in la`jo, potem je zaton za- hodne kulture zanesljiv. In sicer brez krikov strahu ali boleèine nad tem. Kako naj se brani kultura, v kateri je vse, kar je bilo èloveštvu dosedaj sveto in nedotakljivo, izpostavljeno omalova`evanju, zanièevanju in posmehu. Vedno veèja bivanjska praznina, ki jo puš- èa za seboj sedanja kultura, in katero imajo nekateri za velik dose`ek modernega sveta, je tudi sicer nevarna. Prej ali slej jo bodo ne- kateri napolnili z novimi, `ivljenju sovra`nimi utopijami. 333 Kapitalizem potemtakem ne pozna samo zmagovalcev, ampak tudi pora`ence. In nje- gova pravila so taka, da je na koncu daleè veè pora`encev kot zmagovalcev. Kot ugotavlja nemški dru`boslovec Robert Kurz, njegova celotna bilanca ni samo negativna, ampak po- razna. Po njegovem mnenju namreè ne sme- mo imeti pred oèmi le nekaj zadnjih “tolstih” let, paè pa je treba upoštevati `ivljenje vseh rodov, ki so bili dosedaj dele`ni kapitalistiène “modernizacije”. Prav tako ne smemo šteti le ljudi, ki dobro `ivijo v visoko razvitih in- dustrijskih de`elah, ampak celotno svetov- no prebivalstvo. Povsem nedopustno je po njegovem mnenju tudi to, da jemljemo za merilo kosmati domaèi proizvod oziroma do- hodek na èloveka v dolarjih; ti pokazatelji na- mreè niè ne povedo o dejanski kakovosti `iv- ljenja veèine ljudi v dr`avi, niti to, da je po- trošništvo le nadomestek za vedno bolj prazno `ivljenje. In konèno je potrebno od ustvar- jenega dohodka odšteti tudi vedno veèje “de- fenzivne” stroške torej izdatke za bla`itev eko- loške škode in negativnih socialnih ter zdravs- tvenih posledic, da o kulturnem obubo`anju sploh ne govorimo. Tudi pred nedavnim opravljena raziska- va Fernand Brandel Centra za ekonomijo, Dr- `avne univerze v New Yorku, je prišla do na- slednjega zakljuèka: “Dolgoroèno pada ka- kovost `ivljenja povsod po svetu, kjer vlada kapitalistièni sistem”. Morda sta oba zakljuèka in številni dru- gi, podobni, nekoliko pretirani. Vendar ni da- leè od resnice reèi: 1. Politika dvajsetega stoletja je bila politi- ka organizirane neodgovornosti in po mnenju Zbignieva Brzezinskega, svetoval- ca za nacionalno varnost nekdanjega ame- riškega predsednika Jimmya Carterja, celo “organizirana blaznost”, do katere je prišlo v prvi vrsti zaradi pešanja religiozne mi- sli in posledièno pomanjkanja moralnih vizij ter ideologij, ki so hotele ustvariti ne- besa na zemlji. To je, kot je svojèas rekel nemški pesnik Friedrich Hölderlin, zanes- ljiva pot v pekel. 2. Èlovekova moè nad naravo se nepretrgo- ma veèa, vendar z njo ne ravnamo pamet- no in odgovorno, zaradi èesar so posledice za èloveka vedno bolj pogubne. 3. Praktièna zavest ljudi postaja moènejša, vendar hkrati s tem izginjajo ̀ ivljenja vred- ne alternative. ( /       4. Osebna in kolektivna prièakovanja rastejo in vedno bolj presegajo vse razumne meje, medtem ko upravièene zahteve veèinskega, revnega sveta, ostajajo neizpolnjene. 5. Naèina `ivljenja in dela, ki prevladuje da- nes v visoko razvitih industrijskih dr`a- vah, ni mogoèe razširiti na ves svet, ker bi bile politiène, kulturne, socialne in eko- loške posledice katastrofalne. 6. Ves razvoj nam uhaja z vajeti, zaradi èesar ga vedno te`je usmerjamo v pravo smer. 7. Èe `elimo priti na zeleno vejo, se bomo morali spet okleniti pravih vrednot in me- ril, ki smo jih v zadnjih dveh stoletjih na Zahodu prièeli metati èez krov, misleè, da so zastarela in jih na poti v prihodnost ne potrebujemo veè. Zmotno je misliti, da je mo`no probleme liberalnega kapitalizma rešiti zgolj z moral- nimi apeli. Èisto nesmiselno je namreè zah- tevati praviènost in enakost, èe sta bistvo in gonilna sila sistema nepraviènost in neena- kost. Podobno se je tudi nesmiselno razbur- jati nad ekološko škodo in skušati “ekolo- gizirati” sistem, ki `ivi od ropanja, onesna- `evanja in razdiranja narave. In nenazadnje je tudi otroško naivno raèunati na tiste, ki imajo korist od tega, da so stvari takšne, kot so. Sistem sam je treba spremeniti. Zato se mora morala politizirati. Danes je vse postavljeno na glavo. Zato se nam zdijo najveèje neumnosti normalne, tisto, kar je samoumevno, pa nemogoèe. Ker so stvarne rešitve v veliki meri izrinjene iz naše posebne in dru`bene zavesti, se mnogim zdi, da ni alternativ. In vendar so rešitve daleè bolj preproste, kot misli veèina. Potrebno je troje: - Naravne zaloge, delovna orodja, èlovekovo znanje in sposobnosti je treba uporabiti tako — in za to —, da bodo imeli vsi ljud- je, povsod po svetu zagotovljeno dostojno `ivljenjsko raven, torej da noben èlovek ne bo trpel lakote in revšèine. - Ustaviti je treba katastrofalno, neodgovor- no in nevarno zapravljanje naravnih za- log, denarja, znanja, ustvarjalnega mišlje- nja in èasa za oboro`evalno industrijo, proizvodnjo nepotrebnih in naravi škodlji- vih snovi in izdelkov ter snovanje tehno- logij, ki niso po meri èloveka ali pome- nijo nevarnost za demokracijo. - Spodbuditi je treba ljudi, da svojega `iv- ljenja ne bodo zapravljali s slepim potro- šništvom in duha ubijajoèo masovno kul- turo in drugimi stvarmi na zunanjih obo- dih `ivljenja. Èisto mogoèe je, da se bo današnja visoko organizirana norost tragièno konèala, ker ne bomo zmogli moèi za novo `ivljenje. Toda morebitna lastna nemoè spremeniti potek, še ne opravièuje, da se naredimo neumne in pojemo hvalnice Cesarjevim novim oblaèi- lom. Posebno kristjani bi morali vedeti, ko- liko bije ura. ( /