"zda jn Za Vod za gospoda rs k o propagando - Domžale, Ljubljanska 92 - Ureja uredniški odbor ...... Odgovorni urednik Milan Firmi - - Izhaja vsa ke-ga 25. v metecil — 2iro račun 600-20-2-458 — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Leto L — St 3 — Domžale 25. XII. 1%2 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE SREČNO 1963! Za nami je se eno leto vztrajnega in plodnega dela, leto uspehov in novih življenjskih izkušenj. Proizvajalci v industriji zaključujejo spet eno obdobje velikih uspehov pa tudi trdega boja za dvig proizvodnje in proizvodnosti, nekateri pa imajo za seboj tudi že vključevanje v svetovni trg, kar je pogoj za hitrejši razvoj in napredek našega gospodarstva, druge kolektive pa usmeritev na inozemska tržišča še čaka. Po isti poti napredka je šlo o letu, ki ga '/uključujemo, tudi kmetijstvo v občini, ki pa si bo za rentabilne jšo proizvodnjo moralo priskrbeti še dodatne kmetijske površine. Šolstvo in zdravstvo sta v tem letu šla na novo pot samoupravljanja in delitve dohodka, kar naj bo spodbuda za kvalitetnejše delo in za večjo angažiranost članov teh kolektivov. Ne majhne uspehe imajo za sabo tudi društva in organizacije. Letošnje leto zaključujemo z novimi usiavnimi dokumenti, razprave o osnutku obeh ustav, zvezne in republiške, pa nam odpirajo široko pod- ročje dela in naporov ter nam nalagajo nove naloge pri izdelavi kar najbolj ustreznega občinskega statuta, statutov krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, ki bodo urejali socialistične odnose med občani. Seveda pa bo tudi v bodoče pred nami vsemi še vedno vodilna skrb za nenehno rast proizvodnje z novimi proizvajalnimi sredstvi in z večjo storilnostjo, razvijanje vedno novih oblik samoupravljanja v gospodarstvu, javnih službah in krajevnih skupnostih ter delitev doliodka po delu. Z uveljavitvijo teh načel bo postal naš občan svoboden Človek kot proizvajalec in upravljavec in zavesten nosilec in uresničevalec našega socialističnega družbenega sistema. Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Domžal čestita vsem občanom k doseženim uspeliom v letu, ki odhaja, v novem letu 1963 pa jim želi zdravja, sreče in zadovoljstva ter mnogo delovnih uspehov na vseh področjih gospodarske in družbene aktivnosti. m ^^hEM ČLANOM UREDNIŠKEGA jj iN REDAKCIJSKEGA ODBORA. VSEM |j DOPISNIKOM IN SODELAVCEM TER ^ VSEM BRALCEM 2ELI SREČNO IN §§ USPEHOV BOGATO NOVO LETO H 1963 Odgovorni urednik IN SE ENA ZELJA: DA BI NAS LIST POSTAL LAST NAS VSEH IN DA BI BILI VSI OBČANI NJEGOVI VNETI SODELAVCI! II! II Komunalni center Domžale začetek izgradnje mestnega središča Plan perspektivnega razvoja občine Domžale predvideva poleg ostalih objektov, tudi izgradnjo družbenega centra in centra za družbeno prehrano v enem samem objektu — komunal nem centru v Domžalah. Z izgradnjo tega centra bi bile za dolgo dobo zadovoljene potrebe po vseh poslovnih in družabnih prostorih v kraju samem in njegovi ožji in širši okolici, povečale bi se trgovske in gostinske kapacitete in ustvarili ugodnejši pogoji za kulturno, prosvetno in izobraževalno delo, ki se sedaj prav zaradi pomunjka-nja primernih prostorov ne more razviti. Izgradnjo takega centra in mestnega središča narekujejo mnogi gospodarski, demografski in ekonomski faktorji. Geografski položaj občine Domžale je omogočil, da se je na njenem območju razvilo dobro prometno omrežje. Z izgradnjo avtomobilske ceste Ljubljana—Maribor in ob pospešenem razvoju avtomobilizma se je vloga Domžal pri tranzitnem turizmu še posebno povečala. 2e v bližnji prihodnosti pa se bo gradila mednarodna avtomobilska cesta, ki bo imela južno od Domžal edini odcep, ki bo povezovat to važno prometno žilo z domžalskim in mengeško-kamniškim bazenom, kar daje slutiti, da se bodo Domžale v bodoče še hitreje razvijale in da bodo morale postati ne samo gospodarsko, temveč tudi v turističnem pogledu pomembna postojanka. Ugodna gravitacijska lega, močno razvita industrija, naraščajoči promet, tranzitni turizem in perspektive, ki jih daje izgradnja moderne avtomobilske ceste, vse to so elementi, ki opravičujejo izgradnjo široko zasnovanega komunalnega centra s posebnim poudarkom na gostinskih objektih, ki bi bistveno pripomogli h kvaliteti gostinskih uslug in povečanju sedanjih razpoložljivih kapacitet, obenem pa bi bilo a tem dokončno rešeno tudi vprašanje družbene prehrane. Ker je vprašanje gradnje tega komunalnega centra v zadnjem ča.su spet postalo aktualno in smo se za korak približali njegovi realizaciji, objavljamo nekaj osnovnih podatkov iz programa te gradnji-, čeprav je v prvi fu/Ji mišljena le izgradnja gostinskega dela tega centra skupno z obratom družbene prehrani-. Po ugotovitvah regionalne obdelave domžalskega bazena bodo Domžale kot razvijajoče se industrijsko mesto imele v bližnji prihodnosti ea. 8.600 — 9.000 prebivalcev, i širšo okolico Vira, Trzina in Doba pa bodo središče območja 9 skupno ca. 20.000 prebivulci. Ta načelna ugotovitev pa se dalje navezuje na naslednjo, da so numreč Domžale s takimi naselbinskimi kapacitetami daleč presegle okvir tipujočega in kapaeilutivno negotovega programa mesta. Domžale s širšim območjem oz. zaledjem odločno uveljavljajo iu zahtevujo vsebinsko detajlno določen in perspektivni program mestnega središča z vsemi njegovimi elementi, kot so organizirano kulturno in družabno življenje, trgovina, poslovna dejuvnost, uradi železniško in avtobusno postajališče itd., skratka vse kar spuda v mestno središče. Domžale v tem pogledu danes nimajo mnogo, zastavljeni program pu je obsežen in finančno zahteven, zato je razumljivo, da moramo najprej analizirati potrebe za realizacijo programa tam, kjer so največje in najlnJj pereče. Najobsežnejši, najbolj pereč je program kulturnega, zabavnega, športnega, gospodarsko poslovnega in družbeno političnega življenja. Novejše študije in nekateri uspehi kažejo, da je možno tak program uresničiti v enem samem univerzalnem objektu hale, dvorane, ki bo odgovarjal po funkciji zulitevam gornjega programa. Gre za medsebojno sožitje zelo različnega jjrograina, kot so gledališče in kino predstave, zabavni- prireditve, pevski nastopi, gostovanju, zborovanja, večja predavanja, kongresi, razstave (Domžalski sejem!), praznične prireditve, plesi, športne prireditve (košarka!) v enem objektu, kar ima zlasti zu manjše kraje ekonomsko utemeljenost kar nujvečje izrabe dragega objekta. Seveda pa to ne izključuje možnosti, da manjše mesto, ki so razvija, ne izloči dela tega programa v poseben objekt, kar pa bo vsekakor pokazal sam razvoj (npr. posebej kiniKlvorana itd.). Trgovska dejavnost je v Domžalah majhna kljub veliki kupni Moči prebival-stva, čemur je vzrok slabo razvito trgovsko omrežje, razbilost lokalov po širšem območju, majhne kapaeilete in slaba opremljenost. Upravičena je zalo gradnja večje trgovske hiše, ki bi lahko zadovoljila tudi t. i. program mesečnih in letnih nakupov stvari, ki so jih morale Domžale kupovati dfUgje, Neruzvilo družbeno prehranjevanje zuhteva obrat družbene' prehrune, predvsem v sodobni in ekonomski obliki samopostrežne restavracije 3 kuhinjo, ki bi lahko delala tudi zu tovarne in druge obrate (tople malice, kosila), sem se navezuje seveda tudi potreba po lioljši klasični restavraciji s postrežbo. Pereče so potrebe po objektu družbenih orgunizncij, kjer bi našla mesto družbe-no-politična, vzgojna. sportnu dejavnost skupaj z gosp. organizacijami v sklopu prostorov, ki so temu programu skupni kot sejne sobe. predavalnice, knjižnica. Se posebej je občutna potreba po klubu, no- ti Ji i iS > m i m 3i'm O-o o 3 IM Maketa bodočega komunalnega centra v Domžalah silcu družbenega življenja, ki vključuje debato, branje, gledanje televizije, muzi-ciranje, igranje itd. Potreb* so različne in obsežne in tudi tu jih je možno zadovoljiti v enem objektu družbenih organizacij. Na podlagi take ocene najbolj perečih potreb za te dejavnosti in investicijska grupa po predhodnem predlogu splošnega tipa, ki ga je pripravil Kavod za urbanizem v Ljubljani, izbrala program vsebine družbenega centra in po predhodnih idejnih načrtih usmerila delo v načrtovanje glavnega projekta za vse 4 skupine objektov — trgovino, halo, restavracijo in klube ter tako z nakazanim začetkom del kmalu v letu 1963 postavila temelje iu obrise ne samo komunalnemu centru Domžal, ampak še širšemu in večjemu sklopu celotnega mestnega središča. Karakteristike projekta družbenega centra Domžal so naslednje: Objekti so pravilne ortogonalne tvorbe, konceptno organizirani ob vzdolžni osi Ljubljanske ceste, ob kateri so razvrščeni na obe strani: ta koncept ustvarja dvoje na magistralo Ljubljanske ceste orientiranih internih in intimnih trgov manjših dimenzij, ki so približani merilu človeka in tako bistven urbanistični arhitektonski element družbenega centra. Objekti, ki zahtevajo neposrednejši kontakt s pešcem, so potisnjeni navzven, trgovina in obrati družbene prehrane (restavracija) — hala in družbene organizacije s klubi pa navznoter. Hala dobi tako poletni fover v trgu, klubi in predavalnice pa intimnost in zaključenost v zadostnem odmiku. Predvidena ureditev celotnega območja centra Krajevne skupnosti v občim Domžale Osnutek zvezne (95. člen) posebno pa osnutek ustave Socialistične republike Slovenije (II. in 112. člen) posvečata precej pozornosti krajevnim skupnostim, ki jih v soglasju z občinsko skupščino ustanavljajo občani v naselju ali delu naselja kot svojo samoupravno teritorialno skupn ost. Ze skoraj leto dni obdeluje komisija za izdelavo osnutka občinskega statuta naše občine tudi vprašanje formiranja krajev, nih skupnosti na našem področju. Sele po izidu osnutkov obeh ustav je komisija izdelala prvi predlog o katerem bodo seveda občani dali svoje pripombe in dopolnitve. Ob izdelavi predlogov so imeli Pred seboj predvsem tale vprašanja: organizacija in naloge krajevne skupnosti, financiranje krajevnih skupnosti, območja krajevnih skupnosti ter odnos občana do krajevne skupnosti, krajevne skupnosti do občinske skupščine in njenih organov (svetov) ter odnos krajevne skupnosti do delovne organizacije in obratno. Komisija za pripravo osnutka je pripravila o gornjih vprašanjih naslednje predloge: L Organizacija krajevne skupnosti Krajevna skupnost je samoupravna teritorialna skupnost, ki jo organizirajo občani. Sklep o ustanovitvi se sprejme na zboru občanov, na katerem mora biti navzočih vsaj 10 %> vseh volivcev iz tistega območja. Akt o ustanovitvi izda občinska skupščina. Tako ustanovljena krajevna skupnost je pravna oseba, ki pa nima oblastnega značaja, njeni organi ne morejo opravljati upravnih zadev. Vsaka krajevna organizacija ima svoj statut s katerim je določena njena organizacija, poslovanje in naloge. Tudi statut krajevne skupnosti sprejmejo občani na zboru občanov. Najvišji organ krajevne skupnosti je zbor občanov. Ta lahko izvoli svet krajevne skupnosti, ki naj bi izvrševal sklepe zborov občanov in druge zadeve iz pristojnosti krajevne skupnosti Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi za uspešnejše delovanje tudi upravni odbor krajevne skupnosti, nadzorni odbor, razne komisije in po potrebi tudi tajništvo. Ce krajevna skupnost vključuje več volilnih enot mora biti v svetu krajevne skupnosti vsaj po en zastopnik vsake volilne enote. Število članov sveta in organzacijsko obliko pa določa statut krajevne skupnosti. Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja 2 leti, vsako leto naj bi se izmenjala polovica članov sveta. 2. Naloge krajevne skupnosti Krajevna skupnost Ln njeni organi organizirajo in pospešujejo komunalne, go- spodarske, socialne, zdravstvene, vaTstve-no vzgojne, telesno vzgojne, kulturne, prosvetne dejavnosti in službe, ki neposredno služijo družini, gospodinjstvom in občanom za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb; — skrbijo za varstvo oseb, ki jim je taka pomoč potrebna. Predlagajo skrbnike irn rejnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pred skrbništvo; — skrbijo za napredek stanovanjskega gosjiodarstva, pomagajo hišnim svetom in občanom pri upravljanju hiš in njihovih skladov ter pri vzdrževanju hiš; — organizirajo prostovoljno delo prebivalcev na svojem območju, zbirajo samo prispevke ter organizirajo kulturne, zabavne in druge prireditve: — dajejo mnenja in predloge občinski skupščini in njenim organom po posameznih vprašanjih ter predlagajo, la izda predpis ali drug splošen akt; — upravlja družbeno lastnino na svojem območju, v kolikor ji jo poverijo pristojni organi; — skrbi za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov na svojem območju, da služijo svojemu namenu, lahko upravlja krajevna pokopališča in skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar in za civilno zaščito: — opravlja družbeni nadzor nad poslovanjem trgovin in gostiln; — organizira lahko poravnalne svete; — opravlja tudi drage zadeve po veljavnih predpisih oziroma zadeve, ki jih da v delovno področje s pogodbo ali z odlokom občinska skupščina, ki mora zagotoviti tudi potrebna finančna sredstva. Vse podrobnejše naloge krajevne skupnosti naj določi njen statut. Pri delu so krajevni skupnosti dolžni pomagati člani občinske skupščine in njeni sveti, ki stanujejo na tem področju. Pri uresničevanju svojih nalog' krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi na območju občine, iz-menjaje izkušnje in po potrebi z združevanjem sredstev ustanavlja skupne servisne in delovne organizacije, organizira skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči ter sodeluje z delovnimi organizacijami na svojem območju, sodeluje pa tudi z občinsko skupščino in njenimi organi. 3. Financiranje krajevnih skupnosti Za svoje delo imajo krajevne skupnosti v glavnem tri vire dohodkov: prispevek, ki ga daje občinski proračun, sredstva, ki jih ustvarijo servisi in prispevki občanov. Občinska skupščina daje dotacije skupnostim lahko iz tehle virov: — del proračunskega prispevka iz dohodka zaposlenih, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti, ki ga vsako leto določi občinska skupščina; — da od stanovanjskih najemnin in del najemnin od poslovnih prostorov na1 območju krajevne skupnosti; — da občinske doklade iz območja krajevne skupnosti; — namenska sredstva, ki jih določi občinska skupščina na podlagi možnosti in potreb (prispevki za varstvo otrok, cestni sklad, socialne podriore, skrb za nasade in podobno). Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih z letnim finančnim planom razporejajo glede na program in potrebe skupnosti. Namenska sredstva morajo biti razporejena za namene, za katere so ji bila dana Predlog finančnega načrta skupnosti sprejmejo zbori občanov na območju krajevne skupnosti. Zbori občanov potrdijo tudi zaključni račun skupnosti. 4. Območja krajevnih skupnosti Po občinskem statutu in po osnutku obeh ustav organizirajo krajevne skupnosti občani. Vendar se je s tem vprašanjem dosti ukvarjala tudi občinska komisija, da bi dala lahko nasvete in predloge za razpravo. Doslej je bilo v občini 33 krajevnih odborov pa le 27 krajevnih organizacij SZDL. Ze doslej se teritoriji KO in KO SZDL niso ujemali, čeprav bi bilo to potrebno za uspešnejše delo. To je precejšnja razdrobljenost in precej krajevnih odborov ne bi moglo vršiti nalog, ki naj jih opravljajo krajevne skupnosti. Nekateri dosedanji krajevni odbori imajo tako malo volivcev, da bi težko izvolili celo organe krajevne skupnosti. kaj šele, da bi jih zamenjavali vsako leto polovico. Pri ustanavljanju krajevnih skupnosti ne more biti merilo le število prebivalcev, niti ne morejo .biti to območja starih občin ali še starejših krajevnih ljudskih odborov. Krajevnih skupnosti se ne da urejati z administrativnimi predpisi. V krajevne skupnosti se zbirajo občani sami, po svoji presoji, po svojih težnjah in interesih. Bodoče krajevne skupnosti bi morale tvoriti zaokroženo ekonomsko urbanistično enoto, ki ima pred seboj jicrspckiivni razvoj, občane morajo povezovati v krajevne skupnosti skupni interesi, za katere imajo tudi pogoje. Gotovo spadajo med tc elemente, ki združujejo interese občanov šola, zdravstveni dom, zadruga, trgovina, dvorane, klubi, večje naselje itd. Ob predlogih, ki jih bodo občani dajali za ustanavljanje krajevnih skupnosti, ne IkkIo smele prevladovati lokalisl iene težnje. Edino vodilo nam mora biti talka skupnost, ki bo sposobna ustvariti čim boljše pogoje za življenje občanov. Ob tem moramo računati, da se bodo za izvrševanja nekaterih nalog združevale celo krajevne skupnosti, kar bo omogočilo smotrnejše gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi, ki jih še dolgo ne bo toliko, kolikršne so naše potrebe. » Komisija je računajoč na vse to izdelala predlog, ki naj bo osnova za začetek razprav o območjih lxxločih krajevnih skupnosti. Razprave pa naj bodo povezane z dolžnostmi in nalogami krajevnih skupnosti, računajoč na njihov perspektivni razvoj. O predlogu komisije naj razpravljajo občani na sestankih StZDL in naj dajo svoje pripombe in predloge. Predlog komisije je ta: 1. Krajevna skupnost Mengeš s Topo-lami in Loko, 2. Krajevna skupnost Radomlje z Ro-vami, Homcem in Preserjem, 3. Krajevna skupnost Vir—Količcvo, 4. Krajevna skupnost Domžale (Depa-la vas, Studa, Stop), 5. Krajevna skupnost Dragomelj— PŠata, 6. Krajevna skupnost Ihan, 7. Krajevna skupnost Dob, 8. Krajevna skupnost Kri ina (Zalog), V Sloveniji je lotos večina občin popravila svoje odloke o občinski doklad.i od kmetijstva s tem, da so bile povišane občinske doklade za tiste katastrske občine, ki imajo boljše pogoje za obdelavo in ki so v bližini potrošnih središč. Tak ukrep je sprejel tudi občinski ljudski odbor v Domžalah in sicer po vsestranski razpravi in skrbni presoji na podlagi gospodarskih analiz. Namen je bil, da se uskladijo davčna bremena posameznih davkoplačevalcev v občini ter izenačijo davčni predpisi med občinami. V zvezi s tem pa so se slišale različne pripombe glede upravičenosti in gospodarske ule meljenosti teh ukrepov, zato bomo skušali ta odlok na kratko razložiti. Znano je, da se že od leta 1953 dalje odmerjajo davki na podlagi katastrskega 9. Krajevna skupnost Vrhpolje—Kraš- ce, 10. Krajevna skupnost Moravče— Ser|-j uče, 11. Krajevna skupnost Peče, 12. Krajevna skupnost Velika vas, 13. Krajevna skupnost Prevoje—Ra-folče, 14. Krajevna skupnost Lukovica—Zlato polje, 13. Krajevna skupnost Krašnja, 16. Krajevna skupnost Blagovica—Ceš-njice, 17. Krajevna skupnost Ožbolt—Trojane. Dosedanja KO SZDL Trzin in Jarše naj po iščeta najugodnejšo in najpravil-nejšo rešitev sama na razgovorih z občani. Območij krajevnih skupnosti ne bo določal občinski statut, temveč občani. Smatramo pa za pravilno, da je komisija izdelala predlog, ki naj bo osnova občanom pri razmišljanju o formiranju novih skupnosti, ki naj bodo take celote, da ne bo vsako leto teženj po spreminjanju območij, ampak naj bi bile perspek-tivn< tuko zaokrožene, da jih bodo vsakoletne izkušnje pri delu utrjevale in skla.pljale v enotna, samoupravna telesa, ki bodo kos reševati vso problematiko svojega območja. 5. Odnosi občanov do krajevne skupnosti Odnose krajevne skupnosti do delovnih organizacij in do občinske skupščine kakor tudi odnose med krajevnimi skupnostmi bodo predvsem obdelali statuti teh organov, kajti občinski statut ne more urejati teh odnosov, saj bi jih lahko krnili v njihovih pravicah. Občinska skupščina ne more biti kontrolni organ krajevne skupnosti, ki je samostojno samoupravno telo v pristojnostih, ki ji gredo. Upamo, da bo material o krajevnih skupnostih, ki ga je pripravila komisija bogat material za vsestransko razpravo po KO SZDL. ki naj zbirajo pripombe in predloge in jih dajejo komisiji za izdelavo statuta občine Dom/ali!. dohodka. To je tisti dohodek, ki ga ugotavlja kataster, upoštevajoč različne donosnosti zemljišč in različne stroške za proizvodnjo posameznih kmetijskih kultur. Zato deli kataster vsa zemljišča na osem razredov in glede na primerBOSi za obdelavo še na njive, travnike, sadovnjake, vrtove, pašnike in gozdove. Za vsako vrsto zemljišč in za vsak razred je bil izračunan dohodek, ki predstavlja povprečni donos zemljišča po tržnih cenah po odbitku materialnih stroškov. V zadnjih letih pa so se cene kmetijskih pridelkov močno spremenile. Sedanji dejanski dohodek je prav gotovo vsaj trikrat večji, kakor pa je izračunan katastrski dohodek, ugotovljen pred leti. Do povišanja dejanskih dohodkov je prišlo predvse mv nižinskih krajih, tj. tam, Dohodek in davek kmetijskih proizvajalcev v občini kjer obstajajo za to naravni pogoji in kjer je ugodna možnost za vnovčenje pridelkov. Razliko v dohodkih, ki j!ih ustvarjajo taka posestva je bilo potrebno vsaj delno zajeti z davkom. 1. r.i/r. 2. razr. 3. razr. od njiv..... 73 65 53 od travnikov . 43 36 29 od pašnikov . . 13 8 4 od gozdov . . . 14 11 8,5 2e na prvi pogled je razvidno, da navedeni katastrski dohodki ne ustrezajo več dcjanskcnvu stanju, ker so se znatno zvišale cene kmetijskih pridelkov in s tem tudi dohodki od zemljišč. Ce torej primerjamo obdavčitev v odnosu na dejanski dohodek moramo ugotoviti, da da- Velikost posestva, če bi bile samo njive Predpis davka: dohodnina......... občinska doklada .... skupaj ........... Dejanski dohodek teh posestev znaša po sedanjih cenah........... Po odbitku davka ostane proizvajalcu . Pri izračunavanju dejanskega dohodka je bil upoštevan povprečni donos nekaterih glavnih pridelkov, kot so krompir, pšenica in podobno. Pri povprečnem delovnem učinku je potrebno za obdelavo enega hektarja njiv okoli 70 delovnih dni, za obdelavo posameznega posestva torej: Posestvo 1 280 delovnih dni, posestvo 11 420 delovnih dni. posestvo III. pa 700 delovnih dni, dnevni povprečni zaslužek pa znaša na istih posestvih 1459, 1413 oz. 1361 dinarjev. Lestvice katastrskega dohodka se niso spreminjale od leta 1960 in katastrski dohodek na hektar zemljišča po teh lestvicah znaša v tisočih dinarjev: razr. 5. razr. 6. razr. 7. razr. 8. razr. 42 31 20 10 3 23 17 12,5 8 3 2,4 1,5 1 0,5 0,3 7 5,4 4 3 2 vek ne znižuje ravni povprečnega dohodka po delovnem dnevu. Za ilustracija navajamo tri primere davčnih predpisov za kmetijska posestva s katastrskim dohodkom: I 11. III. 212.000 din 318.000 dlin 530.000 din 4 ha HI. r. b ha 10 ha 38.180 69.960 143.100 93.280 146.280 254.400 131.460 216.240 397.500 540.000 810.000 1,350.000 408.540 593.760 952.500 Iz teh številk je razvidno, da davčna obremenitev ne ogroža procesa reprodukcije in da omogoča povpiečni dohodek v višini dohodka industrijskega delavca v obči ni. Pripomniti pa moramo, da v teh številkah niso zapopadeni zneski prispevka za socialno zavarovanje kmetov, ki predstavljajo 8,70"/o katastrskega dohodka in |>a po d;- 5250 od zavarovanega družinskega člana. Razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetov je obvezno ter se pri- spevki za to zavarovanje pobirajo istočasno z davki, čeprav to niso davki ampak prispevek za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev in njihovih družinskih članov. Praksa je tudi pokazala, da posestva, ki ne dosegajo 200.000 din katastrskega dohodka ne dajejo pogojev za polno zaposlitev niti enega delavca in da zato ni mogoče pričakovati, da hi bil na takem posestvu dosežen dohodek v taki visini, da bi zagotavljal sredstva za preživljanje lastnika in njegovih družinskih članov. Rešitev v takih primerih je samo v dopolnilu! zaposlitvi. Splošno znano dejstvo je tudi, da so prav takšna manjša posestva največkrat obremenjena z velikim številom za delo nesposobnih družinskih članov, otrok in starih ljudi in da se zato dohodek na aktivnega družinskega člana znižuje, ker mora ta delati za več ljudi. Povprečni dohodek močno pada tudi v primerili, kjer se ne vodi gospodarstvo po sodobnih metodah, kjer je pomanjkljiva meha mi zaci j a. kjer se ne poslužujejo agrotehničnih ukrepov itd. Enako zmanjšuje možnost večjega dohodka tudi gojenje velikciga števila različnih vrst poljedelskih kultur namesto jiridcloval-nja tistega, kar bi v damlh pogojih dalo večji donos in efekt. Iz teh skopih podatkov in pripomb vsakdo lahko spozna, da davčne obremenitve niso takšne, da bi bil dohodek po delovnem dnevu v kmetijstvu pod povprečnim dohodkom v industriji. Nikdar pa ni bilo in tudi v bodoče ni mogoče pričakovati, da bo vsako kmetijsko gospodarstvo sposobno preživljati vse člane, ki so kakorkoli vezani na posestvo, ki na njem sicer ne delajo, vendar od njega žive. Nekaj nasvetov koristnikom javnih cest v Domžalah Po zvezni uredbi (Uradni list FLRJ 51/50) in republiški odredbi iz leta 1955 je ločno določeno, kako in po katerih delih resic sinejo voziti posamezne kategorije vozil in hoditi pešci. Ker smo v zadnjem času tudi v Domžalah dobili urejene hodnike in jih nckHteri že uporabljajo v nedovoljene namene je prav, da občane seznanimo s temi predpisi. Po hodnikih za pešce smejo hoditi samo pešci. Prepovedano Pa je: a) kolesariti. Cc pa kdo vodi kolo peš, ga sme voditi samo po desni strani ceste in nc po pločnikih, b) po pločnikih se nc sme nosni neprimernih predmetov kol so lestve, deske in predmeti, s katerimi lahko zamažemo druge uporabnike, npr. dimnikarsko orodje, zamazane ali mastne posode in podobno. Take predmete mora pešec nosili po skrajni desni slrnni voznega cestišča, c) na pločnikih je prepovedano parkiranje vseh vrst vozil, razkladanje in nakladanje kuriva in podobno, če pa se tako delo ne more opravili drugje, ga je treba izvršili kar najhitreje, d) na pločnikih ni dovoljeno postajati v večjih grupah, če se s tem ovira redni promet. Pešci smejo prečkati cesto samo na zato določenih »PREHODIH ZA PEŠCE«, ki so označeni z belimi črtami. Kjer pa teh ni, je dolžnost pešca, da se pred prehodom prepriča, če je cesta prosta. Kolesarji smejo voziti le strogo po desni strani desne polovice _ cestišča. Ustavljanje in zadrževanje na prometnih cestah ni dovoljeno, ker je nevarno. Tudi puščanje dvokoles ob robnikih cest je prepovedano. Se posebej jc prepovedana prostoročna vožnja, vožnja v dvoje ali v troje in vožnja s pomanjkljivo opremljenim dvo-kolesom (brez luči. zavor in odbojnega stekla). Taka dvo-kolesa bodo uslužbenci I.M izločali iz prometa. Ni dovoljeno ludi piiš.'nnje vpreg na javnih cestah brez nadzorstva. Vsa vprežnn vozila morajo biti predpisano opremljena (luč. odbojna stekla). Nevarna je uporaba cest za otroška igrišča, zato strogo prepovedana. Ob cestah v Domžalah bodo spomladi urejeni cvetlični nasadi, pred spomenikom revolucije pa je tak park že urejen. Dolžnost nas vseh je, da te nasade čuvamo in gojimo in da na to opozarjamo tudi tiste, ki še nimajo zadosti razvitega čuta za lepoto. Želja varnostne službe je, da bi občani Domžal pokazali razumevanje za navedene ukrepe in nasvete, kršilci pa bodo imeli opravka z organi LM. Promet in nesreče V mesecu novembru je bilo na območju postaje LM Domžale enajst prometnih nesreč. Večina teh nesreč se je pripetila zaradi neprevidne vožnje enega ali drugega koristnrka javne ceste. Hujše posledice pa so nastale le pri promelni nesreči, ki se je pripetila dne 28. novembra ob 17.30 na glavni cesti pred gostiščem Kržišnik v Trzinu. Posledica te nesreče je, da sta bila kolesar in pešec hudo telesno poškodovana in da je nastalo na avtomobilu za 110.000 din materialne škode. Vzrok, da je prišlo do nesreče, pa je bil naslednji: Voznik osebnega avtomobila LJ 37-67. Ivan Rezar iz Ljubljane je vozil po desni strani ceste iz. Domžal proti Trzinu. Naenkrat je tik pred seboj zagle-dal na cesti prevrnjeno dvoko-)o. nekoliko vstran od kolesa pa kolesarja Pavleta Agniča iz Loko pri Mengšu, za katerega se je kasneje ugotovilo, da je bil vinjen. Voznik avtomobila ni mogel več uslaviti, se je pa še toliko umaknil, da ni zapeljal direktno čez d v okolo in ležečega kolesarja, ampak le čez njegovo roko in mu jo zmečkal. Tudi dvokolo je bilo le delno poškodovano. Takoj nato jc avtomobilist naletel še na pešca Ivana Jenka iz Sela pri Vodicah, ki je pešačil po desni strani ceste in je bil po vsej verjetnosti tudi nekoliko vinjen. Avlornobilist ga je zadel in podrl tako. da mu je priletel na krov motorja in dobil pri tem hude telesne poškodbe (po glavi in drugih delih telesa). Preiskava je pokazala, da je bil šofer popolnoma trezen. Dokazano je, da je nesrečo zakrivil vinjeni kolesar, kriv pa je ludi gostilničar, ki nrn je dail preveč pijače. Pridobivanje zemljišč pri KZ Lukavica-Moravče Osvajanje noviih površin je ena bistvenih nalog kmetijske zadruge pri razširjanju ter intenziviranju lastne proizvodnje. Najpomemibnejše načelo, ki nas bo vodilo pri teh akcijah, je dvig kmetijske proizvodnje ob sočasni krepitvi socialističnih odnosov, na vasi. Ce pogledamo — se vrši osvajanje površin v državnem merilu od 12 na 20 "/o povečanja zemljišč družbenega sektorja, kar predstavlja že lepe površine. Zato bomo tudi mi skupno z občinskimi organi in s pomočjo političnih organizacij sku-šali izpeljati naš program v celoti. Naš perspektivni plan za kmetijstvo se oslanja na nekatere bistvene momente, ki usmerjajo proizvodnjo v naši občini. Rastni pogoji: zemlja, podnebje, voda, kakor tudi nadmorska višina, če gledamo občino kot družbeno ekonomsko enoto, niso najugodnejši za pridelovanje nekaterih poljščin, ali pa je pridelovainje žit v višjih predelih občine negospodarsko. Iz navedenega se nam vsiljujeta dva sklepa: a) Usmeritev na najhitrejši prehod ekstenzivnega na intenzivno kmetijstvo v vseh panogah, kar pomeni predvsem povečanje hektarskih pridelkov, večjo prirejo na žival in povečanje storilnosti. b) Zagotovitev smotrne proizvodnje ob izkoriščanju najugodnejših pogojev, uvedba rajonizacije in pospešitev specializacije posestev. Ker je področje naše zadruge z oziram na nadmorsko višino zelo raznoliko, je temu prilagojena proizvodnja. Po prevladujočih panogah lahko razdelimo področje v tri rajone: t. Pol jedelsko-živinorc jski, ki zajema vse ozemlje okoli Domžal, Doba, Rado- melj, Mengša ter Lukovice, predvsem v nižinskih predelih. 2. 2ivinorejsko-sadjarski rajon predstavljajo višje ležeči predeli dolin ter pobočja hribov do približno 550 m nadmorske višine. Sem spadajo Rova, 2iče, Ra-folče, Dole ter Cešmjice pri Moravčah. 3. Živinorejsko-gozdarski rajon zajema vse višje predele. Z oz.irom na zgoraj omenjeno, si je zadruga postavila v svoj plan za razdobje 1962—1968 naslednje naloge: 1. Pridobiti novih zemljišč ca. 200 ha ter intenzivirati proizvodnjo na njih. 2. Izdelati plantažne nasade (jablan, hrušk) v Radomljah ter Moravčah. 3. Urediti in razširiti piitališče mlade živine v Moravčah. 4. Utrditi čvrsto kooperacijo v živalski in rastlinski proizvodnji na celotnem področju zadruge, prvenstveno pa v hribovitih predelih. KZ Lukovica bo v letu 1963 formirala tri glavne obrate: Domžale, Moravče in Lukovica. Spričo dejstva, da se industrija v Domžalah vise bolj razvija in da v to področje posega »Agrokomhinat« ter poskusni kmetijski center, bo obrat Moravče nastal v perspektivi center kmetijsko proizvodnje s poudarkom na živinoreji in sadjarstvu. Druga obrata imata podobne perspektive; ker je področje Črnega grabna po konfiguraciji terena v pretežni meri hribovito, se bo tu prvenstveno razvijala kooperacija, obrat Domžale pa bo imel plantažni nasad v Radomljah, ki se bo pozneje nadaljeval na področje Rafolč. Ad. 1 Zadruga je v letu 1961/62 pridobila v, Moravčah 80 ha zemljišč (travnikov) z arondacijo. Te površine so bile hidro- in agromeliorirauc in se na njih že uvaja intenzivna proizvodnja s kolobar je-njem. Te površine leže, kakor kaže slika v k. o. Moravče, k. o. Drtija, k. o. Mohor in k. o. Valentin. To so v večini površine močvirnega porekla in prve hidromelioracije segajo že v leto 1937. Na teh travnih površinah, ki se postopno spreminjajo v orne površine (do sedaj 20 ha), se s pravilnim kolobairjenjem usmerja proizvodnja krmskih rastlin za potrebe pitanja živine. Zadruga ima na samem arondiranem kompleksu dva hlevska objekta s kapaciteto 500 glav pitane živine, za kar pa današnja zemljišča ne zadostujejo in je še vedno pereče pomanjkanje krme. V letu 1963 bodo arondiraiia, odkupljena ali zamenjana zemljišča v Moravčah, kar predstavlja razširitev že obstoječega kompleksa in sicer na površine na Ce-bulovni, nadalje Roženbergu tat na področju severno od vasi Drtija—Brinje ter na Breznih do ceste Moravče—Peče. Te površine se bodo izkoriščale izključno za rastlinsko proizvodnjo. V letu 1964 se predvideva nakup zemljišč južno od Drtije tj. zemljiški kompleks Bolnik, Šverk, Gorica ter Cešnjice, za sadno plantažo pa so predvidena zemljišča — Stegne, Podlisjak, Hribce. Drugi kompleks sadne plantaže pa je na področju Krašc — k. o. Andrej, to so področja Dobrave, Topolovca, Erjovicc, Ključeve in Hriba. V letu 1965 pa se bo pod ružabito zemljišče na ivodročju Sp. in Zg. Tustanja potem na Vrhpoljskom polju (ki na skici ni vrisano), zaključilo pa se bo ob sadni plantaži v Cešnjicah. V Soteski se širi še en kompleks proti Podstranu, ki se bo izkoriščal tudi za rastlinsko proizvodnjo. Vse omenjeno predstavlja osvajanje novih površin na tem področju, kar predstavlja površino ca. 250 ha. Pridobitev teh površin bo zadoščala za prehrano 500 in več glav mlade živine, zato bo zadruga v perspektivi zgradila še en hlevski objekt. Kakor je že omenjeno, se bodo zemljišča pridobivala z arondaoijo, nakupom ali zamenjavo. Pri nakupu zemljišč se upošteva trikratni katastrski dohodek. Za plačilo bo zadruga koristila dolgoročna investicijska posojila na podlagi izgotov-ljenih elaboratov o nakupu zemljišč. Kolikor bo potrebno, se bodo omenjeni kompleksi širili v okviru, ki ga podaja skica in bo verjetno za združevanje zemljišč potrebno izkrčiti tudi nekatere gozdne površine, ki leže med temi kompleksi. Ad. 2. Ureditev plantažnih nnsadov pade časovno v leto 1963/64 in sicer nasad v Radomljah in nasad v Moravčah. Oba nasada sestojila iz dveh kompleksov v krajši razdalji do 3 km. Komunikacije so za obe plantaži povoljne, izdelati je potrebno le nekaj poti. bazene za vodo ter skladišča za sadje. Oba kompleksa skupaj predstavljata površino 110 ha. Elaborat za sadjarske plantažr vsebuje vse nove prijeme modernega sadjarstva, kar zadeva vzgojo, izbor ter vse ostale agrotehnične ukrepe. Spočetka bo potrebno razvijati sadjarstvo vzporedno z in- tenziviranjom živinoreje (sejati več krmnih rastlin), tako bo rizik v sadjarstvu 'onjši, ker le nismo dorasli pogojem za isto sadno gospodarstvo. Obnovljeno adjnrstvo bo imelo značaj izrazito bla-ovne proizvodnje, povečala bi se vrcd-ost pridelka,po količini in kakovosti, POVeCali se bodo denarni dohodki, kot tudi potrošnja tehničnih sredstev (gnojila, orodje, stroji). Seveda se tako izboljšajo tudi pogoji za sadno industrijo. Ad. 3 Posestvo Moravče ima dva hlevska objekt«, Kjer pripravlja 250 glav mlade pitane živine. V prihodnjem letu se bo to število povečalo za 100% s pri- dobitvijo novih zemljišč. Poleg tega poklanja zadruga vse več pozornosti zamenjavi pasme na celem področju KZ in sicer uvaja sivorjavo in izloča pinegav-sko pasmo. Ad. 4 Iz leta v leto se daje vedno več ]w>udarka koojieraciji, predvsem na hribovitih področjih. Poudarek je enak. ali pa še morda bolj izrazen pri kooperaciji za živalske proizvode, vsaj iz komercialnega vidika in se zato polaga vedno več važnosti na sklepanje pogodb za pitanje živine vseh kategorij. /. ozirom na dejstvo, da sivo rjava teleta kot simenfalska goved priraščajo bolje in hitreje in da tržišče vse bolj zahteva to robo, je menjava pasme iz dneva v dan aktual-nejša. Tako bo postala kooperacija ena glavnih nalog zadruge na vseh tistih i>od-ročjih, kjer ima zadruga svoje interesne sfere, nima pa lastne proizvodnje. V daljši perspektivi do leta 1968 bo zadruga v takem sestavu in obsegu kot je nakazano, razvijala nov program širjenja in pridobivanja novih zemljišč, kjer bo vključeno tudi krčenje gozdov. Prvenstveno velja to za center zadružne proizvodnje Moravče, in sicer za razširitev že obstoječih plantaž in eventualno gojenje nn-vih kultur. ing. Jože Dolžan Reorganizacija osnovnih šol v Črnem grabnu br ,,, m V preduprilski Jugoslaviji je bilo šolanje privilegij, po osvoboditvi pa se jc podoba spre-einla. / reorganizacijo je popravljena krivica, vsem šoloobveznim otrokom pa dosegljiva splošna izobrazba. Leta 1958 se je poveza I,i nižja gimnazija z dotlej samostojno osnovno šolo in se preimenovala v centralno osnovno šolo. Ta sprememba je sicer pomenila v očeh okoliškega prebivalstva korak nazaj, ker so Sentožbolt podružnice centralne šole na Brdu, v doglednem času pa se bosta povezali z njo šc šoli v Krašnji in Blagovici, s katerima smo trenutno le pedagoško povezani Danes mnogi med nami še ne vrednotijo te nove pridobitve v polnem pomenu besede in se ne zavedajo, kako zelo je olajšana pot do znanja tudi otrokom Črnega grabna v primeri s predvojnimi časi. Ta šola kot zaključna enota odpira pot na vse strani, je enakovredna, vsebinsko pa znatno bolj življenjska kot nekdanja nižja gimnazija, dosegljiva pa z majhnimi stroški prav vsem. Izobrazba pomeni v današnjem času najboljšo doto, ki nam je ne more nihče vzeti. Cvetoča ajda me vsako leto gledali v gimnaziji nekaj več. spomni na prvo bridko slovo Spremenil se je le naziv šole. od doma, ko srni odšla v ljubljansko gimnazijo, Gimnazija je bila nam, otrokom Cmega grabna, močno odmaknjena in je vsakega dijaka že v naj-nežnejši dobi iztrgala iz družinskega kroga, nepremožnim staršem pa pomenila nešteto žrtev in odpovedi, če so hoteli kriti poleg drugih stroškov še mesečno vzdrževalnimi v zavodu. Ni čudno da so tedaj le redki nadaljevali študij. Z brdske šole so odšli kvečjemu trije do štirje letno, včasih tudi manj. ? drugih šol Črnega grabna pa niti toliko. l'o osvoboditvi se je podoba doni,, spremenila. Ljudska oblast je za razliko od prejšnje odpravila oviro za splošno izobraževanje naše mladine s tem, da je razširila mrežo više organiziranih šol. Tako smo do-bili tudi na Brdu »edemletko, ki se je že 1. 1950 preosnovala v nižjo gimnazijo. Absolventi sedemletke so istega leta oprn. v'li malo maturo na Brdu. Danes so odrasli ljudje; nekateri °d njih so dokončal: srednjo šolo. posamezni univerzo, vsi Po vrsti pn so spoštovanja vredni člani naše družbe. Gimnazija je bila velika pridobitev za nnš šolski okoliš. Tudi starši so vedno bolj spoznavali, da njihovim otrokom ne no zadoščala tolikšna izobrazba Kot j,, njim', zato so množično pošiljali svoje otroke v gimnazijo. Prihajali so z vseli okoliških šol. pa 4,K]j g Trojan. Sent. gotarda. Velike I.nšne in Hov. čeravno so ti kraji gravitirali drugam. dejansko pa smo jo naredili še bolj ljudsko in dostopno slehernemu učencu obvezne šole, vsebinsko pa jo spremenili tako, da je zahtevnejša in še bolj živi jenjska. Centralna osnovna šola ima ualogo, da sprejme po končanem IV. razredu vse učence okoliških šol, ki naj bi na centralni dokončali višje razrede. Do reorganizacije je prišlo letos tudi v naši občini. Nerazvite osnovne šole so namreč Prireditve za najmlajše ob novem letu Občinski odbor SZDL in občinska zveza prijateljev mladine bosta tako kot vsako leto ludi letos organizirala vrsto prireditev v času novoletnih praznikov. Glavna atrakcija Im> vsekakor spet sprevod dedka Mraza, ki bo sel skozi Domžale in vsa večja naselja v občini, dalje obdaritev predšolskih otrok in proslave novoletne jelke po šolah, brezplačne kinopredstnve, lutkovne predstave, predvajanje ozkolračnih filmov po šolah in obiski no-pMtale problematične ne samo voletnegu sejma in drugih pri- _______I! ___. i ..... r luido konkurenco* v telo dobrih odnosih in omenil sem že, da v njihovih prodajalnah prodajajo nase izdelke, in i pa v naših njihove klobuke. Naši proizvodnji se namreč dopolnjujeta, SEŠ1R izdeluje klobuke iz zajčje dlake, mi pa iz volne. V tem je bistvena razlika med njimi in nami. V zvezi s klobiičnrstvoni pa bi rad poudaril še eno zanimivost. Tujina se namreč zelo zanima za tulce. 'Iako si sedaj prizadevamo, da bi prešli na izv(oz. Zato pripravljalno tudi elaborat za rekonstrukcijo obrala, kjer izdelujemo tulce in .klobuke in kot pred vide v amo bomo vložili vanjo okrog 25 milijonov dinarjev, 'lako se je tudi na tem področju izdelovanja klobukov odprla možnost, da povečamo produkcijo, česar doslej ni bilo. Za naš domači trg namreč naša sedanja proizvodnja klobukov povsem zadostuje. Končno smo prišli do konfekcije, ki predstavlja, kot ste rekli v začetku, večino vaše proizvodnje. Z izdelavo konfekcije smo začeli, kot sem že povedal, leta 1956, in sicer z 12 starimi stroji. Tedaj, ko smo začeli izdelovati oblačila, je v bistvu začela naslajati naša jugoslovanska konfekcija. O njeni potrebnosti se je govorilo povsod, delavnice in obrali zanjo so rasli kot gobe po dežju, nenačrtno in brez potrebnih izkušenj. Tako se je zgodilo, da smo jo začeli izdelovati na vseh koncih in krajih v državi in da je [ireplavila trg. Toda zaradi majhne izbire, slabe kakovosti in nenavajenosti kupcev nanjo, ni šla v prodajo. Razumljivo je, da je tako stanje vplivalo tudi na naše podjetja in da smo že v samih začetkih proizvodnje zašli v težave. S temi smo se borili nekaj let in šele leto, dve nazaj so se razmere glede konfekcije začele urejati. Letošnje leto pa pomeni za našo konfekcijo prelomnico. Uspelo nam je ujeti korak z modo, in to ne samo v modelih, marveč ludi v materiala. Bistveno se je izboljšala 'udi kvaliteta in reči smem, da si konfekcija v naši državi zelo hitro osvaja trg in da danes sega po njej že okrog 40% kupeov. Seveda je to še vodim daleč za tujim povprečjem, zlasti ajneriškim, kjer je delež konfokeijo pri nakupu obleke že preko 90•/«. Zato menim, da imamo v izdelavi konfekcije še veliko možnosti za razvoj proizvodnje. V zadnjem času smo si našli tudi svoje področje. Usmerili smo se v izdelavo športne konfekcije in izdelujemo plašče iz nylona, razne bunde, posebno liliona, športne hlače (kavbojke) in podobno. Konfekcijo prodajamo v lastnih prodajalnah, vendar je zelo pomemben naš odjemalec Modna hiša v Ljubljani. Ko bodo v bližnji prihodnosti dograjene še druge modne hiše v državi, predvidevamo, da bomo v njih prodali več kot polovico naše proizvodnje. Rekli ste, da hodite vštric z modo. Kako vam to uspeva? Poleg lega, da zasledujemo modo po svetu preko revij in žurnalov, imamo tudi lastne modne ustvarjalce. Vendar pa vprašanje sodobnih modelov ni tako pe- reč problem. Bistveno važno za konfekcijo so moderni vzorci blaga in novi materiali, ki se dan za dnem pojavljajo v svetu. Ce bi nam naša tekstilna industrija lahko dobavljala modernejše vzorce, zlasti pa tudi nove, moderne materiale, bi lahko ponudili trgu tako rekoč čez noč najmodernejšo konfekcijo. Ce naša konfekcija še vedno nekoliko zaostaja za svetom, ni to toliko njena krivda, kot je temu vzrok dejstvo, da nimamo vedno na voljo primernih, modernih tkanin. Tako se je končal naš razgovor. Morda smo se premalo zadržali pri celi vrsti vsakdanjih težav, ki tarejo delavce prizadevnega kolektiva. Prepričal pa nas je, da so osnovne težave že za njimi, da so si znali poiskati svoj prostor med drugimi sorodnimi podjetji ter da imajo pred sabo jasno začrtano pot, kar vse je osnovni pogoj za uspešen razvoj in uspeh. V prefeklem mesecu se je delovni kolekliv zdravstvenega doma »Dr. Tineta Zajca« Domžale na dii./ahnein večeru poslovil od šlirih svojih sodelavk babic: Marije Krjavšek in Marije Kavka iz Domžal, Pavle Zaje iz Lukovice in Lucije Maselj jz Krnšiije, ki so se lelos po več kot »5-lelnem delu poslovile od aktivnega službovanja in nastopile zasluženi pokoj. Od zaslužnih zdravstvenih delavk so se poslovili v imenu kolektiva dr. Maks Kremžar, sef dispanzerja za žene in otroke v Domžalah, in dr. Miran Celestinn, predsednik upravnega odbora zdravstvenega doma, v imenu obč. LO Domžale pa tov. Štefan llorvnl. načelnik oddelka za splošne zadeve. Predstavniki kolektiva in obč. LO Domžale so izročili slavljenkam tudi spominska darila Na sliki od leve proti desni: Marija Kavka, Lucija Maselj, dr. Maks Kremžar, Pavla Zaje in Marija Erjavšek ZAKAJ . . ., ZATO . . . iniuiKi—i........wi......mm.......aa— Zakaj tovarna jedilnega olja ►SONČNICA« na Viru kuri poleg premoga še luske od semen oljaric? To varčevanje najbolj občutimo okoliški prebivalci, saj imamo na podstrešjih kar precejšen del saj. Veter raznaša te saje daleč naokrog in jeza gospodinj se še poveča, ko sušijo perilo in ga te saje zama-žejo včasih toliko, da je potrebno ponovno pranje. Prosimo vas. če nam lahko posredujete odgovor Sončnice kako je s stvarjo in če se to vprašanje res ne da drugače rešiti? Zakaj v večernem in jutranjem času na postaji JARŠE ne gorijo električne luči >vsaj« kadar je na postaji vlak? Vsaka možna nesreča »zavoljo teme) bo mnogo dražja kakor jvotro-šena električna energija. Zakaj se ne doikonča »asfaltiranje« ceste od I.KKA do iMKNGSA? Bo res treba čakati, dokler cesta ne bo še slnbša kot je bila? Kakšen pomen ima nedokon. čani del cestišča med Bistrico in novo zgrajeno cesto v Domžalah? Ali se leli nek,, j metrov res ne da bolje urediti? Mislim, da če nič drugeirn. nai se poskrbi vsaj za to. da bodo pime zasute in da bo križišče primerno razsvetljeno. S tem bodo prihranili mnojro muk voznikom, kolesarjem in pešcem. Poleg tega predlagam, da se križišče na glavni cesti kjer je odcep za Domžale - Kamnik in iz obratne smeri za Ljubljano primerno razsvetli. Delavska univerza v Domžalah je v preteklih letih dosegala lepe uspehe na vsi h področjih "pošolskega izobraževanja ter ekonomske in družbeno politične vzgoje. Poljudna predavanja, jezikovni tečaji ' in različni seminarji so postali že stalna oblika zadovoljevanja kulturnih potreb občanov. Enako tudi šole za starše in šole za življenje. Letos pa. čeprav smo že sredi sezone, ni čutiti, da imamo v Domžalah še -delavsko univerzo; kajti povsod >e popolno mrtvilo. Mnogo je interesentov za> ■ jezikovne tečaje, interes'je za predavanja in kvalitetne kulturne prire- ditve, ker pa vsega lega ni, se sprašujemo, kaj je temu vzrok. Ali je kdo, ki bi lahko povedal,- zaka j • delavska univerza v Domžalah spi? V rubriki »Zakaj« objavljamo vprašanja naših bralcev, ki so aktualna in zanimiva za širši krog.ljudi. No vsako vprašanje želimo objaviti tudi odgovor z najbolj pristojnega mesta. Namen rubrike je konstruktivna kritika in pojasnjevanje, zato vabimo k sodelovanju tiste, ki vprašujejo in tiste, ki odgovarjajo. ODGOVOR Glede na objavo v prvi številki občinskega poročevalca, da gradbeni inšpektorat in svet za urbanizem počasi rešujeta vloge drža vil jamov, daje ObLO naslednje pojasnilo: Obstoječi veljavni predpisi, teh je pet, namreč določajo, da ima občinski upravni organ za gradbeništvo samo te pristojnosti, da sprejema vloge državljan ov-občanov, jih kontrolira, če so pravilno opremljene in taksirane, posreduje vloge svetu za urbanizem v razpravo in mnenje, ne pa v dokončno odločitev, nato pa opravi gradbeni organ ogled na mestu samem. Prvostopni organ izdela nato predlog odločbe, na katero da nato drugostopni organ pritrdilno ali zavrnitveno rešitev. Končna odločba občine Domžale je torej vezana na soglasje višjih organov. Ta dolgi postopek velja za zadeve lokacij v ožjih gradbenih okoliših: Postopek za lokacije izven gradbenega okoliša, pa je še toliko daljši, ker gre razen na pritrditev OI.O še na republiški urbanistični inšpektorat. Tako dolg postopek je samo za pridobitev odločbe o uporabi zemljišča za gradbene namene (lokacijski postopek). Po tem dolgem postopku se rešujejo tudi zadeve za postavitev ograj, kozolcev, manjših adaptacij in podobno. Sele a pridobitvijo lokacijske odločbe stranka lahko išče zaželene načrte, katere predloži v pregled in potrditev revizijski komisiji ter nato zaprosi za gradbeno dovoljenje. Takih vlog za pridobitev lokacij in gradbenih dovoljenj je bilo v letošnjem letu vloženih 263 za lokacijski postopek, 92 za revizijo načrta. 92 za gradbeno dovoljenje, 70 za delo v lastni režiji, poleg tega pa še 263 za gradbena soglasja. Iz tega sledi, da za počasno reševanje vlog ni kriv občinski upravni organ, temveč postopek, ki je določen s splošnimi predpisi, ki jih morajo uslužbenci obvezno izvrševati. Znano pa je namreč tudi to, da je v občini Domžale relativno najmočnejša gradbena dejavnost glede na število primerov (jradbenih zadev. PISMA Iz Doba Pravijo, da so sestanki SZDL v našem kraju redki in slabo obiskani; pravijo tudi, da je na teh in drugih sestankih videti večinoma iste ljudi, ki rešujejo redno tate probleme brez posebnih uspehov, seveda. Zato v Dobu še vedno ni ustreza jočega trgovskega in gostinskega lokala in jih, po prepričanju mnlodii.šnih, še lep čas ne bo, masovne organizacije se pa na svojih sestankih in prireditvah drenjajo v enih in istih prostorih stavbe, katere zunanjost ne da niti slutiti, da gre za dvorano KUD Svobode in za edino dvorano oziroma skupni prostor v Dobu sploh; čeprav bi naš kraj baje že davno lahko imel dostojen kulturni dom. Vaščani se še vedno bore s poplavami po poljih in v vasi sami, še vedno morajo čakati na avtobuse pod milim nebom, ali pa se tiščati k poštnemu zidu. Tudi brivnica je dobro skrita in mora človek-nedoma-čin hiti kaj pozoren, da jo najde. Zato na prej najde DOtbk, ki teče od Crnelega skozi Dob. saj mu že nos pove. kje je. Voda v njem je oo zaslugi gnojnice, ki priteka vanj na Crnelem, kalna in smrdeča in se je najbrže zahvaliti le trdnosti Dobljanov, da še. ni prišlo do kakih nevarnih obolenj, posebno med živino (sanitarna inšpekcija!?). Tudi 0 vodovodu seveda ni govora. Kino predstave imamo po zu-slugi nekaterih posameznikov redno, žal, le v sredah; vendar to ni tako tragično, saj jo v okolici obilo kinodvoran. Ljudje se zatekajo, kot v starih, dobrih časih, v gostilno, ki je prijetno spremenila svojo notranjost, in v cerkev. Končno bo v kratkem tudi naše električno omrežje urejeno. Tudi pionirski odred na šoli se je v letošnjimi tekmovanju za kipec »Kurirja Joviec dobro izkazal, saj je zase del 4. do 8. mesto v okraju in prejel r>0 tisoč (lin nagrade. Torej le ni vse tako brezupno. Kakšne nove probleme bo pa prinesla obvozna pot, ki bo Speljana skozi Dob, bomo pa še videli. Dvorana na zadnjem letnem občnem zboru SZDL ni bila prazna, toda pogovoru o ustavi in celotnemu sestanku, so dali prevladujoče obeležje kmečki ljudje, kar je do neke mere presenetljivo. Naš kraj namreč že dolgo ni več izključno kmetijski. Večina prebivalcev živi od tovarn in le manjšina je kmečka. Slišijo pa se pritožbe, da tudi sicer ti nekmečki ljudje vse premalo sodelujejo pri skupnih vprašanjih vasi. Kmečki problemi, vprašanje zemlje, so bili jedro pogovora. Vprašanje odvzema zemlje ni le dob-ska krajevna zadeva. Splošna družbena posestva se pojavljajo povsod v Sloveniji, kar nas opozarja, da smo se bolj resno lotili modernizacije našega kmetijstva, da smo pred pomembnimi spremembami na vasi. Hočemo modernih obratov tudi v kmetijstvu, velik, mehaniziran obrat, ki proizvaja izključno za trg. S tem bomo uskladili kmetijsko proizvodnjo z industrijsko; s tem šele Immiio uskladili naše celotno gospodarstvo. Modernizacija kmetijstva je nujno povzročala tudi spremembe v dosedanjih lastniških odnosih. Lahko si človek predstavlja, kako boleče je za kmečke posestnike, če se morajo odreči svoji mogoče najboljši zemlji, ki leži severno od Zvezne ceste. Vendar sami uvidevajo. da mimo tega ne bo mogoče iti. Z vprašanjem zemlje je zvezana še bolj pereča stvar: vprašanje nadaljnje eksistence kmečkih ljudi v celoti in posameznikov, Debata je opozorila na slučaje, ki že nastajajo in na slučaje, ki se bodo z. novimi odnosi na jao pojavili. Ne gre tu za mlade kmečke ljudi, ki si že tedaj raje iščejo (Uda v industriji. Gre za to, v kakšnem položaju se bodo znašli kmečki ljudje zrelih let, ko se bodo morali nujno vključiti v industrijo ali pa v splošno družbene kmeti iske obrale. Se bolj pereče se je postavilo vprašanje starejših "kmečkih ljudi, pa onemoglih, starih ljudi tako imenovanih | reužitkar-jev; ljudje bi radi vedeli kaj nova ustava o tem predvideva, Prav ta debata je pokazala, da naš kmečki človek predvideva spremembe in o njih jasno in konkretno debatira. Debata je bila zelo trezna. Žal si glede lega najvažnejšega vprašanja nismo mogli dati točnega odgovora in so morali ljudje oditi z negotovostjo v sreu. Jasno pa je nekaj: naša družba ima predvsem pred očmi za vse občane zagotoviti človeka dostojno življenje, zato tudi ne bo dopustila, da bi bili ljudje ki so vs<- svoje moči dali zemlji, prepuščeni samim sebi ali Zajeti v OF prav vse kar čuti slovensko* Težka borba za nacionalno in socialno osvoboditev je zahtevala izjemnih naporov od vsega slovenskega naroda. Nič manj pomembna od jurišev na nemške bunkerje ni bila široka in vsestranska aktivnost, ki so jo globoko v zaledju, v bližini okupatorjevih postojank, razvili odbori OF. Proučevanje njihove dejavnosti nam pokaže presenetljivo sliko ogromnih materialnih žrtev, ki jih je poleg visokega krvnega davka žrtoval slovenski narod za svojo svobodo in boljšo bodočnost. * Članek je napisan na podlagi obstoječega arhivskega gradiva partijskih ln frontinlh organizacij kamniškega okrožja v Zgodovinskem arhivu CK ZKS ln v arhivu Instituta za zgodovino delavskega gibanja ter ustnih ln pismenih Informacij nekaterih političnih delavcev bivšega kamniškega partijskega okrožja Pisan Je v Iskreni želji, da bi bil skromno ogrodje prikazu velike aktivnosti organiracl) OF na področju domžalske obrtne. Objavljamo ga v upanju, da bo vspodbuda starejšim In mlajšim aiktivistom nase obilne, k! so se aktivno udeležili tega boja. da pošljejo redakciji tega glasina svoje spomine na pomembnejše dogodke ln talko pomagajo vsestransk* osvetlita to veliko obdobje naše zgodovin«. Še eno veliko posebnost naše NO 15 nam pomaga razjasnili poznavanje dejavnosti organizacij OF. NOB je bila hkrati tudi ljudska revolucija, zato je bilo nujno že v toku oborožene borbe graditi tudi temelje nove demokratične oblasti. Prav z razmahom in utrjevanjem OF na terenu in z razširjeno dejavnostjo so odbori OF preraščali v osnovne celice nove ljudske oblasti celo na področjih, ki jih je kontroliral okupator. Odbori OF so sčasoma začeli opravljati posle, ki jih v mirno-dobskem času opravljajo oblastni organi (socialno skrbstvo, gospodarska vprašanja, pobiranje davkov itd.). To je velika specifičnost NOB v Sloveniji. Pogoji za nastanek in širjenje omrežja odborov OF, te temeljne oblike aktivizi-ranja vsega slovenskega naroda za naš osvobodilni boj, pa so bili v posameznih slovenskih predelih različni. V organizaciji OF lahko sledimo zanimivim posebnostim, ki so jih terjale krajevne prilike in katerim so se morale organizacije OF prilagoditi, če so hotele v svojem delova- nju doseči uspehe. Tudi Ua kamniškem in domžalskem področju je šel ta razvoj včasih svojstveno j>ot. Breme povezova-nja in akti vizi ra D j a pristašev OF pa je tudi ležalo na Komunistični partiji. Ves ta čas od vstaje in tudi še v letu 1942 je bilo težišče narodnoosvobodilnega boja v kamniškem okrožju, kakor tudi drugod na (■orenjskem, predvsem na delovanju partizanskih edinic. Surova nemška okupacijska metoda — aretacije, preseljevanja, streljanje talcev je predstavljala veliko oviro povezovanju simpali zerjev OF v terenske odbore. Drugi, tudi velik problem, je bilo pomanjkanje kadra, ki bi se posvetil izključno političnemu delu. Maloštevilni organizatorji NOR so bili preobremenjeni z reševanjem vojaških vprašanj. Inštruktor CK KPS Tomo Brejc — Pavle je uspel osnovati 14. septembra 1941 na sestanku aktivistov v gradu Krumperk občinski odbor OF za Domžale in okolico. Zaradi obsežnih aretacij in težke situacije po tragediji Radomeljske čete 28. oktobra 1941 na Golčaju je tudi ta edini odbor prenehal delovati. Iz istih razlogov tudi ni bilo mogoče organizirati nadalj- PREDLOGI KRITIKA pa miloščini kogarkoli. Splošna želja pa je vendarle bila ta, da bi se že pred spremembami, ali pa vsaj hkrati z njimi jasno uredila tudi navedena vprašanja. PRIHODNJE LETO BO V CESNJICAH DRUGAČE Učenci in učitelji v Cešnjlcah imajo za svoje delo le dva prostora, ljoljc povedano — brloga: 44 učencev se uči v temni sobi mežna.rijc, ki služi tudi šoli že od leta I«**). Prav tam stanuje tudi učitelj. Toda to ni samska soba, pač pa iz disk zbit prostor na podstrešju, kamor le težko prideš, če nisi spreten in gibčen. Dokler sta bila tu dva učitelja, je mlajši stanoval na podrtrešju, drugu leto pa se je preselil - po odhodu kolega — v pravo stanovanje l Kuhinjo in sobico, ki je sedaj, ko je ostal tu le en sam, odpovedano. Podstrešje je prepustil novodošlemu kolegu, sam pa po enem letu službovanja zaprosil za premestitev. To se je ponavljalo iz lela v leto. Dve leti češnjic je bilo doslej vsakemu učitelju dovolj. Ze pred devetimi leti so začeli govoriti o gradnji nove šole. Ovira je bila pot, po kateri je bil dovoz materiala nemogoč. Tega je sedaj konec. Z združenimi močmi dveh komun in s sodelovanjem prebivalcev šolskega okoliša bomo zgradili stanovanjsko stavbo, v kateri bodo poleg stanovanja tudi šolski prostori, v pritličju pa manjša dvorana za prireditve. V začetku leta smo izvolili gradbeni odbor, ki je stal pred težko nalogo, kako z majhnimi sredstvi zgraditi stavbo, ki hi zadostila kulturnim potrebam desetih vasi. S pomočjo občinskega ljudskega odbora Domžale, smo začetne težave okrog načrtov in zemljišča hitro rešili. Graditi smo začeli v začetku julija. Vsa gradbena dela opravljajo prebivalci domačega okoliša. Poleg opravljenega prostovoljnega dela (ca 450 ur) so prispevali tudi 63 m* lesa. (.radnja poteka v redu in do konca leta bo stavba pod streho. Dograditev nove stavbe bo velika pridobitev za Cesnjice in okoliške vasi. Otroci bodo dobili prostor, kjer bo učitelj res lahko zaživel z njimi, jih vodil in jim pomagal, česar so doslej pogrešali, ker drug drugega niso mogli spoznati. Mladina in tudi odrasli pa bodo dobili prostor, kjer bodo lahko deležni kulturnih dobrin, za katere so bili doslej prikrai- IZ ZALOGA POD TROJICO Mnogim je že znana vas Zalog pod Trojico, posebno iz časa narodnoosvobodilnega boja, saj jc bil tu začetek Male Rusije, kakor so nemški okupatorji imenovali Moravsko dolino. V najtežjem času okupatorjevega terorja so prebivalci te vasi izvolili svoj Narodnoosvobodilni odbor, ki se :e po osvoboditvi preimenoval v NOO Kokošnje-Zalog, kasneje pa sije teritorij tega NOO razdelil na tri krajevne odbore in sicer Vrhpolje, Krašee in Krtino. Ko je bila za celotni teritorij Moravske doline ustanovljena občina Moravče, je bil spet na terenu šestih vasi izvoljen kra- jevni odbor Osvobodilne fronte, katerega naslednik je sedanji KO SZDL Zalog. Ta odbor je bil vsa pretekla leta delaven in aktiven in je kljub marsikaterim težavam uspešno reševal marsikatere krajevne probleme in organiziral prostovoljno delo. Tudi na zadnji konferenci SZDL, ki je Rla dne 18. novembra je bila udeležba kair zadovoljiva, iz poročil odbornikov pa je bilo slišati, da je od 176 volivcev 130 članov socialistične zveze, da je bila članarina že pred konferenco pobrana za vse leto in da je odbor organiziral posebno prireditev, katere čisti dobiček je podaril prebivalcem in šolski mladini vasi Trojica za nabavo televizorja. Ker pa je bilo tega denarja premalo, so prebivalci prispevali tudi v gotovini, manjkajoči znesek pa je primaknil občinski odbor SZDL Domžale. Sedaj imajo tudi na Trojici televizor in tisti, ki zaradi odaljenosti niso mogli obiskovati kina in drugih kulturnih prireditev, danes lahko po televiziji spremljajo domače in tuje dogodke in se v večernih urah razvedre. Prebivalci Trojice so hvaležni za izkazano razumevanje, obenem pa naj bo to skromno priznanje za žrtve, katere so doprinesli v času NOB, saj je bila ta vas od okupatorja skoro v celoti polgana. DPD SVOBODA' DOMŽALE V NOVI SEZONI Po občnem zboru, o katerem smo poročali v zadnji številki, je imel upravni odbor društva dve seji. eno redno in eno izredno. Na redni seji je pre- gledal možnosti za bodoče delo, sprejel sklepe in postavil komisijo, ki naj pripravi predlog programa za delo v tekoči sezoni. Ta komisija je svoje delo tudi opravifla in predlagala ukrepe, ki naj bi poživili delo v društvu in aktivirali sekcije in članstvo. Upravni odbor je predlog programa v celoti osvojil in potrdil. Trenutno delujejo v druStvu štiri sekcije in sicer: dramska, Pevska, recitatorska in filmska, rva je pričela z delom filmska, ki je imela v okviru kino gledališča že štiri predstave s predavanji in diskusijami. Tudi mešani pevski zbor že dela in se je prvič v tej sezoni predstavil na akademiji v počastitev dneva republike. Recitatorji pripravljajo samostojen recita-ciiski nastop pod naslovom »Trdinov večer«. Društvo bo v kratkem praznovalo 10. obletnico svojega obstoja. Za to praznovanje bo pripravilo kulturni teden in povabilo k sodelovanju sosednja kulturno-prosvetna društva in domžalsko godbo na pihala. Največje težave ima dramska sekcija, ki kar ne more zbran svojih vrst, ker se posamezni člani, ki bi lahko sodelovali, temu sodelovanju nekako odtegujejo. Kje so časi, ko so bili vsi tisti, ki niso bili povabljeni da sodelujejo, užaljeni, danes pa se minogi puste prositi, da pomagajo. Koliko več kulturnih užitkov bi bili fahko deležni nafti ljmdje, če bi bilo več sodelovanja m discipliniranosti. Ob pomoči političnih in družbenih organizacij bo vsekakor potrebno to stanje zboljšati, kajti sicer postavljenega programa ne bo mogoče realizirati, delo posameznikov, ki se trudijo, pa bo zaman. njih odborov OF. Zmotno bi bilo smatrati razširjenost organizacij OF v letu 1941 za merilo razpoloženja prebivalstva na Kamniškem. Sam okupator je moral priznati, da »večina prebivalstva simpatizira s tolpami...« Čeprav se jc krog aktivnih pristašev OF v letu 1942 znalno razširil, pa je njihovo povezovanje v odbore OF iz že navedenih vzrokov tudi v tem letu napredovalo zelo počasi. Se vse leto 1942 so terenski odbori v ravninskem delu kamniškega okrožja predstavljali bolj trenutno povezavo aktivistov, ki jih je od časa do časa sklical kak terenski partizan za izvršitev pomembnejše naloge. Vse leto je bilo politično delo tesno povezano z delovanjem vojaških edinic, ki so svoje akcije često povezovale s politično propagandnim delom. Za organiziranje terena jo v večji meri skrbel edinole okrožni sekretar KPS Nace Storlekar — Jože. V začetku 1943 leta je v kamniškem okrožju delovalo 27 terenskih odborov OF. ki so opravljali važne naloge oskrbovalnega značaja. Največ organizacij je nastalo v Črnem grabnu. Tuhinjski dolini in na Moravškem, kjer so bili zaradi ome- jene možnosti nemške kontrole boljši pogoji za temeljito politično delo. Odbori OF pa so delovali že tudi v večjih središčih — v Domžalah od junija, v Mengšu od decembra 1942. Pomen teh odborov je bil velik. Brez njih bi se Kamniški bataljon težko obnovil, brez njih bi tudi zavest po težkih udaroih — prav v letu 1942 je nemško divjanje nad civilnim prebivalstvom z velikimi selitvami in streljanj idoseglo svoj višek — težko ostala na takšni višini, kot jo je zahteval naš narodnoosvobodilni boj. Konec novembra 1942 se je na Gorenjskem mudil Roris Kidrič, t, decembra je v imenu CK KPS napisal Pokrajinskemu sekretariatu KPS za Gorenjsko pismo, v katerem ugotavlja, da je zaradi ugodnega položaja na velikih frontah in »spričo domačega položaja na Gorenjskem, ki ga označujeta vse vnetejša pripadnost slovenskega prebivalstva k Osvobodilni fronti in izrazit odpor proti nameravani mobilizaciji«, tudi tu dozorel čas. da se preide »k organiziranju rajonskih in okrožnih odborov OF.< Partija je dobila veliko nalogo: zajeti v OF prav vse, kar čuti slovensko. le naloge se je na domžalskem, litijskem in kamniškem področju v začetku 1943. leta lotil novi okrožni sekretar KPS Viktor Stražišar-Silvester s štirimi sodelavci in nekaj terenskimi partizani, ki mu jih je v pomoč dodelil Kamniški bataljon. Kamniško okrožje je razdelil na štiri rajone. 2e poročilo od 2. marca 1943 kaže. da je prizadevanje za organiziranje rar-tije in OF rodilo prve uspehe. Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko poroča, »da delo pri organiziranju rajonskih odborov OF napreduje im da se bo v kratkem formiral okrožni odbor OF.« Glede partijskih organizacij pa poroča, da je en rajonski komite že osnovan, drugi bo v kratkem, upa pa. da bo uspel sestavit tudi takšen okrožni komite, ki bo uetre zal svojim nalogam. Nepričakovan udare< in zastoj v organiziranju je nastal s Stra-žišarjevo smrtjo. Padel je 18. aprila 1943 v bližini Kolovra. Pokrajinski komite za Gorenjsko je v začetku junija 1943 poslal političnim delavcem na Kamniškem navodila za nadaljnje delo. (Se nadaljuje.) Na izredna seji pa je razširjeni upravni odbor skušal rešiti vprašanje hišnika v godbe-nem domu. Vendar kljub temu, da je seja trajala dva večera, problem ni bil zadovoljivo rešen. 2e na občnem zboru je bil sprejet v sporazumu z godbo sklep, da pride v dom nov hišnik, ker stari ni več vršil svojih dolžnosti in je izjavil, da se bo izselil. Ko pa bi se moral novo postavljeni hišnih v.seliti, pa se je stari premislil in sklep občnega zbora ni mogel biti uresničen. Nujno pa je. da se to vprašanje reši. kajti dom ne more ostati brez zanesljivega hišnika, ki bo svoje dolžnosti res opravljal in izvrševal sklepe ujiravnegu odbora.. Društvo vabi vse Domžalča-ne, ki so voljni sodelovati, da pomagajo pri poživitvi kulturno prosvetnega dela v Domžalah, posebno še pri mešanem pevskem zboru, ki ima vaje v vsak četrtek ob 20. uri v Glasbeni šoli. Vsakega novega pevca bomo zelo veseli. KONFERENCA KKA1EVNI 11 ORGANIZACIJ SZDL Na posvetovanju s predsedniki in tajniki Kt) SZDL v mesecu novembru 1962 je bil sprejet sklep, da bomo letne konference opravili v mesecu novembru. Večina organizacij se je dogovora držala, ponekod pa niso uspeli pripravili konferenc v dogovorjenem času. Zadnje konference že v mesecu decembru so bile v Preserjah, Ra-folčah, Homcu in Drngomlju. Ponekod so konference zakasnile iz opravičljivih razlogov kot npr. v Radomljah (ker so v nedeljo, določeno za konferenco pred prazniki 29. nov. delali). Večine konferenc niso pravočasno pripravili odbori Krajevnih organizacij, čeprav so imeli ves potreben material in navodila. Od priprav je bila odvisna vsebina in obisk konferenc. Točncjša analiza konferenc bo možna šele, ko 1k> občinski odbor prejel zapiske, poročila in razpravo na konferencah, l.ahko pa že sedaj ugo- tavljamo, da je večina od!>orov posvet Ha dovolj skrbi izbiri novih vodstev, saj so v odbore vključili skoraj polovico novih članov, posebno tudi več mladine in žena. Na konferencah so obravnavali skupne občinske probleme ]>olcg svojih drobnih, lokalnih teža V, Na podlagi predlogov In sklepov, ki so jih člani SZDL iznašali na konferencah, lw> občinski odbor SZDL zbral gradivo za občinsko konferenco, ki naj bi bila že v mesecu decembru. Odbori KO SZDL bi se zalo morali držati sedaj in v bodoče bolj točno dogovorov glede zapisnikov, pošiljanja statističnih poročil in plačevanja članarine, ker z nerednim delom ovirajo delo ostalih organov. Prav bi bilo in pričakujemo, da se bodo le našli dopisniki, ki bodo našemu glasilu dali svoja mnenja o konferencah v domačem kraju, saj je bil to obračun našega dosedanjega dela in so bili sprejeti napotki za bodoče. 3 NESttECE V INDUPLATI Zaradi večkratnih prekinitev električnega toka je iskal elektrotehnik I. Slabe napako v tovarniškem transformatorju. V predelu visoke napetosti je po nesreči prišel v slik s lokom, ki ga je močno zadel. Prvi mu je prihilel na pomoč električar Skok, ki je takoj obvestil delavce in le-li so mu družno nudili prvo pomoč ler poskrbeli za takojšen prevoz v bolnico. Slabe si je hitro opomogel brez hujših posledic. V petek 2. novembra si je delavec na tresilnem slroju v predpredilnici F, Novak zlomil levo roko. 3. nov. ob 19.30 uri se je ponesrečil vodovodni instalater J. Ručigaj. Popravljal jo vesno-sušilni stroj. Pri zategovanju neke matici- mu je spodletel ključ in ga udaril v obraz. Udarec je bil tako močan, da je Ručigaj obležal nezavesten. Prvo pomoč so mu nudili prisebni tovariši. SPORT JARšANI ZABILI V 360 MINUTAH SAMO 1 GOL Zmagam so sledili porazi. Kriza ali naravna posledica. Druga polovica prvega dela tekmovanja jc bila kataslrofalna Kakor smo že poročali v našem listu je enajstorica TVJ) Partizan Jarše zabeležila v 7 srečanjih 6 zmag in en poraz. Preostale igre pa so presenetile vse navijaču; in nepristransko ljubitelje nogometa. Tekma z Rakekom se jc v Jaršah končala neodločeno (0:0), v Radečah so izgubili proti Pa-pirničarju z rezultatom 5:0. v Jaršah proti Rudarju II (Trbovlje) 4 :0 in končno še v Kočevju proti istoimenskemu klubu 4 : 1. Skupna bilanca golov jc za Jarše še vedno pozitivna saj so dali 30 golov in prejeli »samo« 20 golov. Toda, to je za tolažbo premalo. Iz prepričljivega prvega mesta, kamor so se plasirali po začetnih tekmah, so zdrsnili na 3 mesto. Nogometaši iz Jarš so ostali za Kočevjem in za Dobom. Po prikazanih tekmah lahko ugotovimo, da Jaršnni ne znajo streljati na gol. Obramba je zadovoljila, v večini primerov pa jc popolnoma odpovedal napad. Krilska vrsta jc le delno zadovoljila, ker se krilci zarške onajstorice običajno ne držijo svojih most. Slaba točka celotnega teama je podajanje ter pokrivanje in odkrivanje, da o menjavi sploh ne govorimo. Rrez dvoma bo potrebno napake v prihodnje popraviti saj se iz njih učimo. Več resnosti bo treba posvetiti tudi navzočnosti na tekmi saj so le malo tekem igrali v kompletni postavi. V tolažbo lahko zabeležimo za pomladanski del tekmovanja, da bodo odigrali vse težje tekme (Dob, Medvode, Usnjar--Vrhnika. Fnotnost-Jcvnica, Pa-pirničar-Radeče in Kočevje) doma kjer bodo imeli na svoji strani tudi gledalce, ki ne sledijo s priznanjem za prikazano lepo igro. Košarkarji položili Obračun svojega detel Clanj košarkarskega kluba Domžale so pretekli mesec na svoji XI. letni skupščini podali obračun svojega dela in sprejeli smernice za prihodnjo sezono. Iz. podanih poročil jc bilo razvidno, da so dosegli v pre-lekli sezoni lepe uspehe in da je poslala košarka v Domžalah na jpril juljenejša športna panoga. Pionirji, o katerih smo že poročali, so odigrali 26 tekem in postali republiški prvaki. Mladinke, najmlajša društvena ekipa, so v svoji skupini med osmimi ekipami osvojile četrto mesto in odigrale 14 tekem, mladinci pa so odigrali 19 tekem in v tekom vanju zasedli drugo mesto. Članska ekipa sc jo povzpela na drugo mesto v republiški ligi. bila pa je tudi edini slovenski predstavnik v tekmovanju za pokal FLRJ in izločena od nadaljnjega tekmovanja šele v četrtfi-nalu od Koračeve čete KK Beograd. V ligi in tekmovanju za pokal FLRJ so odigrali 30 tekem. Člani so dosegli zavidljive uspehe tudi v mednarodnih srečanjih. Odigrali so devet mednarodnih tekem, košarkarska zveza Slovenije jih je poslala na turnir v Radenthein. kjer so osvojili drugo mesto, Športna zveza pa na mednarodni turnir v Livorno, ki je imel značaj protokolarnega obiska jugoslovanskih košarkarjev italijanski federaciji dela. Dosegli so drugo mesto, V prihodnji sezoni čaka domžalske košarkarje trdo delo, kajti kvalitetni razvoj zahteva od igralcev vedno več znanja in naporov, če hočejo dosegati USnebe v borbi z enakovrednimi nasprotniki. Priporoči j ivo bi bilo, da bi K K I )omžale ustanovil košarkarske centre tudi v krajih zunaj Domžal, s čimer bi zagotovil množičnost obenem pa tudi širšo možnost izbire kvalitetnih igralcev. ŠPORTNI DOGODKI V NASI OBČINI Namizni lenis V dneh 2:2. in 23. novembra le v počastitev dneva republike organizirala Občinska zveza za telesno vzgojo odprlo prvenstvo Domžal v namiznem tenisu. Teh nično organizacijo je odlično izvedla sekcija Papirnice Količcvo v dvorani kina »Induplatl«. Med 24 jKvsamezniki je osvojil prvo mesto Kožar, sledi pa mu Vavpetič. oba člana Papirnice Količcvo. Pokal obč. ZTV za ekipnega prvaka je med osmimi ekipami osvojila Papirnica I pred Usnjarjem iz Domžal, med desetimi pari pa je osvojil prvo mesto Deisinger--Slražar. drugo pa par ing. Me-žan-Kožar, oba člana Papirnice. Na lem tekmovanju velja posebno pohvaliti številno udeležbo članov kolektiva Papirnice s Kolečevega in dijakov šolskega športnega društva »Usnjar« iz Domžal. Kegljanje Kegljaški klub Domžallc je za praznik republike organiziral na svojem kcgljušču turnir »borbenih partij«. Teh nični rez ml ta ti: I. Domžale 558 kegljev, ,2. Papirnica 297 kegljev, 3. »Invalid« 240 kegljev. 4. »Induplnti« 230 kegljev. Na štiristeznem kegljišču Gradila v Ljubljani so po drugem kolu prvega (belega) razreda »borbenln partij« med dvanajstimi moštvi Domžalčani s Hi74 keglii na prvem mestu. Slede »Invalid« s 1603 in Poštar s 15% keglji. "šah V prostorih SZDL v Domžalah je šahovski klub Domžale organiziral 25. novembra brzopotezni turnir v [>očnstitev dneva republike. Med 22 udeleženci |e osvojil prvo mesto Vid Vavpetič pred Zupančičem, med šest itn i pionirji pu jc najlniljsi Skok. V dvoboju s šahisti iz. Novega mesta ua osmih deskah pa je tudi zmagala domaća ekipa s 5'A :2'A. Nogomet Naši nogometni klubi so zaključili jesenski del prvenstvenega tekmovanju. V okrajni ligi tekmujejo trije in so v zadnjih kolih dosegli naslednje rezultate: XI. kolo Tabor Ihan : Bratstvo 0:6 I )omžale : Litija 2 : 1 I /uplica : Mengeš 0 : 1 XII. kolo Tabor : P roleta rec 2 : 3 Mengeš : Poštar 5 : 3 Litostroj : Domžale 2 : 1 XIII. kolo Kisovec : Tabor 5:0 Proletarc Mengeš 2:2 Domžale : Bratstvo 0 : 2 Občinski ljudski odbor Domžale Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK . Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Občinski odbor ZB -Občinski odbor ZROJ -Zveza prijateljev mladine občine Domžale in _Občinski odbor ZVVI želijo vsem občanom, delovnim kolektivom, družbeno političnim organizacijam in društvom kar najbolj jtečrto in u^peJkav potno novo izto- 1963 TRGOVSKO PODJETJE NAPREDEK s svojimi poslovalnicami: „Manufaktura", Domžale „Dolinka", Domžale ,.Dom", Rodica „lhan", lhan-Zaboršt „Krašnja", Krašnja „Lukovica", Lukovica „Planina", Domžale ..Potrošnik", Domžale „Peče", Peče »Samopostrežba", Domžale „Trojane", Trojane „Trzinka", Trzin „Zarja", Mengeš „Bistrica", Radomlje „Delikatesa", Mengeš ..Hrana", Šentvid „Živila", Mengeš „Kovinar", Domžale „Loka", Loka-Mengeš „Mlinšca", Vir „Preserje", Preserje „Planinka', Količevo „Študa", Domžale „Tabor", Ihan „Usnje", Šentvid „Železninar", Mengeš ..Blagovica", Blagovica „Dobrina", Dob „Homec", Homec ..Jarše", Jarše „Krtina", Krtina „Na klancu", Moravče „Ožbolt'Ožbolt ,,Rašica", Mengeš „Rača", Domžale „Pri Tomanu", Moravče „Tkanina", Mengeš „Vrhpolje", Vrhpol|e „Trgovina z vinom", Rodica želi vsem svojim cenienim odjemalcem, delovnim kolektivom, organizacijam, društvom, delavcem, kmetom in delovni inteligenci SREČNO IN ZADOVOLJSTVA POLNO NOVO LETO 1963 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE < 2 čestita vsem delovnim kolektivom za dosežene delovne uspeha v tem letu in jim želi SANITE w TNEGA srečno in uspešno novo leto 1963 T»1b(od Dom'a s 313 r»l»aiam: Vala Domžal« Svojim cenjenim odjemalcem priporoča svoje vedno solidne in kvalitetne proizvode VIR-DOMŽALE Delovni kolektiv tovarne kovčkov In usnjenih izdelkov toko Domžale. Kidričeva 1 želi svojim poslovnim prijateljem, sodelavcem in vsemu delovnemu ljudstvu nove lete 1969 ter priporoča svoje kvalitetne izdelke, ki jih dobite v njegovi sodobno urejeni trgovini v Domžalah in v vseh specialnih trgovinah Sirom države C*njen>m odjemalcem, poslovnim prijateljem In vtem delovnim kolektivom lell V KOV*tn lotu 1963 obilo zadovol|»l»a In utpehov pri delu DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE PLATNENIH IZDELKOV nduplali J a r i e lil bo tudi v natlodnlem letu oikrbovol »vole odjem jlc« i priznano kvalitetnimi prolivedi Srečno in uspehov polno \<)\0 LETO 1963 želi DELOVN. K O L b K TIV ZDRUŽENE KEMIČNE INDUSTRIJE DOMŽALE Ljubljanska cesta 114 Telefon: Domlale 212, 215 Telegrim: Kemilik Domtale Priporoča svoje kvalitetne izdelke: svinčene okside, mlnij. glajenko, svinčeno belilo, temeljne oarve in kile, oljnate barve, n'tro lake in emajle za les In kovino, dvokomponenine lake, ka-zeinske in kobdijske barve za usnje, helvopol In heboplsst, kaibmidno lep'lo za les itd. Srečoo in uspehov polno NOVO LETO 1963 želi vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, organizacijam in društvom DELOVNI KOLEKTIV P KOLIČEVO Delovni kolektiv si bo tudi v prihodnjem letu prizadeval prispevati čimveč za uresničitev najsvetlejših idealov — izgradnjo socializma Veliko zadovoljstva in osebne sreče želi v novem letu 1963 vsemu delovnemu ljudstvu D; LOVNI KOLEKTIV PODJETJA DOMŽALE Telefon: 567, 377 Telegram: Termit Domžale D E LOVNI KOLEKTIV PODJETJA TAMIZ r MENGEŠ čestita delovnemu ljudstvu k doseženim uspehom ter želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1963 S svojimi specialnimi mizarskimi izdelki bo tudi v naslednjem letu razveseljeval dom in družino Srečno in uspešno novo leto 1963 želi svojim odjemalcem, potrošnikom in vsem delovnim kolektivom UEIOVNI KOLEKTIV TOVARNE OLASBIL IN UČIL Melodija MENGEŠ ter priporoča svoje cene in visoko kvalitetne klavirske harmonike, kitare, šolski instrumentarij, jaizz garniiture, kontrabas, mandoline, ustne harmonike itd. K doseženim uspehom v tem letu čestita vsem delovnim kolektivom DELOVNI KOLEKTIV »MLINOSTROJ« Domžale, Studa in želi vsemu delovnemu ljudstvu SRKCNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1963 SREČNO NOVO LETO 196» />'li delovni kolektiv Lesno ind. podjetja 1.1,1 P< Radomlje Telefon: Domžale 208 Telegram: Lip Radomlje Delovni kolektiv Tovarne pozamenterije Mengeš Telefon: Mengeš 736 Telegram: 'Irak Mengeš želi srečno in zadovoljstva polno NOVO LETO 19*3 Svojim sodelavcem, delovnim holektivom in vsem delovnim ljudem želi t DE10VII KOLEKTIV ovarne filca SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1963 Delovni kolektiv si bo prizadeval tudi v naslednjem letu zadovoljiti potrošnike z novimi cenenimi in visoko kvalitetnimi proizvodi Svojim cenjenim odjemalcem in poi. šnikom, sodelavcem ler vsem delovnim ljudem želi delovni kolektiv tovarne klobukov in tekstilne konfekcije Delovni kolektiv tovarne Jedilnih in tehničnih ol| zr-l^^tf* Sončnica želi svojim cenjenim odjemalcem in potrošnikom SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1963 Priporoča jim svoje vedno iskane proizvode Domžale MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 1963 Svoju prizadevanja bo kolektiv tudi'v naslednjem letu usmeril k čimbolj bogati izbiri svojih cenenih, praktičnih in oblikovno edinstvenih izdelkov