Cvetinomirski
Uboga Lenica.
Šenica je bila sirota. Ne očeta ne matere ni imela več.  Jokala je mnogo.  Ljudje, pri katerih je bila, so bili pač hudi; gledali so jo le postrani.
Poleii ie biio. Tcdaj je bila Lcnica vcsela. Zgo-daj zjutraj je vstajala in je genila čredo ovac na pašo.
Vse zeleno sc je smehljalo drevje, in travniki so bili pisani, s cvetkami posuti. Vabili so v svoie mchko naročje, Šumelo je v črnih gozdovih kraj paS-nika. V njih so zvonili zvonJiO zvonovi in pozdravljali prijazno. Ob potokih so modrele vijolicc, in v dolgcm špalirfu so se vrstili rumeni cvetovi regrata ... Ka-morkoli so poglcdale oči — vsepovsod radost, ki jc božala s svojimi sanjami in poljubljala  ILca ...
Lenica je sedela kraj črede in trgala ob stu-dencu spominčice, ki so se zibale ponosno naokoli. Ovce pa so se pasle mirno in mulile travo.
Solnce je sijalo vcselo, vesele so bilc tudi oči Lenice in so gorelc v trepetajočem ognju mlade po-mladi.
Tako majhna in tako uboga je sedela tu pri cvc ticah kakor zavržcna cvctka sredi puščave. Nikjer je ni bilo duše, ki bi jo tolažila s prijaznimi bcsedami:
»Lenica, ne jokaj! Pojdi  z mano:  moj dom   je     ', tvo) doml«
Le cvetke so bile njene tovarišice. Z njtmi je kramljala, pogovarjala se z njimi in jih ljubila. Tako je bila kakor doma sredi lepe krajine, med cv«tkami v solncu. Cvetke so bile njena mati ia njen očc, cvetkc so bile njene sestrice in njeni ljubi bratci...
tcto 30                   ANGELČEK_________Stran 103
In Lenica je bila, vesela, da ima cvetke, in je bila sreČna med njimi,
Prepevali so vsenaokoli plički. Dalcč se i« glasila njih glasna pesem. Ves gozd je bil poln pesmi, polna so jih bila polja in gaji in lvvade.
Lenica je poslušala te pesmi, in dobro ji je btlo pri srcu. Saj niso bile pcte te pesmi za nikogar dru-gega kakor lc za njo. Za njo, kcr je bila tako maihna in uboga, in ker se je tako bala hudih Ijudi doli v vasL
Dar hudi ljiuijc so bili doli v vasi, Toda Lenica ie bila visoko na holmu s svojo čredo ovac, in sčni gor niso mogle hude bcsede in jezni pogledi . ..
Kakor ptičica je bila Lenica tu gori na pašiuku, vsa majhna in ubbga, sama na vscm širnem svetu. In kakor cvetka je bila, ki jc zavržena sredi puščave. Svobodno pa so ji dihale tu prsi in oči gledale vesclo naokoli: glej, vse zeleno, vse prijazno in svetlo! To jc dom, tih in miren, s saniami okrašen dom, in v tcm domu biva Lenica, vsa uboga in majhna . . . pa vendar J srečna.                                                                     I