SEMANARIO YUGOESLAVO
APARECE LOS SABADOS
Dirección:
Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466

EL NUEVO PERIODICO"
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES 5. SEPTEMBRA 1936
Štev. 144
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In — celo leto % arg. &—, za pol leta 2.50. • Zm druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr«.
VELIČASTNA MANIFESTACIJA ZA PRIMORSKE BRATE
Z veliko prireditvijo, katere čisti dobiček je namenjen slovenskim in hrvatskim žrtvam fašizma v Julijski Krajini, proslavijo
jutri naša društva obletnico Bazovice v Armenski dvorani, ul. Acevedo 1353
2 veličastno manifestacijo, kakršne tu med nami še m bilo, 0 naša izseljenska skupnost v palios Airesn proslavila jutri,, "■septembra, obletnico bazoviš-<lh mučenikov ter izpričala svo-1° solidarnost s tlačeno jugoslo-l'ensko narodno manjšino v Ju-im Krajini, kateri pripada tu-'I' pretežni del slovenskih izse-¡Wicev v argentinski republiki.
^sa naša javnost se bo zbra-Q na tej svečani proslavi, pri 'vteri sodelujejo naše vrle bue-saireške organizacije in ka-namen je zbrati čim večjo fiarno pomoč za slovenske in lrvatske žrtve fašizma na Primorskem ter za njihove druži*-ki trpe pomanjkanje in bedo. '''družili pa se ji bodo gotovo htrfi številni naši rojaki sirom
dežele, ki jim.radi oddaljenosti ne bo mogoče priti na prireditev z> Buenos Aires, pa se bodo zato odzvali pozivu Mcddruštvenega odbora, katerega objavljamo na drugem mestu.
Proslava bo imela tem večji pomen, ker se izvrši v času, ko se nasilje ponaša z zmagami tudi na drugih poljih in v drugih krajih, torej v času, ko je človek v nevarnosti, da zgubi vero v pravico.
Jutrišnja proslava naj dokaže, da mi te vere nismo in ne bomo zgubili, marveč smo bolj ko kdaj prej prepričani, da nasilje ne more večno kraljevati ter 'da morajo tudi za naše primorske brate nastopiti pravičnejši časi.
Trpljenje našega naroda
jV procesu proti Bidovcu, Milošu, 'arušiču in Valenčiču, katerih spo-"'n proslavljamo, v trpičenju, ki so , morali prestati, in v končni nji-( vi ustrelitvi, se zrcalijo tudi pokanje in nameni fašističnih ob-fia	proti onemu delu našega
>,	iz katerega so bazoviški
L Leniki izšli: tudi ta narod je pre-fj.i!Jen in trpičen, tudi njega je .Slzem obsodil na smrt. ija . da našega primorskega naro-t, Je ena izmed najbolj žalostnih tJ,.°'j okrutnih. Po vsem hudem tia ju' ki ga je prinesla svetov-t0 v°jna — posebno goriškim bra j0ki so morali preživeti kalvari-t,J?®gunstva ter so se po prestanem (l0'Jenju vrnili na svoje porušene D^ove, na svojo od granat razdra-8e in s krvjo prepojeno zemljo — i'e]Je za naše primorsko ljudstvo za-y a doba najhujšega suženjstva 5t av tedaj, ko je večji del naroda y .8al suženjske verige.
81 se dobro spominjamo, kako je
»«ni Narodni dom v Trstu. Na •(¡K tí1* to kulturno središče tržaš-v,Hj Slovencev, kateri je pomenil u* CtjV vedno hujša nasilja, je vodil »a^- k Giunta, ki se je s tem "ju-6os,lfn ' činom tako proslavil, da je imeniten gospod in pozneje tudi član vlade
Dcjj.ja barantala, ko se je pokazala ^°fisn	se na laliek način o-
v v0j a v času, ko je bila Evropa «o J15®1" metežu. Rimski diplomatje »»Oí», e.Setarili med Dunajem, Londo-ln Parizom ter ponujali svojo
„ 1)1 6vtr
SÍ41,0.0«* oziroma svojo pomoč o !>ii) ki več da. Pod vtisom trenut-f'h, ^eP°voijnih dogodkov na bojiš-se 2 P zavezniki ponudili več ter so Ijalijani domenili v Londonu {>aj , .kupčije: pretežni del stroškov ^liii' nosili Jugoslovani, ki naj bi «ko V °i»topili VSO današnjo Julij-T0 raj'no }n skoro vso Dalmacijo. 'UlijaJe kila cena, za katero je šla hf m v vojno, prepričana, da bo v fclii» s.ecih vse končano. Ko bi bili čutili, da bodo doživeli ko \k ^er!1^0raz, da bo zasedena r.jiho-
bodo VSe tja do reke Piave in
toVo
,J° v	ne bili Odločili za udelež
V0.®vetovni vojni.
NiSkti.8®,Je končala z zmago za-vMi, ' «'h vlasti in Italijani so zahte r^a lV«? lond°nska pogodba od %P . spoštuje, dasi niso imeli S J P^vice več do ugodnosti ka ^dii m Jf vhja; te
toir- morali Pustiti na bojišču 'vo „ VJ°na svojih ljudi, bi se go-
Je londonska pogodba prej
Pu\ SV0Je Pravice so izgubili ' «o so pristali na pomoč Zdru
ženih držav Severne Amerike, katerih intervencija jo prav za prav bila odločila za izid vojne. Združene države so šle v boj za plemenita načela, ki jih je bil proglasil veliki pravičnik predsed. Wilson. In glavno Wilsonovo načelo je bila samoodločba narodov, če bi bila evropska diplomacija spoštovala obljube, ki jih je bila dala Wilsonu in vsemu svetu, bi bilo moralo tudi naše primorsko ljudstvo svobodno odločati o svoji usodi. Evropski državniki pa svoje besede niso držali. In tako je bila usoda Primorcev zapečatena, ker Rusije na konferenci ni bilo, da bi se bila potegnila za svoje južne slovanske brate.
*
Ko so Italijani z veliko previdnostjo in z belimi zastavami prišli v naše kraje, kjer je bila že prenehala avstrijska oblast, so poplavili deželo z brožurami in letaki, v katerih so obljubljali največje svoboščine prebivalstvu neitalijanske narodnosti.
Te obljube so svečano ponavljali tudi v parlamentu.
V rimski poslanski zbornici je zunanji minister Tittoni izjavil 27. septembra 1919: "Prebivalci drugih narodnosti, priklonjeni naši državi, naj vedo, da se nam gnusi sleherna misel na zatiranje in raznarodovanje ler da bomo spoštovali njihov jezik in njihove kulturne organizacije".
Par mesecev pozneje je najvišji predstavnik države, italijanski kralj, svečano izjavljal: "Nova ozemlja, priključena Italiji, nam nalagajo reševanje novih problemov. Mi smo vselej spoštevali svobodo in zato moramo tudi ta vprašanja rešiti na način, da bodo v največji mori spoštovane krajevne avtonomije in krajevni običaji".
fie bolj jasen je bil v obljubah poznejši zunanji minister grof Storža, ki je v imenu italijanske vlade podpisal rapallsko pogodbo, s katero se io. mprala Jugoslavija odpovedati Julijski Krajini. Dejal je v parlamentu: "Slovanom, ki smo jih — več stoti-sočev — morali sprejeti v svoje naročje, bomo zagotovili največjo kulturno in jezikovno svobodo".
Slovani, od preprostega kmeta in delavca pa do najvišjih uradnikov in samostojnih profesionalcem, so pa kaj kmalu začeli na lastni koži čutiti, kakšna svoboda in pravica jih čakala v okviru države, ki se po-nša z dvatisočletno kulturo: podpiran od onih, ki so imeli državno oblast v svojih rokah, je nastopil fašizem, kateri je v naših krajih uporabil najbolj brezobzirne metode preganjanja in zatiranja in to predvsem proti Slovencem in Hrvatom. Biti slovanske krvi, je pomenilo ime ti v sebi izvirni greh, katerega je fašizem začel preganjati z ricinuso-vlm oljem, s pretepanjem in ubija njem.
Zatiranje jugoslovanske narodne manjšine, ki je bilo sprva v navzkrižju z zakoni, je fašistična oblast pozneje postopoma uzakonila. Preobširno bi bilo, če bi se hoteli tu spomniti na vse bridke dogodke, ki so sledili požigu Narodnega cioma v Trstu in ki jih je dolga veriga. Naj navedemo tu samo nekoliko datumov, ki pomenijo toliko etap, toliko novih poglavij v borbi državne oblasti proti naši narodni manjšini: 29. marca 1923 so prekrstili slo-
di vsakemu pritisku odpor. Ta zakon velja tudi v življenju narodov. (-'.im bolj je narod duševno in telesno zdrav, tem odločnejše je njegovo kljubovanje proti zatiralcem. In čim hujši je pritisk, tem večji je odpor.
Odpor proti fašizmu je pri naši na rodni manjšini večji, nego na pr. pri Italijanih samih. Do konca leta 1935 je bilo od fašističnega tribunala obsojenih 2.907 oseb, med katerimi je bilo preko 150 Slovencev in Hrva-
Strelišče v Bazovici. S križcem je zaznamenano mesto, kjer so bili 6. septembra 1930 ustreženi Ferdo Bidovec, Zvonimir Miloš, Vekoslav
Valenčič in Franjo Marušič.
venska in hrvatska krajevna imena.
1. oktobra istega leta so uvedli Gentilijevo šolsko reformo, o kateri je njen avtor sam izjavil, da je njen namen raznaroditi jugoslovansko na rodno manjšino v Italiji. — Narod brez šol je narod, ki je zapisan smrti. Vprav zato, ker hočejo smrt jugoslovanske narodne manjšine, so i-talijanski oblastniki postopoma zatrli vse slovenske in hrvatske šole. Do leta 1928 je bila ta reforma dovršena. Naš narod je z njo izgubil 444 osnovnih šol z 840 razredi, v katere je zahajalo 52.000 učencev; in v tem številu ni vštetih 149 osnovnih razredov hrvatskih šol v I-stri, ki so jih italijanske oblasti takoj po okupaciji, in brez nikakih de kretov, spremenile kar črez noč v italijanske. Zatrtih je bilo nadalje še 9 srednjih šol in 900 učiteljev ter učiteljic je prenehalo vzgajati naš naraščaj; približno 800 se jih je izselilo v Jugoslavijo, ostale pa so i-talijanske oblaste premestile večinoma v južne italijanske pokrajine. ¡
15. oktobra 1925 so prepovedali rabo slovenskega jezika tudi na sod-nijah — torej prav tam, kjer bi se morala deliti pravica.
12. junija 1927 se je vršil v Trstu
stestanek pokrajinskih itašističnih
tajnikov in je bil na pobudo sedanje
ga ministra za javna dela Cobolli-
Giglija izdelan načrt za popolno za-
tretje jugoslovanskega tiska in vseh
kulturnih ustanov v Julijski Kraji-
t
ni.
Načrt so v Rimu odobrili in v kratkem času je bilo razpuščenih preko 500 prosvetnih organizacij. V naslednjem letu pa tudi ni smel več izhajati noben slovenski ali hrvatski list. Oblasti so zatrle en dnev nik ("Edinost"), 6 tednikov ter 11 mesečnikov in preganjati so začele sploh vsako slovensko tiskano besedo.
Vzporedno s tem se je izvajal vedno hujši pritisk na slovenske zadruž ne organizacije, spreminjali so se priimki, odpravljali so se slovenski napisi celo z nagrobnih spomenikov in na podlagi zakona od nov. 1925, s katerim je bil ustanovljen posebni fašistični tribunal, so naše ljudi zapirali, jih pošiljali v ječe in konfi-cije.
Priroden zakon povzroča, da sle-
to V Italiji pridejo na vsakih 200 prebivalcev približno trije Jugoslovani; od vsakih 200 obsojenih pa je bilo po deset naših ljudi, ki so dobili povprečno vsak po več ko deset let ječe! Od fašističnega tribunala je bilo doslej obsojenih na smrt pet Jugoslovanov in samo troje Italijanov.
Prvi, ki je padel pod svincem fašističnega rabeljskega oddelka, je bil Vladimir Gortan (oktobra 1929). Način, kako se je proces vršil, je jasno kazal, kakšen namen imajo oblasti: ustrahovati našo narodno manjšino s smrtno obsodbo.
Tega svojega namena pa niso dosegli; vprav v naslednjih mesecih se je izvršila cela vrsta napadov proti miličnikom, šolam itd. Spet se je izkazalo, da pritisk rodi odpor. In to tudi pri takšnem narodu, kakor je naš na Primorskem, ki je v svojem bistvu miroljuben, ki se pravičnim zakonom rad pokorava in ki pravično oblast rad spoštuje.
Dne 10. februarja 1930 je v uredništvu tržaškega fašističnega glasila "Popolo di Trieste" eksplodirala bomba. Eden izmed urednikov je bil smrtno ranjen, trije pa lažje. Raz-bobnali so, da gre za atentat Oblasti so pozaprle na stotine Slovencev in po več mesecih je policija javila, da je atentatorje izsledila ter da so vsi, razen enega, vse priznali. Oni, ki ni priznal, je bil Valenčič. S kakšnimi sredstvi so izsilili priznanje ostalih obtožencev, si lahko predstavljamo, če vemo naslednje: nekaj časa po aretaciji Valenčiča je njegov delodajalec dosegel dovoljenje, da sme obiskati aretiranca v koper-skih zaporih, ker na drug način ni mogel urediti raznih trgovskih poslov, ki jih je bil Valenčič vodil. Valenčič je ob tisti priliki povedal, da so mu stiskali prste med vratmi ter so ga na ta način hoteli prisiliti, da bi priznal svojo krivdo.
Na procesu, ki se je vršil v Trstu, so Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič potrdili vs3, kar je navajala obtožnica. Storili so to na prigova-i'jianije zagovornikov, kateri so pa potem pred tribunalom sami zahtevali smrtno kazen za svoje klijente.
Dne 6. septembra, v ranih jutranjih urah, so prelili svojo kri na
Rojakom v notranjosti dežele
Rojaki, ki živite v preveliki oddaljenosti od glavnega mesta ter vam ni mogoče udeležiti se nedeljske velike prireditve za naše primorske brate — tudi od vas pričakujemo, da pokažete ob tej priliki svojo dobro boljo in da po svojih naj boljših močeh prispevate, da bo akcija v prid slovenskim in hrvatskim žrtvam fašizma v Julijski Krajini kar najlepše uspela tudi v materialnem pogledu. Pošljite tudi vi svoj prispevek! To lahko storite potom poštne nakaznice (Giro postal) ali potom čeka na naslov "Novega lista"; v pismu pa izrecno povejte, da je denar 'namenjen Meddruštvenemu odboru za primorske žrtve.
Kjer vas živi po več skupaj zberite, kolikor morete, potom nabiralne pole! in to čim prej, ker se še ta mesec zaključijo računi prireditve.
Imena vseh darovalcev objavimo v "Novem listu".
Naj bo to pravi plebiscit ljubezni do preganjanih bratov ter sočuvstvovanja z njimi!
Rojaki! Storite tudi vi svojo dolžnost!
MEDDRUŠTVENI ODBOR: G. P. D. S. iz Ville Devoto, D. K. D. "Ljudski oder", "Tabor" in Jugoslovanski patrorat za p. ž. e. f.
strelišču pri Bazovici. Dasi so bili mladi, so padli kakor možje, kakor junaki. Tako je eden izmed miličnikov, ki so prisostvovali ustrelitvi, pozneje pripovedoval, da si je Bidovec hladnokrvno popravil gubo na hlačnikih, ko je sedel na stolico... Bilo je že vse pripravljeno, ko je vprašal, ali sme spregovoriti par be sed. Diamanti, poveljnik rabeljskega oddelka, mu je dovolil -. In tedaj je Bidovec zavpil: "Fantje, ko-^ rajzo! Živijo Jugoslavija!" In vsi so vzkliknili z njim.
Padli so za narod, ki se upira nasilni smrti. Karkoli so storili, če je res, da so, niso storili iz zločinskega nagnjenja. Storil je to narod, ki noče umreti. Človek, ki ga vržejo v vodo in ne brca, da se reši iz nje, izvrši samomor. Samomor pa je možen in do gotove meje opravičljiv le pri ljudeh, ki so duševno in telesno bolni. Prav tako je z narodom, ki ga hoče zatiranec uničiti. Č.e se ne bori za življenje, za svoj nadaljnji obsta nek, izvrši samomor. Samomora pa ne moremo pričakovati od naroda, ki je duševno in fizično zdrav, kakor je to naš narod na Primorskem. Zato je njegova borba ne samo razumljiva, marveč tudi upravičena in neizbežna.
Letos hočemo proslavljati spomin na Bidovca in tovariše brez tuge in jadikovanja. Proslavljati ga hoče mo s krepkim in utemeljenim prepričanjem, da niso zaman darovali svojih mladih življenj, marveč da bo prej ali slej zasijala pravica tudi našemu primorskemu narodu, ki je dva krat bičan: radi svoje narodnosti in pa zato, ker je narod kmetov in delavcev.
RAZNE VESTI
Boji v Španiji se nadaljujejo z ne
zmanjšano okrutnosjot in ponekod so začeli baje uporabljati tudi strupene pline. Okrog Iruna se vršijo hudi boji. Revolucionarcem se je posrečilo zavzeti najvišjo utrdbo San Marcial in izgleda, da je položaj vladnih čet v Irunu postal zelo resen. Uporniki poročajo tudi o nekaterih uspehih v Behobiji ter v to-ledski pokrajini in bližajo se Mala-gi, kjer vladnim pristašem primanjkuje municije in živil. Vladne čete pa so v naskoku zavzele Huesko in beležijo še nekaj drugih uspehov. Burgos, kjer ima svoj sedež revolucionarna vlada, so vladna letala obstreljevala pretekle dni. Izgleda, da se bliža odločilni boj za Madrid, kateremu se približuje nekoliko močnih vstaških kolon. Nemška in italijanska vlada sta pozvali svoje državljane, naj zapuste glavno mesto, in premestili sta tudi svoji poslaništvi v Alicante.
Na Rumunskem so dobili novo vla
do, v kateri ni več Titulescuja. Novi zunanji minister Antonescu je poslal v Rim brzojavko, v kateri pravi, da čuti veliko občudovanje napram Italiji. Rimskim gospodom se je bil Titulescu zameril, ker je v Ženevi ozmerjal italijanske novinarje z divjaki.
V Mallorki so ustrelili francoskega novinarja Guya de Traversay, dopisnika "Intransigeanta". Ljudska milica mu ni hotela verjeti, da je Francoz, ker je perfektno govoril španski.
Italijanska vojska je končala letošnje velike ma'nevre, pa je Musso-lini imel ob tej priliki velik govor v Avellinu. Dejal je, da v par urah lahko mobilizira o§em milijonov mož. Dejal je, da se bo Italija še bolj oborožila, ker da je svetovni po
Mussolini, vodja režima, ki zatira naš narod in ki ograža svetovni mir
zlitični položaj nejasen. "Mislel na večni mir zavračamo", je dejal, "ker ne odgovarja našemu prepričanju in našemu temperamentu". Mož rad govori hude besede.
Pri Kopru je prišlo do krvavega spopada med oddelkom karabinerjev in skupino ciganov, katere je vodil neki Batič, ki ga oblasti zasledujejo zaradi dveh umorov. Orožniki so a-retirali 26 ciganov, njihovemu poglavarju pa se je posrečilo pobegniti.
Norveška vlada je odklonila zahte vo sovjetske vlade, da bi Trockega izgnala iz dežele. Pravi, da ni bil v nikaki zvezi z organizacijo, ki je dala umoriti Kirova.
V 18 urah sta preletela razdaljo iz Sev. Amerike do Evrope letalca Merrill in Richman — torej v doslej najkrajšem času. Brzela sta črez o-cean s hitrostjo 300 km na uro.
Ni še izginila nevarnost, da se iz španske državljanske vojne izcimi še kaj hujšega. Revolucionarna vlada v Burgosu je poslala v Pariz pro test, v katerem obdolžuje francoske oblasti, da na vso moč podpirajo špansko vlado. V Vigu pa je neka italijanska ladja izkrcala 20 italijan skih letal, namenjenih revolucionar cem.
Strm S
NOVI LIST

ARGENTINSKE VESTI


Trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Argentinijo
Pod naslovom "Ureditev trgovinskih odnošajev z Argentinijo" je priobčil ljubljanski "Slovenec" od 1. avg. t. 1. članek, po katerem smemo sklepati, da so se starokrajski trgovski krogi končno le začeli nekoliko bolj zanimati za argentinski trg, na katerega jih je pred tremi leti opozarjal naš rojak g. F. Krašo-vec z daljšim spisom, ki smo ga objavili v novem listu. Ljubljanski dnevnik piše: Naši trgovski stiki z Argentinijo niso posebno intenzivni. Izvoz v Ar-gentinijb je prav za prav minimalen uvoz iz Argentinije je večji, in sicer do trikrat tolik, kot izvoz.
V zadnjih treh letih je bila naša zunanja trgovina z Argentinijo sledeča (v milij. Din.):
Izvoz	Uvoz
Leta 1934	14.74 64.94
Leta 1935	18.42 57.26
I. polletje 1936 10.24 26.52
Dočim odpade od uvoza skoraj vse na ilaneno seme, ovčjo volno loj in kože, tvori les največjo postavko v našem izvozu in. zavzema več kot tri četrtine vrednosti vsega izvoza. Od lesa pride v prvi vrsti v poštev grad beni les, jelov in smrekov nato pa hrastovi frizi, v manjši meri šele bukov les.
Ker je naša zunanja trgovina z Argentinijo skozi vedno pasivna, bi bilo v našem interesu, da povišamo naš izvoz v Argentinijo. Ovira temu povišanju pa je v tem, da nimamo trgovinskega dogovora z Argentinijo. Pomanjkanje trgovinskega dogovora je vzrok, da nam je Argentini-ja dala uvozno dovoljenje, to je, pra vico, da se naše blago plača z devizami kupljenimi po uradnemu tečaju, za jelov in hrastov les, ne pa za bukovino. Vsled tega mora argentinski kupec našega bukovega ¡lesa
KROJACNICA IN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Ima v zalogi vsako-, vrstno zimsko blago za obleke* ¡kakor tudi vsake vrste moškega perila.
O sorto 5025 — Bs. Aires (Paternal)
plačati devizo 15 o|o dražje in poleg tega še 8 o|o državne takse. Jugoslo vanska bukovina ga stane 20 o|o dražje, kot n. pr. češkoslovaška, za katero obstoja uvozno dovoljenje. Ob takih pogojih cene našega bukovega lesa ne morejo biti konkurenčne, česar pa ne bi bilo, če bi mi imeli uvozno dovoljenje s pravico naba ve deviz po uradnem tečaju.
Zadnji čas se naše diplomatsko za stopstvo v Buenos Airesu trudi, da bi prišlo do trgovinskega dogovora med našo državo in Argentinijo. Ar gentinija ima z vsemi državami že trgovske pogodbe le z nami in z Romunijo jo še nima. Pogajanja z Romunijo pa so že končana in menda bo v najkrajšem času pogodba podpisana.
Naše stališče pri eventuelnih pogajanjih ne bo moglo biti težko z o-zirom na okolnost, da je naš uvoz iz Argentinije veliko večji kot pa izvoz. Zahteva, da nam Argentinija, da primerne kompenzacije, je upra vičena in ji bo Argentinija, če želi z našo državo dobre trgovinske stike, brezdvoma ugodila.
Ureditev naših trgovskih odnošajev z Argentinijo je v današnjih o-koliščinah za nas prav posebno važno radi izvoza lesa, ki imamo velik interes, da se olajšajo kupčije z trgom takega pomena kot je argentinski. Za naš les si moramo iskati nove trge, zato Argentinije ne smemo pustiti iz vida, posebno zato ne, ker smo njen odjemalec, za kar smo u-pravičeni zahtevati protiusluge.
Važno je tudi to, da je Argentinija ena izmed redkih držav, ki plača v devizah. Toda za popolno izkoriščanje te prednosti je potreben trgov ski dogovor, da si bodo kupci našega blaga mogli nabaviti devize po uradnih tečajih. Seveda ne bi od trgovinskega dogovora imeli koristi le lesni izvozniki ampak tudi izvozniki cigai-etnega papirja, kalcijevega karbida, zdravilnih rastlin itd.
Prihod zastopnika srbskih penklubovcev
Z angleško ladjo Highland Brigade se pripelje danes zjutraj v Buenos Aires zastopnik srbskih književnikov g. Vladeta Popovič; z njegovim prihodom je naša delegacija, ki bo zastopala jugoslovanske pen-klubovce na tukajšnjem mednarodnem kongresu, sedaj izpolnjena. — Slovenske pesnike in pisatelje zasto pa, kakor smo že obvestili, ravnatelj ljubljanske drame g. Pavel Golja, hrvatske književnike pa zastopa g. prof. Branimir Livadič, o katerem je bilo pomotoma javljeno, da je ravn. zagrebškega Narodnega gledališča.
G. Vladeto Popoviča, ki prispe da nes, prav vljudno pozdravljamo.
v y, y f yf y w y v v y y v^v-^-v—v'v wv ^^"v^r' <
Banco Germánico
DE LA . AMERICA DEL SUD
Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59
Predstavnik za celo Južno Ameriko
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem
sigurnim potom
BRZOJAVNO! Z AVI JONOM! Z POŠTO!
NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC
za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo.
NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM
Ker bi bilo potovanje še dražje
NIKAKIH POTEŽKOČ
Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1\2 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je!
Proslava rojstnega dne kralja Petra II.
V proslavo rojstnega dne mladega vladarja kraljevine Jugoslavije Petra II., priredi Sokolsko društvo Buenos Aires I. slavnosten banket v restavraciji "Conté", ul. Victoria 420.	•
Kralj Peter II.
Jutri, v nedeljo, ob 11.15 se bo
v
pela zahvalna pesem v ruski pi-avo-slavni cerkvi, ul. Brasil 315. Po tem cerkvenem obredu bo odpravnik poslov dr. A. Mišetič sprejemal na poslaništvu člane naše tukajšnje kolonije.
Trgovinska pogodba z Avstrijo
Podobno pogodbo, kakor z Romun sko, je argentinska vlada podpisala tudi z avstrijsko republiko. Odstra nile so se s tem razne ovire, ki so onemogočale lepši razvoj trgovinskih odnošajev med obema državama.
Obsodba okrutnega zločinca
Citatelji se bodo še spominjali na strašni zločin, ki je bil izvršen v Claypoleju, v buenosaireški pokrajini; 39 letni Mauricio Baylin je bil s silnimi udarci umoril dekletce Yo-lando Aguirre, ki je služilo pri njem razrezal je njeno telesce na drobne kosce, katere je deloma sežgal ter raztrosil potem pepel po bližnjih poljih. Barbarski zločin je takrat izzval takšno ogorčenje med tamoš-njim prebivalstvom, da so ljudje ho teli zločinca linčati.
V petek je sodnik izrekel razsod bo v procesu proti Baylinu. Obsodil ga je na dosmrtno ječo ter na 10.000 pesov odškodnine, ki jih mora pla čati očetu umorjene Yolande.
Predavanje
Kalcr prejšnje krati, tako se je tudi n teklo nedeljo zbralo prav lepo :io rojakinj in rojakov na popo - : cm predavanju v "Taboru". Dr. V. Kjuder je obrazložil določbe r.air :ov štev. 11.317 in 11.933 o zaščiti : . 'oslenih žensk in mladoletnih otrok ter je s tem zaključil ciklus predavanj o položaju delavstva v Argentini ji.
Prihodnje predavanje bo v nedeljo 13. septembra ob 5. pop., v društvenih prostorih, ul. Paz Soldán 4924. Jutri predavanja ne bo, ker gredo vsi Slovenci na veliko priredi tev za primorske brate, katera se bo vršila v Armenski dvorani, ul. Ace-vedo 1353.
Odbor.
Zahvala
Podpisani se najtopleje zahvalju jem sorodnikom, prijateljem in znancem ter drugim dobrim ljudem ki so me tolažili in mi stali ob stra ni povodom bridke preizkušnje, ki me je zadela z nenadno smrtjo mo je ljubljene žene Francike Mandi roj. Laginja. Posebna zahvala naj gre ge. Štefaniji Rubješa, ki je po kojnici z veliko požrtvovalnostjo stregla in ji stala ob strani. Zahvala vsem, ki so blago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti!
Buenos Aires, 29. VIII. 193G
Miroslav Mandié.
Naš novi podlistek
V današnji številki smo začeli objavljati nov, zanimiv podlistek, na katerega posebe opa/.orjamo vse lju bitelje in ljubiteljice "napetega" branja, ker se nadejamo, da smo jim ta krat ustregli: izbrali smo zanimiv zgodovinski roman, ki bo prav gotovo ugajal že od samega začetka dalje. .Podlistek .bomo .objavljali zmerom v isti višini, da bo prav tudi za one, ki ga radi izreza vajo in spravljajajo.
Družabna zabava v Vili» Devoto
Prihodnjo nedeljo, t. j. 13. septembra, bo imelo Gospodarsko in podporno društvo Slovencev v Villi Devoto družabno zabavo, na katero prav vljudno vabi cenj. rojakinje in rojake ob blizu in daleč. Kakor vsak krat, tako bo tudi v nedeljo preskrbljeno za dobro in domačo postrežbo, za lepo petje in poskočno godbo. Zabava se bo vršila v društvenih prostorih ul. Simbrón št. 5148 in prične ob 4. popoldne.
Zahvala
I. D. "Tabor" se iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so darovali dobitke za srečkanje na prireditvi, ki se je vršila 20. avgusta t. 1.; trgovce ce in gostilničarje, ki so med daro-vatelji in katerih seznam je nabit v društv. prostorih, toplo priporočamo vsem članom in prijateljem.
Odbor.
Smrtna kosa
V sredo, 26. avgusta, je preminula v buenosaireški bolnišnici Alva-rez ga. Francika Mandič roj. Laginja, stara 40 let in doma iz \Rukav-ca v Kastavščini. še v nedeljo, 20. pr. m., torej tri dni prej, je bila še čila in zdrava ter se je celo s svojim možem udeležila "Taborove prireditve. Naslednjega dne jo je pa napadla bolezen in poklicani zdravnik je prekasno ugotovil, da ima pe ritonitis, ki zahteva takojšnjo operacijo. Operirali so jo v torek, v bol nišnici, a je naslednje jutro podlegla.
Tu zapušča svojega užaloščenega moža g. Miroslava Mandiča, kateremu izrekamo izredno globoko soža-lje. Tudi on je doma iz Rukavra.
Ob lepi udeležbi sorodnikov, znan cev in prijateljev se je pogreb vršil prejšnji četrtek na pokopališče v Floresu.
Pokojnica je bila blaga gospa in vzorna zakonska žena. N. v m. p.!
Himen
Danes se poročila v Buenos Airesu 'gena. Albina Žigon, doma iz Rene, in rojak Rudi Guštin, iz Re-pentabra. Svatba se bo vršila v prostorih "Ljudskega odra".
Mlademu paru iskreno čestitke in najlepša voščila!
KROJAČ
izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleko od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 58—42TT
CERKVENI VESTNIK
To nedeljo ob pol 11 uri maša na Saavedri, za bazoviške žrtve in za trpeči narod. Po končani maši se zapoje slovenska libera. Večernic to nedeljo ni.
Samo Bog je, ki vodi usodo narodov. Gotovo, da mi ne smemo gledati v bodočnost s prekrižanimi rokami, a brez Boga ne bomo dosegli nič. Zato naj bo nedeljska maša iskrena molitev vseh poštenih Slovencev k Bogu, da nam pošlje boljše čase. — Kdor le more, naj gotovo pride,. Oni, ki so zunaj v provinci imajo iz Primere Junte ómnibus 54. Iz Cha-carite 71 ali kolektiv 31, iz Const. omn. 71. Iz Pl. Mayo 40.
V	torek je Marijino Rojstvo-Ma-!i šmaren. Ni zapovedan praznik. Slovenske službe božje ne bo.
V	nedeljo 13. (2. v mesecu) maša na Avellanedi za pok. Ivanič Janoša Večernice bodo na Paternalu.
Tzšlo je Duh Življenje, št. 109. — Kdor ni v redu dobil, naj javi.
Krščeni so bili Marta Mislcj in E-lena Jakončič ter Rikard Bogomir Zidar in Hilda Marija Pečenko. Vsi v kapeli porodnišnico Ramón Sarda.
Hladnih Janez.
Za tiskovni sklad
Za tiskovni sklad Novega lista je daroval rojak J. P. $ 5.—. Najlepša hvala!-
Objave Kr. Poslanstva
Charcas 1705 — Buenos Aires
Kr. posla!nstvo traži sljedeie ise-ljenike:
Pr. br.: 2959
Habijan Jankovič, iz Sv. Marije na Muri.
*
Pr. br.: 2874
Ivan Krkalo Pavič, star 42 godi-ne, koji je ranije bivao u Santa Fe,
Uničevalna bratomorna borba na španskem: za silo popravljeni N0* pri Constantini, ki so ga vladne čete poškodovale z namenom, da bi vstašetti otežkočile prodiranje
Vsi na prireditev za primurske brate!
Prvi krat po dolgih letih, odkar smo zapustili rodne kr> je ter se naselili v tujini, so se naša društva v Buenos Aire5J* domenila za organiziranje prireditve,, katere čisti dobi¿e je namenjen slovenskim in hrvatskim žrtvam fašizma v Ju lijski Krajini.
Prvi krat po dolgih letih vabijo in pozivajo naša dn»8' tva vse izseljence, in v prvi vrsti one iz Julijske Krajine, priskočijo na pomoč preganjanim bratom, ki ječijo v ita" janskih ječah in hirajo v konfinacijskih taboriščih, in P njihovim družinam — obupanim ženam, užaloščenim m»te ram in nedolžnim otrokom —, ki poleg duševnih muk P[e našajo tudi bridko materialno pomanjkanje najpotrebnejSj, ga za življenje, ker so z možmi, sinovi in očeti zgubile tu svojo oporo.
Človekoljubna in rodoljubna dolžnost nas vseh je, ^ po svojih najboljših močeh podpremo akcijo naših
društe*
In prepričani smo, da ga ne bo našega človeka, ki bi se odzval vabilu in pozivu buenosaireškega meddruštven^' odbora za pomoč najbolj potrebnim in najbolj preganja11'11 primorskim bratom.
Vsi oni naši izseljenci, ki jim v srcih še ni zamrla bežen do rodne grude ter ljubezen do naših ljudi, ki j»*1 j* mednarodna politika pahnila v krivično črno suženjstvo, 5 bodo zbrali na prireditvi 6. septembra! Posebno pa ne 8,11 biti dezerterjev med Slovenci in Istrani! Zmerom sn»° ,zf trjevali, da primorskih bratov nikoli ne pozabimo; 6edaj J prilika in dolžnost, da dokažemo, da tega nismb izjavlja samo z jezikom!
Prireditev za primorske rojake mora biti manifestad^ kakršne še nismo imeli prilike videti v naši koloniji! nesti mora dokaz, da s primorskimi brati prav vsi — izjeme — sočuvstvujemo ter da smo voljni pomagati J moralno in materialno kolikor je v naših močeh! DoprineS nemo pred njo, marveč da smo zatrdno uverjeni, da J>° nimo pred njo, marveč da smo zatrdno uverjeni, da tudi Trstu, Gorici, Pulju in Reki lepši dnevi zasijali!
Naš
pošteni, delavni, potrpežljivi in vztrajni prin»0 ,| narod ima sveto pravico do bolj človeških življenskih jev in boljše prilike morajo zanj prej ali slej nastopiti, k*1 ni in ne sme biti mogoče, da bi krivica trajno kraljevala Prireditev dne 6. septembra mora biti enodušen krik P{°
i»
testa proti krivici, preganjanju in nasilju ter skupen -našega izseljeništva, da sočuvstvujemo z onimi, ki Tn°r*! krivico in nasilje prenašati.
Prireditve se udeležijo tudi odlični zastopniki arge^ skega naroda, med katerim živimo; dokažimo tudi nji"1' svojo udeležbo, s svojim navdušenjem in s svojo pož'tV° varnostjo, kaj smo, kaj čutimo in kaj hočemo!
Vsi v Acevedo B53!
^¿VMmsmisamBsmaas^
y
Z mirnim srcem se lahko zatečeta
NScderno zdravilišč
Talcahuano 1060
Buenos A¡re
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje nI v
Našli boste v tem zdravilišču specil'2' ne zdravnike in najmodernejše zdravn^ ke naprave. Upravitelj naš rojak dr.
VELJANOVIfi
Sprpjemamo bolnike v popolno os in sicer po jako zmernih cenali
Izvršujemo tudi operacije
Poseben oddelek za vse ženske bole*
in kozmetiko.
,Kr»>°
rti
TOVARNA MOZAIKA i
Teolindo Rodríguez
Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
Cement "San Martin" Ugodne cene
yi ■f			
/V YV Vir*	** T~~T	-v 1 riví	. /J\r X A
V/Y		' r - X_ Í v v * y	•f '.-v
			1 '--.J
AÑASCO 2763
PATE RNAL
59-1925
NOVI LIST
Strah 3
I» SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
VESTI IZ DOMOVINE
O veliki letalski nesreči pri Ljubljani
; Svoj čas smo po brzojavnih vesteh poročali, da se je 15. julija dogodila težka letalska nesreča pri Ljubljani ter da je ob tej priliki sedem oseb zgubilo življenje. Letalo "Aeroputa", ki se je bilo malo časa Prej dvignilo z ljubljanskega letališ 'a, je zavozilo v Golovec, za Hruši-co, se-raztreščilo in vžgalo. Ubili so 8e pri nesreči: pilot Jarošenko, ruski emigrant; mehanik Anušič, dr. Adolf Korče, odvetnik iz Ljubljane; Tilka Pivkova, učiteljica v ('.atežu Pri Veliki Loki in doma iz Idrije, kjer ima sorodnike; Stana Kanteto-va, učiteljica na Barju, doma iz Šftiarij pri Rihembergu, ter dr. Horn "i neka gčna, Brucklerjeva iz Berlina.
Po tej strašni nesreči, ki je razburila ljubljansko prebivalstvo, so 2ačeli listi v podrobnosti^ razpravljati o vzrokih katastrofe in vnela 86 je med njimi ostra polemika. Eni trde, da je nesrečo zakrivila "uso-drugi pa zvračajo krivdo na v°dstvo "Aeroputa", ki ga obdolžu-JeJ0, da je nesposobno in da oskrbuje potniški promet s starimi, neprimernimi letalih
KROJAČNICA
"GORICA"
ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izrednio nizkih cenah.
Rojakom se vljudno priporoča
FRANC LEBAN
Av. del Campo 1080
U. T. 59-3102
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094
Borski rudnik
V navzočnosti vladnega predsednika ter francoskega poslanika pri jugoslovanski vladi, so prejšnji mesec s posebno svečanostjo položili temeljni kamen, za novo čistilnico bakra v Boru. Ob tej priliki je dr. Stojadinovič spet imel pomemben govor o novi gospodarski politiki sedanje vlade, ki hoče z industrializacijo države zagotoviti Jugoslaviji gospodarsko neodvisnost.
Iz Rusije se je vrnil
V Maribor se je pripeljal Martin Kuzman iz Virovitice na Hrvatskem — po dvajseti letih se je vrnil iz Rusije, kamor je prišel leta 1916, ko so ga v Galiciji ujeli. V Rusiji se je oženil ter postal oče treh otrok. S celo družino se je sedaj vrnil domov.
Spet nesreča v planinah
Zadnjo soboto v juliju sta se smrt no ponesrečila na severni triglavski steni Mariborčana Savo Domicelj, 19 letni slušatelj eksportne akademije, in Egon Lettner, 24 letni slušatelj zagrebške juridistične fakultete. Njuni trupli so z veliko težavo spravili v dolino, odkoder so ju prepeljali v Maribor,
Dva požara v litijski okolici
V soboto, 25. julija, je izbruhnil požal na kozolcu posestnika Hauptmana Alojzija, po domače Šuštarja, v Gradi.ških Lazih, pol ure od Litije. Požar se je takoj razširil na sosednja dva kozolca posestnika Brica Pavla p. d. Dragarja ter so vsi trije kozolci v kratkem času pogoreli do tal. Prvi posestnik ceni škodo na 50.000 Din., Bric pa na 70.000. Požar je menda zanetil po neprevidnosti neki sosedov fant, ki si je šel pod Šuštarjev kozolec prižigat cigareto.
Par dni prej je tekom nevihte treščilo v 20 m dolg pod posestnika Poglajna p. d. Trilerčka. na Dolgem Brdu, obč. Polšnik. Pod je pogorel do tal in ima posestnik 60.000 Din. škode. Poglajnov sosed Pavle Prime je pri gašenju padel s poda in si zlomil hrbtenico.
Cehi v Dalmaciji
Tujski promet se v Dalmaciji lepo razvija. Prvo nedeljo avgusta je na pr. prispelo s posebnimi vlaki v Split nič manj ko 10.000 češkoslovaš kih izletnikov, ki hočejo več časa preživeti ob jugoslovanskem Jadranu.
Cenjene rojakinje in rojake opozarjamo na
Prvo slovensko prireditev za slov. in hrv. žrtve fašizma v Julijski Krajini
ki se bo vršila v veliki dvorani "Centro Armenio", ul. Acevedo štev. 1353, v Buenos Airesu
, V NEDELJO, 6. SEPTEMBRA 1936
^sodelovanjem društev: "g. p. d. Slovencev
£ vllle devoto", d. k. d. "ljudski oder" in i. d. jabor" ter na pobudo "jugosl. patronata v pomoč žrtvam evropskega fašizma"
T» -Al
Začetek ob 4. uri popoldne.
SPORED:
1.	Otvoritev — Orkester
2.	J Krebelj: Proletarski materi, zbor 8. I. Zaje: Zrinsko Frankopanka
4.	Ven ček narodnih
5.	A. Hajdrih: Jadransko morje" — izvajajo združeni moški zbori dniStev G. P. D. s.„ "ljudskega odra" in "Tabora".
C. Julijska Krajina s statistiko žrtev fafiizma (Diapozitiv)
7.	Pesem primorskih emigrantov
8.	Kakor da je mrli« v hiši...
9.	Štefan Golja svojemu očetu
10.	Kovaška
11.	Govor zastopnika vseh društev
12.	Govora dveh odličnih argentinskih intelektualcev 18. FRANCE BRVK:
"K A J N"
Drama. — Dvoje dejanj
'h (OPnu/rrt* ZahYala zastopnika "Patronata"
'tln^an« : Toeke °<J 7 «J» 10' so deklamaeije, ilustrirane /. diapozitivi in * deloma po govorskem zboru.)
V$T
Obnovljena propaganda za Dalmacijo
Sedaj, ko ima Italija po zmagi v Abesiniji zopet proste roke v Evropi, se obrača njena pozornost ponov no tudi na vzhodno jadransko obalo. Agitacija za Dalmacijo postaja od dne do dne živahnejša. Tako se je stvoril poseben odbor pod predsedstvom pokrajinskega fašističnega tajnika Perusinija in predsednika Dopolavora v Trstu z namenom, da pripravi veliko manifestacijsko potovanje v Zadar. Potovanje se bo vršilo v času od 19. do 21. septembra t. 1. z veliko motorno ladjo "Ne-ptunia", ki bo lahko prepeljala 1392 osebi. K udeležbi so povabljeni člani dopolavorskih organizacij iz vseh petih obmejnih provinc: goriške, puljske, reške, tržaške in videm-ske, dalje člani društva "Societa Dalmatica" in člani raznih vojaških organizacij.
s Črnega vrha
V	goriški bolnici je umrl na zas-trupljenju od strupenih gob g. Filip Sepe, polkovnik finančne straže v pokoju in podeštat občine Črni vrh nad Idrijo. Pokojnik je bil poročen z Marijano Likar, hčerjo Ignacija Likarja, posestnika na Medvedjem brdu nad Idrijo, kjer je navadno tudi prebival.
V	naše razmere ge je hotel popolnoma vživeti, kar mu je naš narod radi svoje visoke kulturne stopnje imponiral — redek primer. Napram Slovencem je bi! pravičen in se je tudi našega jezika dobro naučil. To mu je nakopalo nasprotstvo pri o-stalih Italijanih, ki niso bili nič kaj zadovoljni z njegovim imenovanjem občinskim načelnikom; posebno pa je bil temu protiven brutalni občinski tajnik Mazzilli, ker je bil pokojnik pač močna ovira za njegovo ne-omejno nasilno vladanje v občini.
Pokojnika so prepeljali iz Gorice na Medvedje brdo, kjer so ga 11. julija položili k večnem počitku.
Nov list
Na Jesenicah je začel izhajati nov list pod naslovom "Na mejah". Izha jal bo vsakih 14 dni in hoče biti zagovornik krajevnih interesov.
Pred sporazumom med dr. Mačkom in jrz?
V zadnjem času so se začele širiti govorice, da bo najbrž jeseni prišlo do sporazuma med Jugoslovansko radikalno zajednico, ki je se daj na vladi, in med dr. Mačkom, voditeljem hrvatske opozicije. V koliko so te govorice utemeljene, ne mioremo vedeti. Tak sporazum, ki bi moral vsekakor temeljiti na končni rešitvi hrvatskega vprašanja, bi pa bil izrenne važnosti za ves nadaljnji razvoj notranjih prilik v Jugoslaviji.
Nova tovarna blizu Trsta
Ze štiri mesece je tega, ko so pričeli z gradnjo zelo velike in obsežne čistilnice mineralnih olj v Zav-ljah. Preje, pred leti je bila tam tovarna za olje, ki so jo potem zaprli. Prostór, ki ga bo zavzemala ta tovarna, je rolg 1 km in bo segal od bivše postaje pa do vile Banelli. Ze sedaj dela na terenu 700 delavcev. Njih število pa se bo s časom povečalo na 1500. Čistilnica bo last druž be "Societa Aquilla" in dela izvršuje S. A. Técnico Industríale. Dela bodo končana konec tega leta ali v začetku prihodnjega. Tovarna bo lahko predelala na leto 280.000 do 300,000 ton surovega olja. V zalogi bo imela do 111,000 ton petroleja, to je petina vse italijanske zaloge sploh, ki lahko zadostuje za dva meseca in pol za vso Italijo. Pri morju bodo zgradili 415 m dolg pomol, v katerem bodo pristajale tudi največje 20,000 tonske ladje za petrolej. Cevi bodo vzidane v pomol in po teh bodo spravljali petrolej in druge derivate na ladje. Tovarna bo imela tudi lastno progo za nataka-nje v petrolejske vagone in druge priprave. Poleg raznih zgradb, stroj nic itd. bo imela skupno 70 bazenov za shranjevanje tekočin. Za ves obrat bodo porabili 65 km cevi. Kot vi dimo iz številk bo tovarna zelo obsežna.
Oddelek vladnih civilnih gardistov v Madridu, pripravljen za odhod na
fro(nto
Velika draginja
Iz Bovca pišejo: Draginja narašča z vsakim dnem. Meso plačujemo po 7 lir, petrolej, ki je zelo slab, po 4 lire, tudi kruh se je podražil, med t-em ko za one stvari, ki jih naš kmet prodaja, cene padajo. Surovo maslo je prej stalo 10—11 lir, je sedaj po 7 lir, jajca so bila prej po 35—40 stotink, so danes po 25 stotink itd.
Pretep v Hrušici
V nedelo 19. julija so imeli v Hru šici opasilo. Kakor je običaj, so pri redili domači fantje ples, na katerega so Dovabili tudi mladino iz sosednih vasi. Zabava se je v redu raz vijala in tudi nekatera domača pesem se je slišala; pa so prišli fašisti iz Pograda ter začeli domače fante zmerjati in izzivati. Fantje so nekaj časa poslušali, a ko jim je bilo že preveč, so začeli mikastiti. Nastal je hud pretep, v katerem so jih prav posebno naložili Karlu Vičiču iz Podgrada, ki je uslužben pri cest ni milici. Iz neprijetnega položaja so fašistične izzivače rešili karabi-nerji, ki so začeli na vso moč strelja ti iz pušk — seveda le v zrak. Streljanje je povzročilo, da so se toliko fantje kolikor fašisti razbežali na vse strani.
Nova Slovenska Gostilna
"Gruta de Postumia"
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika
Ivan Gašperšič
in
Ludvik Dekleva
AV. FOREST 621 — CHACARITA.
Drobne vesti
Na občinah pri Trstu je neki avto povozil znanega trgovca, 70 letnega Štefana Ozbiča iz Repenabra. Nesrečni starček si je prebil lobanjo. Zdravili so ga v tržaški bolnici, a zaman. Pokopali so ga ob veliki u-deležbi ljudstva iz vseh bližnjih kra jev v njegovi domači vasi.
V	Volčah pri Tolminu se je pripetila huda nesreča Rutarjevima otrokoma; 9 letnemu Romanu in 4 letnemu Josipu. Oba sta se igrala na dvo ri-šču domače hiše skupno z nekim bratrancem. Nekje so našli manjšo količino smodnika in jo zažgali. Nepričakovano velik plamen je oplazil vse tri dečke. Najstarejši med njimi je dobil tako hude opekline, da jim je kmalu nato podlegel. Ostala dva so prepeljali v goriško bolnišnico. Josip Rutar, ki <#e sicer zadobil težke opekline, bo vendar okreval.
V	štandrežu pri Gorici se je ponesrečila 42 letna Alojzija Vidma-rjeva. Na ognjišču je razlila bencin ki se je naglo užgal in ji je plamen udaril v obraz. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer je kmalu nato zaradi opeklin umrla.
V	Bovcu je pogorela žaga Josipa Hrovata. Zgorelo je tudi mnogo lesa. Požar je napravil za 30,000 lir škode.
V	Sičičih v Istri se je pri poljskem delu smrtno ponesrečil 42-letni kme čki posestnik Ivan Šarič. Prepeljali so ga v puljsko bolnišnico, kjer je poškodbam v nekaj dneh podlegel.
Blizu Opatjega sela je granata u-bila 9 letnega Josipa Kačiča in 6 letnega Lojzka Pahorja. Njegovega 8 letnega brata Vladimirja je pa hudo ranila.
Pri Cerknem je na samotni cesti omagal in umrl starček Josip Rutar iz Sv. Lucije. Zvečer so ga našli neki poljski delavci, ki so se vračali iz dela v Cerkno. V torek so ga pokopali.
Slovenski vseučiliščniki v Trstu pod policijskim nadzorstvom
Iz Trsta javlajo, da so vsi slovenski slušatelji trgovinske univerze "Revoltella" pod policijskim nadzorstvom ter da je ta policijski u-krep zadel tudi one slušatelje, ki so prišli študirat iz Jugoslavije.
V ta učni zavod, ki je svoj čas slo vel kot dobra trgovska visoda šola, so začeli v zadnjih letih uvajati raz ne fašistične novotarije, ki so univerzo potisnile navzdol na nivo strankarske propagandne centrale in fašistične kosarne. Vsako soboto morajo akademiki ob 4. zjutraj na vojaško vežbališče, kjer se vežbajo skupno s srednješolci.
OPNINA: Moški $ 1.50; ženske $ 1.—. Znak obvezen.
PO SPOREDU: PROSTA ZABAVA
Meddruštveni odbor.
Ceta revolucionarcev na trgu v Burgosu
V	Brestju pri Kojskem je požar u-ničil dom posestnice Franje Marini čeve. Pogorelo je tudi gospodarsko poslopje, v katerem je bilo 40 sto-tov sena. Škoda znaša preko 15,000 lir.
V	Rihemberku so karabinjerji a-retirali Franja Brica, ki so ga osumili, da je pred 14 leti na Pivki z več tovariši napadel finančne straž-je sedaj obsodila na 5 let internaci-nike. Stražnik Stangenelli je bil tedaj v spopadu ubit. Brica so oddali sedaj v goriške sodne zapore.
V	Trstu in okolici imajo sedaj 10 večernih industrijskih šol, med njimi tudi šole v Barkovljah, Rojanu, pri Sv. Križu, na Nabrežini in v Doberdobu. V zadnjem šolskem letu je bilo vseh učencev 4490. Letos nameravajo ustanoviti tudi žensko večer no industrijsko strokovno šolo.
V	Dornbergu so pred nekaj tedni aretirali posestnika Ivana Brica. — Goriška konfinacijska komisija ga je. Odvedli so ga v neki kraj v juž-no-italijanski pokrajini Potenzi. Do ma je ostala žena in pet otrok.
Vogrski župnik .Franc štolfa, ki ga naši ljudje dobro poznajo zaradi njegove preteklosti, je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo za dobo 2 let.
Na Soči blizu Tolmina nameravajo zgraditi novo električno centralo. Strokovnjaki podjf/<a "Adriatica" iščejo sedaj primeren teren. Po dosedanjih računih bo družba v to svrho investirala 10 milijonov lir.
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz naj« boljšega blaga ter pO nizki ceni
JOSIP FAGANEL
SOL1S 123S
(blizu Constitucionav U. T. 23—1696
POZOR!	POZOR!
NOVA SLOVENSKA GOSTILNA
"Venezia Giulia"
Lepi in zračni prostori, pripravni tudi za svatbe. Poseben prostor za družine. Vedno sveža domača hrana
— Cene nizke — Rojakom se priporoča lastnik
JOSIP LAH ■
FRAGA 1001 - Vogal Céspedes
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
Umetniška kovačnica mehanična delavnica
Specializirana v oknicah, meta-Ifčnih pročeljih, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajoča naročila.
CUCIT & HUMAR
BOULEVARD BALLESTER 425
Villa Ballester
sífgfij
Strana 4
NOVI LIST
c<
ZA POUK IN ZABAVO


NOVO SREDSTVO PROTI RAKU
Rak je bolezen, ki jo človeštvo pozna že več tisoč let, saj izvirajo prva poročila o njej kar iz leta 2000 pred Kristusom. Odkar so bolezen spoznali, se zdravniki borijo proti njej; marsikateri uspeh so dosegli v boju proti raku, pravega .in v vsakem slučaju uspešnega zdravila pa le niso mogli najti.	»
Morda pa se sedaj odpira novo poglavje v boju proti tej strašni bolezni. Iz Evrope prihaja namreč zanimiva vest:
Belgrajski profesor F. Blumen-thal (prej v Berlinu), pariški E. Jakops in švicarski H. Rosenberg so v teh dneh objavili nove izsledke in uspehe za pobijanje raka! Poldrugo leto so preizkušali bolezen na živalih in pet mesecev na ljudeh. — Uspehi, ki so jih dosegli pri ljudeh, so tako čudoviti, da so opise teh u-spehov izročili že zdaj javnosti v presojo.
Svojo terapijo (način zdravljenja) imenujejo multivalentno in hormo-nalno, kar se pravi, da se telo na raznih delih začne zdraviti. Zdravilo je večinoma iz žlez. Zanj so uporabljali jetra, želodec, žleze trebušne slinav., črevo, vranico živali in so iz vsega tega napravili različ. izvlečke, ki jim pravijo A, B in C. Izvleček A lajša bolečine, B vpliva na stranske izrastke rane, C pa razkraja izvor otekline in krepi telo.
— Z izvleički zdjravijo tako, da dajo bolnikom tablete, mu vbrizgnejo injekcijo in še namažejo rano z mazilom.
Doslej so na ta način zdravili 114 brezupnih slučajev in so od teh le štirje umrli. Vse te bolnike so zdra-
KROJACNIC.A
P. CAPUDER
se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billlnghurst 271 dyt. 1
(višina ulice Cangallo 3500) ****************************
*
I Zobozdravnika
* Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 |
Ü. T. 69 La Paternal 1T2I ***************************
Caricin ljubljenec
Zgodovinski romata
1. POGLAVJE Ugrabitev
Po petrograjskih ulicah je divjal strašen vihar, stresal je okna poslopij, metal valove temne Neve in butal z njimi ob obal.
V tej nevihti je hitel po Izakovem mostu vitek mladenič, zavit v častniški plašč. Dasiravno mu je veter šibal v obraz zmrznjeni sneg, se mladenič ustavi in pogleda zimsko palačo, divni ogromni dvorec, v katerem je carovala velika ruska carica Katarina, potem ko je z brez-primerno odločnostjo pregnala s pre stola svojega moža, slabiča Petra III.
"Ne, nihče mi ne sledi", je šepetal mladi častnik; "nihče ni opazil, da sem zapustil palačo. Ha, pa zazdelo se mi je, kakor da se plazi za menoj temna pošast! Toda ne; nihče ne bo opazil, da sem za uro odšel s straže. Uspelo mi bo, in pravočasno se bom vrnil."
še bolj se zavije v plašč in s hitrimi koraki nadaljuje svojo pot.
'fDanes je Božič!" — nadaljuje mladenič v mislih. "Oh Elizabeta, ljubljena devojka, zakaj se moram tihotapsko plaziti do tebe? Zakaj mi brani okrutna zapoved carice, da te vzamem za svojo ženo?"
Medtem dospe mladi častnik do spomenika Petra Velikega, a baš ko hoče prekoračiti cesto, mu zastavi pot prekrasna kočija, v katero so bili vpreženi štirje iskri vranci.
"Prostor!" — zakliče jezdcc pred kočijo in zavihti bič nad glavami mi mo hitečih ljudi. — "Prostor za grofa Gregorja Orlova!"
Mladi častnik se zdrzne in si zakrije lice z rokami. Zdelo se je, ka-
vili že prej, nekaj jih je bilo že operiranih, skoraj vsi so bili obžarjeni z radijem. Dvajnajst bolnikov je i-melo raka na koži, 29 v prebavilih, 18 na prsih. — Večina bolnikov je imela tudi že otekline v drugih organih in trpeli so neznosne bolečine. Posebno glede na bolečine je bil vpliv že ene same injekcije novega zdravila naravnost čudovit in tudi tek do jedi se je povrnil.
Če je to zdravilo zoper raka res tako izvrstno in bo moči uspešno nastopiti zoper to bolezen, ki leto za letom zahteva več žrtev, tedaj bo človeštvo slavilo imena teh treh zdravnikov in jih prištelo k največjim znanstvenikom!
KOLIKO JE POKLICOV?
Francoski statistični urad se je trudil dobiti pregled čez vse poklice, ki vodijo do zaslužka. Po dolgotrajnem delu je izšlo sedaj v uradnem listu francoske vlade poročilo, ki obsega 30 strani. Statistiki so bili ugotovili, da je 1240 načinov, s katerimi si Francozi služijo kruh.
UMETNO MLEKO
Angleškemu učenjaku profesorju Dicku Pearsonu se je z daljšim raziskovanjem in po mnogih poskusih posrečilo, da je iz navadne trave "namolzel" kravje mleko! Izločil je namreč iz trave vse glavne sestavine kravjega mleka; tako pridobljeno mleko ima prav takšen okus kakor kravje in ni nič manj redilno.
Učenjak pa miJli, da so stroški te "molže" preveliki v primeri z uspehom; zato bo kazalo tudi v bodoče dobivati mleko od krave in ne iz kemijskih laboratorijev.
ŽENSKI KOTIČEK
Tri imenitne Kitajke
Kitajska ima svojih 450 milijonov duš in v takšni množici ne more biti lahko prikopati se do slave in ugleda. In ¡vendar ima kitajski narod tri ženske, v katere vse gleda s spoštovanjem in z upanjem. So to tri sestre Soong, hčerke bogatega man darina.
Usoda jih je postavila na prav vidna mesta: Kot soproge svojih mož, ki so v novi in najnovejši dobi kar najgloblje posegli v zgodovino Kitajske, so te sestre velikega pome na za kitajsko politiko.
Sestre Soong predstavljajo novo, bodočo Kitajsko. Vse so nasprotnice notranjih zmed v državi in slepar-stva in razbojniških pohodov in oblasti tujcev. — Hčere mandarina Soonga so bile vzgojene v Združenih amer. državah, odkoder so prinesle že izgotovljeno svetovno podobo v svojo domovino. Ena od sester, Mei Ling, je zdaj gospa r.angkajšek, žena kitajskega samodržca. Ker je zmožna več jezikov, ker je prikupna in vešča v znanostih, je svojemu možu najdragocenejša pomočnica; je njegova tajnica in mu daje modre nasvete. Nobene listine ni, ki bi je gospa r.angkajšek ne poznala: pri vseh intervjujih in razgovorih je prisotna in rangkaišek brez nje niče sar ne ukrene. — Mei Ling je moderen človek. Veliko potuje, a ne radi zabave, marveč da spoznava vprašanja sodobnega življenja in potuje vedno le z letalom. Ima sama štiri letala, da jih more vadno uporabljaj-ti.
Mei Ling se v vseh važnih zadevah posvetuje s svojo sestro Regino; Regina Soong je žarišče družbe, ki jo posečajo zlasti Evropci. Regina Soong se zna izvrstno razgovarjati in jo zlasti diplomati visoko cenijo. Njen vpliv je jako razsežen; ena sama njena beseda več zaleže, ko proglas vlade v Nankingu.
Hing Ling, tretja sestra, je pa povsem drugačne vrste. Ona se ne blesti tako v javnosti, vendar je v tesnih zvezah z gospodarstvom in s
Leonore Kight Wingard, Mary Lou Petty in Katheri'ne Rawls najboljše
ameriške plavalke
Patrola španske ljud. milice preiskuje ozemlje v Guadarramskih hribih
tujino; bol ko obe sestri, pozna potrebe preobludene Kitajske. Hing Ling je vdova velikega Sunjatsena, ki je pred 11 leti umrl. Delo svojega slavnega moža je prevzela kot dragoceno dediščino in ga tudi nadalju je. Deluje na vladi, ustanavlja šole, udeležuje se javnih zadev in oznanja evangelij svobode. Na milijone kmetov jo po božje časti, če bi le ho tela, bi delala čudeže: Le besedico bi spregovorila, pa bi ljudstvo vstalo in sé bojevalo zoper slehernega sovražnika. A Hing Ling še ni dala tega znamenja. Molče razmišlja, čaka in dela.
Vse tri sestre pa so upanje svoje domovine, ki o njej sanja veliko naj boljših sinov kitajske zemlje.
POZOR! POZOR!
„Modas Wilma"
Sporočamo vsem cenj. odjemalkam, da smo se preselili iz ul. Riviera 1476 v nove in večje prostore na
AV. SAN MARTIN 1854, VOGAL PUJOL
kjer bomo odslej poslovali pod firmo
„Modas Justa"
ter bomo razpolagali z večjo izbeio oblek, klobukov, fantazij itd. Cenj. rojakinjam se vljudno priporočamo
KUKANJA & PRINČIČ
igijaji za hišne gospodinje
čokoladne kroglice. Zmešaj 8 dek zmletih mandljev, 8 dek nastrgane čokolade, 8 dek sladkorja in jedilno žlico limonovega soka. Oblikuj iz tega kroglice, povaljaj jih v nastrgani čokoladi, polagaj jih na lične papirčke ter jih na zraku posuši.
Vtiranje obrazne -polti s kislim mlekom, limonovim sokom, pomešanim s polovico vode, s svežim sokom od kumar ali s sveže narezanimi krompirjevimi rezinami jako u-godno vpliva na kožo. Vsakokrat tre ba pustiti, da se sok na obrazu posuši; pozneje šele je obraz umiti z mlačno vodo.
SVOJI K SVOJIM!
FILOMENA BENEŠ - BUKOVA
Slov. babica
Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam
Lečenje brez bolesti. LIMA 1217	U. T. 23—3389
RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izaguirre. — Ženske sprte-jema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, 9 posebnim vhodom.
Imamo specializirane zdravnike za vse vrste bolezni, X-žarke in laboratorij za elektr. zdravljenje.
Za bolnike in bolnice iz notranjosti imamo posabne sobe s posteljami. — Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom.
Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Govorimo slovansko.
SUIPACHA 28
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope dospejo
8. La Coruna
11.	Almanzora in And. Star
12.	Campana 14. Oceania
Proti Evropi odplovejo
8. Augustus
16. Almanzora in La Coruna
MALI OGLASI
KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pis,ar' no M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s *em zavarovali pred izrabljanjem ter ne b°' ste padli v napačne roke. — Istotam s° PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI
KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje hibe in sposebnosti, svoj zn!1' čaj, svoje bodoče in ptereklo življenj naj se obrne na priznanega grafoloS®' Zadostuje napisati lastnoročno ime priimek, dan, mesec in leto rojstva te; poslati v pismu en peso na nasl°v; GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Buen"5 Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jezik"'
NAlZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, ka' kor doslej, razpolagala vedno le * 23 nesljivo dobrimi službami za matrim0' nios, služkinje, sobarice itd. BEB^' C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadre °d Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 35»8'
NAZNANILO. Podpisani naznanja* cenj. rojakom, da sem otvoril na
Fraga 1402.10 Restavracijo "Spon"lad,
(Rest. Primavera), kjer razpolaganj velikim salonom in z rezerviranimi Pr ' itori, točim dobro pijačo in nudim v5 ' ke vrste zdravo hrano. Rojakom se vUu„
no priporočam za obisk. Josip Brišc®^
Naznanjam, da nekdanje zaveti»" če za brezposelne na ul. RivadaV 1160 ne posluje več, ker sem se preselil. — Benedikt P.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en°
sliko v barvah MARKO R A D A L J Specialist v modernem Facundo Quiroga 1275 In 1407 D- S°
ROJAKI!*
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, k°fit< najboljše postrežem.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lepi prostori, pripravni ^
svatbe — Prenočišča. — za prenočišče prenovljen« na novo opremljene.
i»
Rojakom se priporoča lastnik e EMIL t**
PATERNAL osorio 508«
kor da se boji srečanja z grofom, ki je, ogrnjen z dragocenim, krznom, ponosno sedel v svoji kočiji. Svetloba plamenic, ki so jih nosili jezdeci ob kočiji, je padala na bledi in s temno črno brado obrastli obraz o-holeža, pred katerim so se ljudje globoko priklanjali in poklekali v ulični sneg. Od ust do ust so šle besede, izrečene z bojaznijo in polne spoštovanja:
"Grof Orlov — cesaričin — milje nec!" —
Mladi častnik si oddahne, ko je kočija zdrdrala mimo njega, in nemoteno nadaljuje pot. Mladenič krene v Katerinino predmestje in ko se je še enkrat oprezno ozrel, izgine v siromašni hiši. Steče po stopnicah ter se ustavi pred nekimi vratmi, otrese sneg s plašča, vzame iz žepa malo škatljico in trikrat tiho potrka.
"Kdo je?" — vpraša zvonki dekliški glas. "Kdo prihaja tako pozno?"
"Jaz sem, dušica!" — reče častnik cesarske garde — Aleksander Po-temkin; "odpri! — brž!"
Vrata se odpro, a v sijaju svetilj-ke se pokaže prekrasna deklica.
"Bog te blagoslavi, Elizabeta, v tej božični noči!" — vzklikne Aleksander Potemkin. "Kako sem hrepenel po tebi!"
Elizabeta postavi svetiljko na mizo siromašne kuhinje in se vrže v naročje mladega častnika. Dolg. prisrčen poljub ju je združil za dolgo, blaženo minuto. Potem pa povede deklica Potemkina v sobo, kjer je sedel pri knjigi njen stari ded, ter vzklikne:
"Ded, ded! Aleksander Potemkin je prišel! — Kaj ti nisem rekla da na Božič ne bo pozabil na svojo E-lizabeto!"
Starec počasi dvigne glavo in pogleda mladega častnika.
"Dobrodošel v mojem domu, Aleksander Potemkin! — Naj nam bo
vsem v srečo! Toda, razjasni mi, kako mogoče, da si prišel, ko si pa pis.:! Elizabeti, da si danes na straži ■ r'mski palači?"
"Skrivaj sem odšel za eno uro," odgovori! častnik. "Za ta čas me. bo zastopal me; prijatelj in tovariš Mi-rovič. Prignalo me je koprnenje.--Evo, draga deklica", se obrne Potemkin k Elizabeti, "majhen dar za Božič!"
Ponudi ji škatljico, ki jo je še prej vzel iz plašča. Deklica jo odpre in zagleda zlat prstan.
"Prstan!" — vzklikne Elizabeta. "Hvala ti, Aleksander! Obljubljam ti, da bom tudi v grob nesla ta prstan na roki!"
"Prečitaj, kaj je vrezljano!", reče mladi častnik in nežno pogladi lase mile deklice; "napis ti najbolj pove, kaj sem mislil s tem prstanom."
Elizabeta dvigne prstan k sveti-ljki in prečita slovesno, kakor da či-ta molitev:
"Aleksander Potemkin — Elizabeta Voroncov, neločljivo združena!"
"Neločljivo združena!" je šepetala lepa Rusinja objemajoč mladeniča, ki je bil izredno lep moški.
"Da, Aleksander — pa če ne bova mogla skupaj živeti, bova pa vsaj skupaj umrla! Tega nama tvoja velika okrutna .carica ne bo mogla za-braniti!"
"Pst, tiho, duša!" — je prosil Potemkin in bojazljivo pogledal na za prte duri. "Ne izgovarjaj caričine-ga imena! Njeni vohuni, posebno pa še vohuni njenega miljenca Orlova se plazijo po mestu!"
"če se tako bojite svoje carice, A-leksander Potemkin," reče Eližabe-tin ded in gladi svojo dolgo belo brado, "je bilo zelo neprevidno od vas, da ste urezali svoje ime v prstan poleg imena Voroncov. Vi veste, da je to ime na dvoru obsovraženo in da se jaz ne skrivam brez vzroka pod lažnim imenom Peter Roncov.
Bodite prepričani, da drugače ne bi mogel životariti kot brusač diamantov v Petrogradu. Elizabeta in jaz bi' prišla že davno na beraško palico ter bi blodila brez strehe in domovine iz mesta v mesto. Oh, Aleksander Potemkin, poslušajte moj svet: pustite Elizabeto, — nikoli ne bo postala , vaša žena! Iztrgajte to ljubezen iz srca, pozabite jo, ne vezite se na usodo zaničevanih in preganjanih !"
"Preganjanih!" — vzklikne mladi častnik in plamen mu zasveti v o-čeh. "Zakaj vas preganjajo, starec? C.esto ste mi govorili, da je prišla vaša obitelj. v nemilost, toda nikoli nisem mogel zvedeti, kaj se je zgodilo med vami in veliko Katerino!"
Elizabetin ded se dvigne s stola. Ogromne postave in z belo dolgo brado, je izgledal kakor svetopisemski patriarh. Široka prsa so se mu burno dvigala, a roka ki jo je počasi spustil na ramena Potemkinu, je drhtela.
"Želite izvedeti, kaj se je med nami zgodilo? Hočete doznati za zločin, ki ga je storil nekdo iz naše o-bitelji in s tem naprtil nam vsem, ki nosimo ime Voroncov, preganjanje in mržnjo carice? Zločin? Ta zlo čin je bila — ljubezen! Ljubezen, Aleksander Potemkin — nič drugega!"
Glas starca je drhtel od mržnje. "Vaša Elizabeta — brez imena, brez pravna, zaničevana!" '
"Elizabeta!" — spregovori Potem kin s čvrstim glasom. "Jaz sem tvoj, a ti si moja. Samo smrt naju lahko loči! Neločljivo sva združena! Ta beseda naj nama bo vedno v srcih!"
V tem trenutku se začuje, kako se hrupno odpirajo spodnja vrata in kako se težki koraki približujejo sta novanju.
"Za božjo voljo! Nekdo prihaja!" zakliče Potemkin. "Nihče me ne sme tukaj najti. Odšel sem brez dovo-
ljenja s straže! — Kam? — Jaz sem izgubljen!".
"Nisi izgubljen, dragec!" — mu brž prišepne Elizabeta. Hitro v to le omaro! Vrata bom samo priprla, bodi miren, nepremakni se! Bog te bo varoval!"
Na kuhinjska vrata je nekdo močno trkal. Elizabeta vzame svetiljko in gre odpirat. Kmalu se vrne z visokim, močnim moškim, ki je bil ogr njen z dragocenim plaščem.
Stari ded gre tujcu naproti. Pozdravi ga s staroruskim božičnim pozdravom. Ko pa dvigne pogled in zagleda bradati obraz svojega nočnega obiskovalca, se zdrzne, kakor da je zagledal sikajočo glavo strupene kače.
Elizabeta se brž obrne in se približa omari. Srce ji je burno tolklo. Slutila je, da dragemu preti strahovita nevarnost.
"Vi ste brusilec diamantov Peter Roncov?" praša tujec, ki motri star ca in se ogledava po sobi. "Slišal sem, da ste zelo spretni in da ste e-dini brusilec diamantov v Petrogra du, ki razume tudi lažno kamenje tako dobro brusiti, da se ga ne more prepoznati od pravih briljantov."
"Naučil sem se umetnosti brušenja diamantov v Holandiji," odgovori starec, ki se je obvladal. "S kri vimi diamanti se sicer še nisem ba-vil, pa dvomim, da to tako odličen gospod kakor ste vi, naročil to drago delo za ničvreden kamen."
"Razložil vam bom zadevo v kratkih besedah," pravil tujec. "Jaz sem trgovec Gregorevskij iz Moskve. — Imam v bližini Kremlja bazar, v katerem prodajam igrače, lažne dragulje za žene in druge drobnarije. Ena od mojih najboljih odjemalk je neka gospa, ki si je dela v glavo, da mora imeti tako velik diamant, kakršnega nima niti sama carica."
"Bog varuj carico!" ga Pr& prstan Voroncov, prekriža roke "f.^jo-sih ter se globoko in ponižno P'.Lto ni. S tem poklonom je skril mržnjo, ki mu je zaplamtela v 0 ko je slišal caričino ime.	uje
"Ker moja odjemalka," nada'J^p tujec in si gladi svojo tem^o ^ brado, "ne razpolaga z milij0111^,^-bi si mogla nabaviti tako
velik
gulj, mi je ukazala, da ji na ^jiiH kriv diamant, da bi mogla z gepi prevariti svojo okolico. Našel ^ prikladen kamen, pa vas prosUJ^ iz ga izbrusite. Evo ga! Rekši vza g jo žepa malo usnjeno vrečico, odP ^. in položi na mizo kamen, veli kor golobje jajce.	^
Kamen je bil jasen in bisj^v»10 njegovih robov in oglov je o*5* morje svetlobe.
.1 miz0,
Peter Roncov se sklonil nau Celo minuto je motril kamen.
"In ta le krivi diamant žen* ' brusim?" e vprašal izsledujoc ■
'fDa!" — odgovori zapoved»''^, tujec. "Zakaj me gledate ta«gir no, človeče? Ne zahtevam » ¿D od vas, kar bi bilo protizakom je prepovedano brusiti krivo nje?"	g]iz»'
"Ni prepovedano", odvrne ^ betin ded. "čudim se samo, re¡> te potrošili za brušenje tega ^¡fco nega kamenja dvesto rubljev. „ namreč zahtevam za svoj P« ohol" "Evo vam denar," vzklik"« _n vf-trgovec iz Moskve, seže y zeyat0 r<-> že na mizo dve novčanici P • ^
bljev.	, botf1 p..
"Isto vsoto boste dobili,	t»
preteku treh dni z vašim Pu	^
dovoljen."	striček- z
"Premalo je tri dni, su
tako težko delo!"	. d0vrC
"Delajte tudi ponoči. ^B , toIn >' brušenje, okujte diamant z z ^ ga pričvrstite na zlat pr* to?"