Prepoved najboljša Detajl iz Križank Foto: JOC:O 2NIDARSIČ V zadnjem času je Tribuna mnogo piscla o spolnih vprašanjih mladih, zlasti šfudentov, in skušala odpreti diskusijo o teh problemih. Zanimanje, ki so vzbudlle med bralci Tribune ie razprave, nam pove, da to vprašanje ni tako cnos!avno \n da mu bomo morali pesveiiti pozornost tudi pireko drugih obiik (predavanj, posvetovolnic) in ne samo s članki v časo-pisih in revijah. Ob razpravljanju oteh vprašanjih se pojavljajo tudi predlogi, da bi skrajšali čas obiskov oziroma odpravili obiske v študentskih domovih. Odpravili bi obiske samo zato, ker se o spolni morali štu-dentov v mestu nekaj govori, nihče pa se noče prepričati, ali so te govorice res resnične, in če so resnične, ali veljajo za vse študente ali pa samo za majhno skupinico študentov. Res, na prvi pogled bi bila to najboljša rešitev. S formalnim sklepom bi odpravili obiske in odnosi med fanti in dekleti v Naselju bi bili rešeni. Za uspešno izvajanje tega sklepa pa bi morali pre-povedati tudi srečanja v Tivoliju in onemogočiti izhod študentom v večernih urah. Utihnile bi go-vorice o tem, »kaj se dogaja za kulisami študent-skega naselja« in ostalih študentskih domov in malomeščanski morali bi bilo zadoščero. Vpraša-nje bi bilo navidezno rešeno, v resnici pa bi se postavljalo v ostrejši luči kot pa doslej. Avtorji v nekaterili revijah pa bi vseeno ugotavljali, da je še vedno na področju abortusov vodilna naša bo-doča inteligenca, elita naše mladine (mimogrede antisocialistična in reakcionarna je trditev, da jc mlada inteligenca elita mladine), čeprav to nikoli ni bilo res (Glej Pisarija — Tribuna 6-1963). Čeprav nekateri mislijo, da bi s prepovedjo obi-skov utihnile govorice o Studentskem naselju, bi si s tem napravili medvedjo uslugo. še bolj kot doslej bi se razširile govorice, da so v Študentskem naselju prepovedali obiske, ker so se tam dogajale čudne stvari. Ob sprejetju takega sklepa bi stanovalci mno-žično in zavestno začeli kršiti disciplino. Zaživeli bi sfranski vhodi v bloke in potreben bi bil velik kontrolni aparat in ostre sankcije, da bi vsaj delo-ma kontrolirali vse ilegalne obiske v blokih. Spet bi potem ugotavljali, da je disciplina v študent-skem naselju padla. Cas je, da začnemo to vprašanje reševati na drugačen nacin. Med 2000 študenti, ki stanujejo v Študentskem naselju, je gotovo t«di nekaj takih, ki s svojim ravnanjem mečejo slabo luč na vse študente, in na osnovi njihovih dejanj se potem širijo govorice o študentkah v študentskem nase-Iju; izpadi posameznikov se posplošijo na vse sta-novalke. Odbori blokov bi morali ob takih izpadih najostreje reagirati in odločno povedati, da za take ljudi ni mesta v študentskem naselju. Odbor Zveze študentov y Naselju bi moral v bodoče bolj kot doslej organizirati predavanja tudi s področja spolne vzgoje in medosebnih odnosov. Vendar bi morala biti predavanja organizirana za manjše skupine študentov in študentk, saj bi tako lažje reševali delikatna in intimna vprašanja. Po-trebno bi bilo tudi, da bi lahko študentke in štu-dentje določene dneve v tednu obiskovali posveto. valnico, ki naj bi bila v mestu ali pa v Naselju, kjer bi se lahko pogovorili o vseh svojih težavak. O vsem tem ne bi bUo treba pisati, če bi bili de-Iežni spolne vzgoje iz otroških let navzgor. Toda vedno znova le ugotavljamo, da je spolna vzgoja pomanjkljiva, a ne napravimo skoraj nic za to, da bi bil mlad človek od ranih let sistematično in skladno z razvojem pravUno poučen o spolnih vprašanjih, ampak se sramežljivo izogibamo temu in prepuščamo otroka in pozneje mladeniča ulici, hkrati pa zaganjamo vik o pokvarjenosti današnje mladine. Se bo treba tudi kolegom, ki bodo prišli če% nekaj let na univerzo, boriti proti prepovedi obi« skov v študentskih domovih? Jože šušmelj LETO XIII. Ljubljana, 3. apirila 1963 Štev. 9 tri una 1. aprila bo zopet zapela brigadirska pesem. Zopet se bodo mlade roke spopri-jele s težkim delom, da do oktobra kon-čajo 50 km ceste od Osipaonice do Beo-grada. Delavci opravljajo zadnje priprave, da bi bilo vse nared, ko bo prišlo na traso prvili 12 brigad. Sedem naselij (Veliki Mo-kri Lug, Beli Potok, Vrčin, Mali Požare-vac, Umčari, Vodnja in Kolari) je postav-ljenih na zelo prikladnih mestih in čaka prve brigade. Programi ideološko-političnega, kultur-no-zabavnega, športnega in tehničnega Cesta mladosti 1963 udejstvovanja so zelo dobro pripravljeni. Predvideno je, da bo letos 22000 brigadir-jev obiskovalo okoli 40 strokovnih in amaterskih tečajev. Poleg že znanih ama-terskih tečajev se bodo brigadirji delav-skokmečkih brigad lahko udeležili še 22 strokovnih tečajev. Po uspešno opravlje-nem izpitu jim bo priznana kvalifikacija oziroma polkvalifikacija. V letošnji zadnji akciji na avtomobilski cesti bo sodelovalo nekaj manj kot 200 brigad s 23640 brigadirji; iz Slovenije 18, Makedonije 13, Crne gore 7, Srbije 81, Hrvatske 41 in iz Bosne in Hercegovine 37 brigad. Na naših visokošolskih zavodih agitaci-ja dokaj uspešno poteka. Prijave morajo biti zbrane do 20. aprila, ker bomo še pred 1. majem končalj tudi zdravniške preglede in prvo cepljenje. Kolegi, mnogo uspehov pri agitaciji, poleti pa nasvidenje pri Beogradu! KOŽAR NEJC NE SAM0 V UUBLJANI ,,Pošast A" na medicini v Sarajevu Pravijo, da obstaja že ves čas, odkar je bila ustanovljena medicinska fakulteta v Sarajevu, tudi neka stalna, vedno aktualna in prisotna tema študentskih pogovorov — anatomija. Na nedavni polletni konferenci Zveze študentov na tej fakulteti je eden izmed študentov ta problem imenoval ce-io »pošast A«. Povsem običajno je, da drugega letnika pravočasno ne konča niti ena tretjina štu-dentov (pa tudi manj). Skoraj večina le-teh izgubi leto zaradi tega, ker ne položi-jo izpita iz anatomije. Sčasoma je nastala med študenti takšna psihoza, da raje odla-§ajo z izpitom, celo v primerih, da so se zanj dovolj pripravjjali. Bojijo se na iz-pitu pasti, kajti kdor enkrat pade ... Na tem izpitu pade povprečno vsako le-to okrog osemdeset odstotkov vseh štu-dentov, medtem ko na ostalih fakultetah v državi prav enak odstotek študentov opravi izpit iz tega predmeta. (?!) Razlika je očitna, anatomija pa za vse ista.. Kje je potem vzrok takfega neuspeha? Kdo je kriv? študentje, predavatelji, uč-ni prcgram? Povsem jasno je, da bi bilo Gruda živinopromet EXP0RT-IMP0RT LJUBLJANA Titova 19 Izvoz živine in živalskihž proizvodov Zakaj ni v Tribuni nobene pirvoaprilske šale? Nas je smeh že minif. napak misliti, da tolikšno število študen-tov tega predmeta ne študira dovolj vest-no. študentje pravijo, da je učni program preobširen. Profesorji pa, da bi se s krče-njem programa znatno zmanjšalo tudi zna-nje bodočega zdravnika. Drugi pravijo še to: okrog 800 študentov gre skozi anatom-ski inštitut, ki pa ima samo enega asisten-ta! In tako gre iz leta v leto; govorijo, dl-skutirajo, rezultati pa so vednd isti. Nek-do izmed študentov je celo izjavil, da bi bilo najbolje, če drugega letnika sploh ne bi bilo! Na tej konferenci so govorili tudi o dru-gih problemih. Na primer: na stomatolo- giji sprejmejo vsako leto nov program, ta-ko da imajo zdaj že tri različne genera-cije z različnimi programi. Manjka tudi učbenikov in skript, tako da so stomato-logi prisiljeni uporabljati učbenike, ki pa so primerni le za medicince. Razpravljali so tudi o sprejetju novega statuta, katerega pripravljajo. Fakultetna uprava je poslala osnutek tega statuta mnogim klinikam in drugim zainteresira-nim ustanovam, študentje pa aiso prejeli niti enega izvoda. Študentje zahtevajo, da povsem enakopravno sodelujejo pri spre-jetju tega najvažnejšega akta, vsaj v ti-stih določbah, ki jih neposredno zadevajo. 2126 DOKTORJEV ZNANOSTI Od osvoboditve do danes je najvišji znanstveni naslov — naslov doktorja zna-nosti prejelo 2126 jugoslovanskih državlja-nov. Po najnovejših * podatkih zveznega zavoda za statistiko so v preteklem letu dosegli rekord — 264 obranjenih doktor-skih disertacij. Od tega jih je bilo 84 iz naravoslovnih ved, 82 iz družbenih, 14 iz tehniških. Nadalje 57 s področja medicine, farmacije in veterine in 27 s področja agronomije in gozdarstva. V zadnjih letih so bili z zakonskimi določbami in reorga-nizacijo visokega šolstva izboljšani pogoji za šolanje mladega znanstvenega kadra. Poleg uvajanja tretje stopnje študija na mnogih fakultetah so organizirali tudi ne-katere najvišje znanstvene ustanove tečaje za ožjo in specializacijo in tako omogoči-le svojim sodelavcem možnost za pridobi-tev naslova magistra ali doktorja znano- Opaziti je bilo, da je med kandidati za najvišjo znanstveno stopnjo še vedno zelo malo znanstvenih delavcev s področja teh-niških znanosti. Določeno povečanje števila doktoratov je bilo zapaženo na področju poljedelskih znanosti. Družbene vede pa so še naprej obdržale glavno mesto na tej tabeli. V preteklem letu so naslov doktorja znanosti dosegli na jugoslovanskih univer-zah tudi trije tuji državljani — dva s pod-ročja bioloških In eden s področja tehni-ških znanosti. (Prirejeno po listu Naši dani, Sarajevo) JANEZ STANOVNIK: Temeljni problemi svetovne trgovine Pretekli mesec je priredil mor-ksislični center pri univerzitetnem odboru v študentskem naselju pre-davanje profesorja ekonomske fa-kultete v Ljubljani in strokovnjaka za vprašanja mednarodne trgovine - tovariša JANEZA STANOVNIKA o problemih svetovne trqovine v luči svetovne konference. Ker menimo, da je obravnavana tema izredno važna in da se naj z njo seznani čim več študentov, objavljamo pre-davanje v nekoliko skrajšani obliki. če predstavlja trgovina enakopravno iz-menjavo blaga, pri kateri to, kar kupite, tudi pošteno plačate, v čem je potem problem trgovine, čemu ustvarja medna-rodne konjlikte? Očividno predstavlja tr-govina v življenju narodov tisto področje medsebojnih gospodarskih odnosov, ki bolj ali manj bistveno vplivajo na razvoj nekega naroda; ki nacioi}alnemu gospo-darstvu omogoča boljšo, racionalnejšo oziroma ekonomičnejšo alokacijo izvorov in s tem večje proizvodne rezulate ter večjo blaginjo Ijudstva. V nasprotnem primeru pa, če trgovino odvzamemo, in Stran 2 takih primerov (raznih ernbargov, gospo-darskih blokad in diskriminacij) je bilo v starejši in moderni zgodovini mnogo, je nacionalno gospodarstvo omejeno na lastne meje; neprimerno manjša je moš-nost diverzifikacije oziroma alokacije na-ravnih izvorov in pri isti količini vloše-nega dela se tudi blagostanje take dežele lahko zmanjšuje. To je ozadje in logika borbe za trgovino oziroma logika gospo-darskega in političnega pritiska, ki je v zgodovini dobro znan in ga vedno znova uporabljajo za premoč in prltisk na po-samezne narode. TRGOVINSKA KONFERENCA V HAVANI Med drugo svetovno vojno se je v raz-pravah, v katerih so se postavljali temelji za povojnc trajno mirno sožitje med na-rodi, veliko govorilc tudi o funkciji tr-govine, kar se je krrialu po končani vojni vihri izrazilo v sklicanju svetovne trgo-vinske konference 1.1947 v Havani v okviru OZN. Konferenca je pripeljala do praktičmga in koristnega rezultata, saj je sprejela ustanovno listino za mednarodno gospodarsko sodelovanje in priporočila za ustanovitev nove svetovne trgovinske or-ganizaoiie, ki naj bi stalno urejevala od-nose med posameznimi nacionalnimi ekonomijami v tem smislu, da trgovina ne bi nikdar več postala predmet mednarod-nih napetosti in vzrok za oborožene spo-pade. Izvajanje teh načel je preprečila za-ostrena mednarodna situacija, ki smo jo poimenovali »hladna vojna«. Problem Nemčije in Marshallov plan sta pričetek zastoja, ki je vodil k izme-njuiočim se obdobjem napetosti in po-, puščanj v mednarodnem življenju tn je značilen za vseh zadnjih 15 let. PRVA ŽRTEV HLADNE VOJNE je bila svetovna trgovina, ki se še ni opo-mogla od udarcev, ki jih je povzročil sve-tovni spopad, pa je že bila pahnjena v proces, kt je v petnajstih letih izoblikoval na svetu tri popolnoma različna področ- ja; to razlikovanje, nepovezovanje med njimi nam dovoij reltejno prikazuje sa-ma trgovina. Na eni strani imamo visoko industria-lizirane dežele zapadne Evrope in sever-ne Amerike, ki ustvarjajo 63 odstotkov ce-lotnega svetovnega produkta, katerega ce-nimo ha približno 1.380 milijard aolarjev; od tega se skoraj 10 procentov 130 mi-lijard — eksportira, pri čemer pa znaša eksport omenjenih držav zopet kar 63,8 odstotka — 83,8 milijard dolarjev. Vendar poteka dve tretjini tega eksporta med sa-mimi temi visoko razvitimi državami in samo ena tretjina z ostalimi predeli sve~ tovnega gospodarstm. Na drugi strani so socialistične drzave vzhodne Evrope, zoper katere je Zapad uporabil instrumente gospodarske blaka-de, in Kitajske, glede katere je bila izda-na takoimenovana resolucija o embargu na trgovino z njo — izrazita poizkusa go-spodarske izolacije. Celotni produkt tega področja je vsaj 22 odstotkov svetovnega (po sovjetskih cenitvah celo 37 odstoU kov), medtem ko znaša eksport le 13 od-stotkov svetovnega — 15,7 milijard do-larjev, od tega pa več kot dve tretjini zo-pet med samimi temi državami. Ta dva 'velikanska gospodarska prostora, ki u-stvarjata 85 odstotkov svetovnega pro-, dukta, sta v letu 1961 eksportirala med se-boj le 2,3 odstotka. To jasno kaže, kakšne posledice je povzročila hladna vojna in kako ta problem lahko povratno deluje na politično situacijo v današnjem svetu. Se nadaljuje : VPRAŠANJE, 0 KATEREM SE RAZPRAVLJA V zadnjem časn ,je med študcnli ir.edi-cinske fakultete v Ljubljani veliko raz-pravijanja o predlogu zakona o spremem* bah akademskili na/ivov, o čemer ,)e v preteklem tednu razpravljala tttdi zvezna Jjudska skupščina. To smo delno zasiedili v dnevnem ča«opis,ju (kratke infnrmacije o tem sta priobčila Delo in Večerne no-vosti). Problematika je s tem, da je pred-log nbravnavala skupščina, posta'a silno aktualna med profesorji na medicinski fa-kulteti, zdravniki v praksi. pa tudi med študenti medicine, kakor ludi me».l onimi, ki bi jih eventualno sprememba naslovov dosegla. Med študcnti medieine so o tem vpra-šanju razpravljali že 8. februarja 1J>63 na skupnem sestanku pi^edstavnikov fakuiti*t-nili odborov Zveze študentov medicinskih in stomatološkib fukultet iz Beograda, Zagreba, Ljubljane Sarajeva, Skopja, Niša in drugih organov, v Beogradu. Tam je bilo poudar,ieno, da se Zveza študentov r»e bori za nikakšne naslovc (prineipialno zahtcva ukinitev vseh titull), je pa po-trebno, »da se izenačijo strokovni nazivi ljudi z isto strokovno izobra/bo ...« Pred-lagali so strokovni naziv DOKT'.*R MEDICINE (oairoma STOMATOLOGIJE); ta naziv naj bi se pisal za imenom in pri-inikom; to pa zato, ker je termin »doktor medicine« (oz. stomatologije) zgouminsko pogojen in ima točno definiran karakter. Varianta Do zgoraj navedene formulacije naziva je prišlo nekoliko pozneje, saj so se štii-dentje medicinske faltultete že na rareir-jenem sestanku takultetnega odbora dne 29. januarja 1963 izrekli proti temu, da bi se diplomant mediclnske fakultete itne-noval zdravnik jz. zobni zdravnik, to pa iz naslednjih razlogov: a) odvzem naslova doktor medieine oz. doktoi stomatološke medicine bi pomenil diskrirninacijo mlaiših zdravnikov v pri-meri s starejšimi. b) krivično je dajp.ti ljudem z isto izo-brazbo različne nazive, toda če hočemo te nazive izenačiti, jih ni mogoje vzed zdrav-nikom, katerim so bili že podeljeni. c) mziv zobiii zdravnik je popolnama nesprejemljiv, ker na fakulteti ni zobnih oddelkov, temveč so stomafccloški, kah za titule, vsi pa menijo, da se moramo glec1« oznake z^dravn^.šk&ga poklica le držati neke tradicije. ».Daktor" je znak za zdravnika, ne pa ča.stni nsslov,« je izja-vil neki študent stornatjlogije ... Pri tem pa je treba upoštevati še mentalitetd Iju-di in dolgolet.no tradicijo, pa tudi dej-stvo, da bodo študentje, ki študirajo v inozemstvu, doktorji medicine (pis?,no v texr primeru praviloma za imenom, ker ne bcdo doktorji znanjsti med. ved, naši zdravniki pa »samo« zdravniki oziroma zobni zdravniki, lcar je še vsčji absiTd! K vsej tej prpblematiki pa se je pridru-žilo še vprašanje vtfljavno.sti bo'Joče.T;a (?) zakona za nazaj. V primeru, da bi bodcči diplomanti medicir.e ozii-cina stomatoljgi-je iw>;ubili naziv »dr« (kot oznako pokli-ca!)( bi bili vsekakor diskriminirani v pri-meri s tistimi zdravniki in stomatologi, Iri ta naziv že imajo (in bi si ga na.jbrž ne pustli kar tako zlahka odvzeti). Lojze Piškur, generalni tajnik univcrze: »Že decembra smn razprav!,jali o naslovib in tako je bil tudj predlog, ki smo ga dali skupščini, zbir predlogov naših fakultet in visokošolskih zavodov. Mnenje našega rektorja je bilo, da s« ustrczno sprcme-nijo ti naslovi v duhu reforine študija. Načdno nismo bili proti častnim naslo-vom, saj je častni naslov v/podbuda za mladega človeka... Za medicinc« sm« menili (čeprav nismo dobili nobenih pred-?»sov s strani fakulteti«, niii Zyeze štu-dtentov), da se naslov ,dr' pridrži znan-stveni deputaciji.« Prof. dr. Janez Milčinski, dekan mcdi-cinske fakultetc: »Pi-oces odpravljan,ja na-ziva ,dr na medicinskf fakulteti je pri nas neizogiben. Mi smo med m.lkimi dežela-tni, k^er izriajajo dokiorat brez posebae doktorske teze in tako se pri nas dobi doktonit ž manjšim trudom knt npr. na Angleškem, v Franciji ali v SZ. Odločitev, da se avtomatični doktoratj ukiiiejo, na-šeg? študija ne bo degradirala, saj nasiov ,zdravnik' ni poniževalen. V začetku bi bile res razlike, saj bi na eni strani imeli doktorje znanosti, na drugi pa doktorje-diplomanie medicitK-, ki so avtomatično pridobili na naslov, in po novem: zdrav-nike. Izobrazbo bi zadnji imeli isto kot predzadnji, vendar menim, da bi dokto-rat, ki se sedaj avtomatično defi, ščasoma padel v vrednosti. To bo tudi močna sti-mulacija, da bodo zdravniki stremeli, da bi dobili nastov doktorja znanosti. Seve-da pa se zdaj pojai'(ja vprašanje, kaj bo s tistimi študenti, ki so žc zaOeli študirati pri nas. Moje osebno mnenje jc, da bi najinanj nevšečnosti povzročili, čc bi novi naslov, to je »zdravnik«, uamestn »doktor medicine«, veljal šele za generacijo, ki se bo vpLsala po spremcmbi zakona. Tako bodo študentje o tem že vnaprej obvešče-ni. Mislim. da bi to vprašanje morale re-šiti prehodiie določbe zakona. Izjave JURE ZALAR, predsedmk Združenja štud. uiedicine: »Popolnoma se strinjam s stališčem fakultetnega oubora.« (To, kar smo navedli v začetku!) MIRO SAMARDIJA. zastcpmk univerzi-^etnega odl»ra ZŠJ: »Strinjam se s stali-sčem ZdTUženja študentov na medicini. Doktorsikj naslov naj bi osfal, pisal pa bi se za imenam in priirnkorn. To je pač naziv poklica, ne pa titula!« In še študenti JANEZ KUKEIJ, 3. letnik med.: »O dcktorpkem naslovu smo že prcoej raz-pravljali. Mislim, da naslov ,zdravnik' mcd ljudsčvetn precej pomcni in mu ni treba še ,dok.torja'.« VILJEM RUTAR. med. 3. letriik: »Tre-ba se bo odločiti: ali vssm ukiniti naslov ,dr — tudi tistim, ki so d:olomirali v tu-jini in že prej ali pa vsem pisati ,dr. nied.' za imencm.« LAMOVEC JANEZ, 3. letnik med.: »Po mojem bo precej.šnja škoda za tiste, ki bodo na deželi. Tam naslov doktor veliko pomeni.« HERMAN LEŠNIK, med. 3. letnik: »Oa ostane.io tituie tako, kot je predlagal fa-kultetni odbor, potem nlmam nobenih pripcanb!« BOLNIŠNICA ALI KLINIČN/V BOLIMIŠJMICA ? Tloris nove bolnlšnice — brez prosto-rov za študente Bolnišnico v Ljubljani so ustano-vili leta 1895. V znani sobi no kirurškem od-delku je bilo takrat 12 postelj. Dones je v isti sobi 41 postelj. Načrti za novo bolnišnico so biJi nr, ejeni že pred vojno. Takoj po vcjni so jih noredili še nekaj. Do danes jih je že precej več. Letos gre zcres. Leta 1967 ncj bi prišli prvi boiniki v novo stolp- nico klinične bolnišnice. V siarih prostoriii k'iničnih bol-nišnic ni prostorov za delo s študsnti — soj šiudentov leta 1895 ni bilo. V novih, po vojni igrajenih ali preurejenih klinikah, ni prosto-rov za študente — so jih pač pozobiii. In če jih ni nikjer, zakaj bi bilt potem v novi klinični bolnišnici? Načrt za novo bolnišnico je Iep. Res lep. In izdelan. Točao je začrtana vsa-ka posidja v sobi; do potairkosti so namensko označena skladišča, da ne govorimo o ostalili stvaifh. Vsak »osnovni element enote«, to je 10 bolnikov, ima svoje ssmitarije; sestra, ki skrbi za njih, ima svoj prostor. Tudi glavna sestra za 62 bolnikov v enem nadstropju ima svojo sobo. In dva zdravnika tudi. Vsak svojo. Popolnnma prav. Toda ... Za približno 1200 študentov medicinske fakultete in vi.šje šole za medicinske sestre hi v načrtu ntč. Ni garderobe. Ni umivalnice. Ni sanita- rij. še več. Ni prostova za pouk — za va- je, za seniinarje. Kajti na 62 bolnikov sta 2 (dve) prei- sknvalni sobi. Morda je to za rutinsko delo dovolj (čcprav scm že videl sploš- no bolnišnico z eno preiskovalno sobo na 10 bolnikov). Za pouk je to premalo. Za to uguto- vitev ni treba biti strokovnjak. Prav bi namrec bilo, da hi iineli bol- niki v res lepih sobali iudi lep — mir. če že morata biti eden ali dva bolnika mučenca in prenašuti, da se na njih uči 5—10 študentov, naj imajo vsaj ostali v tetn času mir. Saj bodo tudi oni prišli na vrsto. Tudi ni vseeno, čc te pregledujejo pred ostalimi bolniki v sobi ali pa na sa- mem. Zato so potrebne preiskovalne sobe. Koliko, ne vem. Sigurno pa več kot dvc na 62 bolnikov. In predavalniea. Vsaj ena, če ne dve. Predavalnica z vsemi tehnioninii pripo-močki, ki jih povsod uporabljamo, le v predavalnicah ne. Pa bi bil skrajni čas! Zato dvorana, ki je v načrtn, ne more bit; hkrati tudi predavalnica. Skromcn prostor, kjer bi se lahko štu-dentje zadrževali v prostem času med vajami, je pa že zelo velika zabteva, čeprav bi se mogoče našel prostor ne-kjc med tistimi dvanajstimi (ali še *eč) prostori, kjer piše v načrtu: šeff.. V NACRTU ZA NOVO KLINICNO BOLNIŠNICO NEKAJ MANJKA. UPAJ-iMO, DA SAMO V NAČRTU. JOŽE LOK.4R JANEZ ZAJC, m-ed. 3. letnik: »Ukiniti nasl-ov vsem ali pa nobenemu. Ukinitev naslovov tistim starim dokorjem, ki so študirali v Grazu, Pragi ali na Dunaju, pa je nesrnisel!« JURE ŠORLI, med. 3. letnik: »Ljudje bodo odhajalj študirat v tujino —.« FRANC FERLIč, med. 3. letnik.: »Prak-tični zdravnik ne more biti brez naslova. V narodu je globoka tradicija! Pri nas še božiča nismo odpravili, zdaj pa smo se lotili doktorskih nasljvov.« BORIS TRSEGLAV, med. 2. letnik: »Največji problem je, ker še bo moral na;ti encten naziv za vso Jugos!avijo. Prej je bil ei)ak z& vse. Res pa je, da so zdrav-niki z doktorskim naslovom priviligirani, ker imajo že po dragi stopnji naslov dok-ccrja, vsi jstali pa šele po tretji stopnji.« IRENA GORŠEK, med. 1. ktr-ik: »Mi-slim, da sprememba ne bo imela večjih posledic. Mogoče sem starokopitna: meni sr> ti naslovi všeč!« MARIJA BLATNIK, med. 3. letnik: »Mi-slim, da ne bi smeli delati razlike med zdravniiki: vzeti naslov vseim, ali pa nobe-nemu!« JOŽICA CEDILNIK, med. 3. letnik: »Precej nerodno bo za tistega, ki bo šel v inozemstvo.« PRANC SLUGA, stom. 3. letmk: »Pri nas se nihče ne strinja s spremembo. Pri "nas je .doktor' jznaka poklica, ne pa častni naslov.« SLAPŠAR ELKA, BABI ZOR, META ZUPAN, JASNA PEČORNIK, stom. 3. let-nik: »Tako je!« ADOLF BERGLEZ, med. 1. letnik: »Pri-šli bosta dve generaciji z raziličnimi na-stovi. Tisti, ki bodo doštudirali v inozem-stvu, bodo .doktorjT, mi pa ,zdravniki'. Strinjam se s predlogom iz Beograda.« BOGO PAVLIN, abs. stoma.tologije: »Najbjlj čudno se mi zdi, da bo nekdo, ki je mesec dni pred mano diplomiral, .doktor, jaz pa ne! On bo imel zaradi mentaiitete ljudi več pacientov kot jaz.« JURE MANFREDA, abs. med.: »Menl se zdi vprašanje naslovov malenkostno in ne vidim tu nobenega smisla. Osebno sem proti titularnim naiZivom. če zdravniki nimajo ncbensga di-ugega psihotsrapevtič-nega sredstva kot titulo ,dr', potem jenji^ iuvo poslanstvo precej revno!« TONE VELIKONJA, med. abs.: »Neum-no bi bilo, če bi se naslovi d&lili ki je-mali od nekega datuma dalje. Premalo smo o tem videli pisanega v časopisju!« SIJ^VKO SUŠIN, med. 5. Ietnik: »V bi-stvu je sprememba naslovov člsto v redu, pri laiku pa bodo spremembe naletele na nevšečne težave. (Osebno seni za ,dr' —!)« JO2E LOKAR, med. abs.: »V bistvu je vsak akademski raslov poniževanje oseb-nosti. Večina naših ljudi, kl zares nekaj pomenijo, ss ne podpisuje z ,dr\ ker že njihjvo ime dovolj pomeni. Tehnična stvar problema pa je zelo zapletena za-radi mentalitete ljudi in tradicije.« Sklepna besedo Odločno zagovarjamo stališče, da so dobi za vsak poklic diplomanta indiplo-mantke katerekoli fakultete v naši državi ustrezna oznaka. Tako tudi na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je uveden sto penjski študij. Razgovori s 30 študenti medicine oairoma stomatologije so sicer pokazali, da nekateri ne pojmujejo pravil-no naziva »doktor medicine« (pisano na kancu imena), ki naj bi ostal kot tradicio-nalna oznaka poklica na Slovenskem, ne pa znanje medicine, ki si ga nekateri pri-dobijo s specializiranim in poglobljenim študijem medicinskih ved, vendar tJ ni bistveno. Vsekakor bo potrebno to vpra-šanje natančno objasniti, da ne bi prišlo do nevšečnosti zamenjave z »dr. med. scietiae.« Vprašanje, o katerem se najbolj živabno razpravlja na medicinski fakulteti, bi lah-ko načeli tud; na tehničnih fakultetah in končno še na družbenih, menimo pa, da je ta problerr. najbolj zapleten na medici-ni. Pričakujemo, da bo zakon o spremem-bah akademskih naslovov specifičnasti zdravniškega poklica in tradicij narodov, za diplo.mante in diplomantke mediciaske fakultete, kakor tudi za tiste. ki že imajo naziv (ali naslove), tudi upcšteval. TADEJ MUNIH P. S. BRALCE OBVESCAMO, DA SMO PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE IZVE-DELI, DA JE ZVEZNA LJUDSKA SKUP-ŠCINA DNE 25. MARCA 1983 SPREJELA ZAKON O SPREMEMBI AKADEMSKIH NASLOVOV. človek se ocf zemlje ne bo nikoii odtrgal. Vedno bolj bo navezan nanjo. Iz nje želi izvleči čim več dobrot, vsakodnevnih do-brot, brez katerih si ni moč predstavljati niti ene-ga dne življenja. AGRO-NOM je človek, ki zemljo pozna, ki ve, kako se ji mora približati, kako ji streči, da bo dala čim več in čim boljše. AGRONOMIJA To je sodoben poljedelec, moderen živinorejec, sadjar, vinogradnik in vrtnar. To je "poklic, ki ne bo izginil, ampak se bo le še izpopolnil, saj ima pred seboj velike naloge, saj mora zagotoviti do-volj in več kruha za človeka... Agronome dobiš na Krekovem trgu 1. Vsako leto se odloči za ta študij okoli 90 do 100 novincev. šTUDLFje urejen stopenjsko. Traja 4 leta — po dve leti. Prva stopnja ti da visjo strokovno izobraz-bo, vendar gredo skoraj vsi absolventi naprej na II. stopnjo, ne pa v službo. Je že tako, da agro-nom z diplomo I. stopnje v žepu ni najbolj iskana strokovna kvalifikacija. SMERI. že v 1. seniestru se boš moral odločiti za eno izmed štirih smeri, na katere se razvija študij agronomije. Izbiral boš med poljedelsko, ži-vinorejsko, sadjarsko-vinogradniško-vrtnarsko in ži-vilsko-predelovalno smerjo. Tem se na II. stopnji pridruži še peta — ekonomska smer. Na tej smeri je mogoče nadaljevati študij diplomantom katere-koli navedenih štirih smeri I. stopnje. Omenimo naj le še to, da vzame tisti, ki se je odločil za sadjarsko-vinogradniško-vrtnarsko smer, poleg sadjarstva le še enega od obeh: ali vinograd-ništvo ali vmarstvo. PREDMETI. Ker je študij deljen na smeri, ni enotnega predmetnika. Vsaka smer ima svojega, ki je prilagojen značaju in smotrom tiste študijske smeri. V 1. letniku pa je kljub temu nekaj pred-metov, ki so skupni za vse smeri (razen nekaterih izjem): botanika, kemrija (repetitorij kemije) in politična ekonomija. KOLOKVlJI so zelo številni, kar dokazuje, da je treba študij agronomije vzeti zelo resno. Cez leto pišeš kolokvije skoraj"iz vseh predmetov. So obvezni in zahtevajo, da jih opraviš s pozitivno oceno, če želiš, da se sploh dokoplješ do izpita. VAJE. Enako je z vajainl. Skoraj pri vsakem pred-metu jih imaš po 2 do 4 ure tedensko. Pri botaniki npr. največ časa preživiš v laboratoriju in mikro-skopiraš. Pri kemiji imaš vaje tako iz kvantitativne in kvalitativne kemije. Pri pedologiji ugotavljaš kislost ali bazičnost zemlje in sploh kemično analiziraš prst. TERENSKE VAJE. Stevilo ur terenskih vaj je od-visno od smeri, ki si si jo izbral. Navadno boste šli za ves dan kam »-ven« na kako posestvo, si ogledali sadjarski ali vinogradniški nasad oz. vinsko klet, zašli v hleve tn pitališča, si ogledali kak vzorni obrat take ali drugačne vrste, odvisno od smeri, ki jo boš vpisal. — Terenske vaje so obvezne. IZPITI. Da boš lahko potrkal na vrata II. letnika in da U jih bodo odprli, boš moral prej na izpitih dokazati, da si dorasel kemiji, botaniki, pedologiji In enemu ali dveitia strokovnima predmetoma. Na lastni koži boš preizkusil, da te študij ne bo pestoval. Po-vprečno priroma v III. letnik komaj tretjina tistih, ki so se pred dvema Ietoma vpisali med agroname. PRAKSA po I. letniku je obvezna. »•Poljedelci« jo en mesec preživljajo na kakern specializiranem polje-delskem obratu. »>Živinorejci« so je deležni še več; kar d-va meseca s« privajajo vonju hlevskega gnoja na kakem vzornem živinarejskem obratu. Tudi »sadjarji« s« po en mesec vesele prakse v sadovanjakih, vino-gradib ali vrtnarskih obratih. •»Zivilci« romajo na-vadno v tovarne živilsko-predelovalne Industrije. -Prak-so organizara fakulteta. LITERATURE sicer ravno ne manjka. Na raz-polago je tudi dokaj skript. Vendar je težišče na študiju iz lastnih, skrbno in redno pisanih zapiskov s predavanj. Torej je odveč pripomba, da jemlji predavanja resno, če hočeš kdaj doštudirati. širšo, pa tudi tujo literatufb, dobiš v strokovni knjižnici na svojem oddelku. ŠTIPENDIJE IN ZAPOSLITEV. Agronomi tar-najo, da štipendije ni tako lahko dobiti. Pri nas ¦smo že taki, da radi na emi strani godrnjamo, da je suša za kadri, na drugi strani pa smo stiskaški, ko bi bilo treba štipendirati agronome. Naše polje-delstvo, zadruge, socialistični sektor, vinogradniški in sadjarski nasadi, vinske kleti, proizvodnja mleka in mesa, čebelarstvo, zelenjadarstvo, hortikultura, ribištvo, predelava poljščin in še mnoga druga de-lovna podrcx$ja čutijo pomanjkanje Ijudi z dobrim znanjem agronomije. SMISEL. če boš šel jeseni med agronome, ljubi delo v naravi, delo z zemljo, rastlinjem in živalmi. Sarao »Ijubiti« pa še ni dovolj. Treba je tudi znati. Za to zadnje boš moral pač poskrbeti kar sam. Veliko sreče! BIOLOŠKI ODDELEK Studij biologije daje naslednje študijske možno-sti. študij na I. stopnji je enoten pod .naslovom »biologija s kemijo«; ta usposablja diplomante za pouk teh predmetov na višji stopnji osnovne šole. II. stopnja biologije ti omogoča študij na štirih smereh: a) osnovna biološka smer usposablja pe-dagoške delavce za pouk bičlogije na srednjih šo-lah; b) antropološka smer; c) botanična smer in d) zoološka smer. — Diplomantd zadnjih treh smeri se po diplomi lahko udejstvujejo na področjih in ustanovah, ki se bavijo z ustrezno problematiko (zoološki, botanični vrtovi, narodni parki). — štu-dij na I. stopni je prilagojen pedagoškim name-nom, zato najdeš v predmetniku poleg strokovnih predmetov tudi mladinsko psihologijo in metocliko pouka biologije. V prihodnji Tribuni si bomo gledali zadnji od-delek biotehniške fakultete — veterinarskega. srednješolcem ZBGR KORISTNIKOV AKAOEMSKEOA KOLEGEJA / Prctekli teden smo bili ob prisotnosti predsednice kura-torija študentskih domov in menz prof. Brnčičeve, uprav-nika ŠN tov. Porente, zastopnika univerzitetnega odbora Zš Glinška, organizacijskega sekretarja UK ZKJ Ulčarja in drugih gostov, v jedilnici Kolegija priča rednemu let-nemu zboru koristnikov. Referat predednika odbora odbora zveze študentov (prej študentski svet) tov. Draga Mirošiča, je pokazal, da je bilo življenje v Kolegiju v preteklem polletju razgibano in je bilo izvedenih precejšnje število uspešnih akcij. Tako smo izvedeli, da je ideološko-politična komisija v pretek-lem polletju pripravila tri predavanja, da je discipiinska komisija imela polne roke dela, da pa je število prekrškov v primerjavi s preteklimi leti znatno padfo. Zmanjšalo se je število ilegainih prenočevanj... Aktivni so bili tudi športiiiki, saj so pripravili ali pa se udeležili več športnih prireditev. Bolj kot to je zanimivo vprašanje, kako Kolegij shaja z denarjem, ki ga vplačajo študenti stanovalei, kakšne so dotacije temu zavodu in kakšno je življenje v Kolegiju. Znano je, da je posiopje stara stavba, za katero so potreb-ni veliki izdatki za popravila in da se je zmanjšalo šte\ ilo izdanih kosil (V Kolegiju je menza, kjer se hranijo opol-dne tudi drugi!) v.primerjavi z letom 19(il za 43.080 din, večerij pa za 14.500 din, kar pomeni tudi omejitev razpo-laganja uprave Kolegija za investicije bodisi za dvig kva-litete pri hrani, razna pereča popravila, bodisi za zagoto-vitev boijših stanovanjskih in higienskih razmer v domu. To raisel je poročilo prizadevnega upravnika v Kolegiju tudi obseglo. Razprava se nikakor ni mogla začeti v zaželeno smcr, ker se je na zadnjem zboru koristnikov precej razprav-ljajo, premalo naxedilo in tako ni nihče hotel pogrevati vprašanj. Vsaka diskusija se je vedno končala vedno pri isti točki: kje d'obiti sredstva. Uprava, ki je v razmerah, kakršne so, prisiijena, da vsak dinar desetkrat preobrne, preden ga investira, ne more nuditi na primer športnikom niti miiiimalnih sredstev za nabavo športnih rekvizilov, saj celotni Kolegij živi s takimi dohodki in izredno nizkimi dotacijaini več ali manj iz rok v usta. Prav tako je tudi z ostalimi področji, kjer bi lahko študentje delovali... Ob koncu razprave so kolegijaši sprejeli sklep, da bo vsakdo z vpisom v Kolegij vplačal 200 din, s čimer bodo pokrili najnunejše izdatke za delo raznih komisij in aktivov. Na splošno smo lahko zacfovoljni s tokratnim zborom koristnikov, saj so bile skoraj ob vsakem problemu, ki so ga obraviiavali, nakazane tudi realne rešitve. Bsl. Ideološka komisija. Predavanja svobodnih kateder sku-šajo čimbolj usLreči željam in potrebam študentov. V okviru te komisije je bilo tudi proučevanje nove ustave, nekatere skupine delujejo še sedaj. Nekatere ostale sku-pine, ki so bile kasneje ustanovljene, se bavijo z bolj specialnimi temami (na primer film), vendar njihov uspeh še ni popoinoma jasen. Glavni problem, ki otežuje delo ideološke komisije, ,je nezainteresiranost študentov, kar pa pogosto izvira iz prezaposlenosti. Ideološko-politično delo pa je še vse prepogosto prosvetiteljsko, premalo zahtevno, študente še vedno pušča v pasivnem položaju. Socialno-ekonomska komisija. Letošnja posebnost bo ta, da bo fakulteta sama izbirala kandidate za sprejem v študentske domove. Kulturno-zabavna komisija. Ta komisija je organizi-rala nekatere proslave na posameznih oddelkih; na slavisti-ki so organizirali kulturni večer. V okviru te komisije bi radi organizirali satirični kabaret po zgledu nekaterih znanih študentskih ansamblov, športna komisija je organizirala že več šahovskih brzo-turnirjev, dve nogometni tekmi, ob kurentovanju v Ptnju pa je organizirala košarkarsko tekmovanje z domačimi gimnazijci. Sodelovala je pri pripravah za smučarske 29. III. je v Ljubljano dopoiovala skupina 30 študentov medidncev iz Skopja. V Sloveniij se bodo zadržaU 3 dni in si v Ljubljani ogledali fakulteto in nekatere inštitute, gosti-telji — Združenje študentov na medicini — pa jim bodo priredili tudi manjši sprejem in omogočili ogled neka-terih turističnih zanimivosti. Celotno organizacijo je prav-zaprav prevzel 3. letnik, saj so bili prav študentje tega let-nika sredi marca gostje skopskih medicincev. Takrat je v Skopje odpotovalo približno isto število Ijubljanskih štu-dentov medicine. Obisk gostov iz Skopja sodi v sklop štu-dentskih izmenjav, ki se na medicini že vrsto let uspešno razvijajo. Združenje študentov medidne je dobilo za svoje pro store novo opremo: pisalne mize, stole, omare itd. Vziušje v teh prostorih je veliko prijetnejše kot takrat, ko je Zdru-žnje imelo samo masivno pisalno mizo in nekaj razmajanih stolov... Stroški so presegali milijon dinarjev. 10. aprila je Dan medicincev. Za počastitev tega dne so v teku že živahne pnprave, saj so vaako leto doslej Dan medicincev častno proslavili. Letos napovedujejo sprejem pri dekanu medicinske fakultete. akademijo v počastitev praznika, še prej pa športna srečathja med tetniki v strelja-nju, košarki, namiznetp. tenisu in šahu. V prijateljski nogo-metni tekmi se bodo med seboj pomerili medicinci in sto-matolccfi. Za to tekmc je med studenti veliko zanimanje. Pred kratkim so imeli v Združenni sestanek rneiicin-cev s stomaiolofii, ker stomatologi slabo sodelnjejo v d?lu Združenja, niti jih ni čutiti v delu na fakulteti. Na tem sešlanku tudi niso prišli do nekih trdnih rezultatov, kar daie slutiti, da se bodo stomatologi, ki jih je okrog 400, tudi v bodoče izoaibali akcij na fakulteti. Krvoda;alske ak-cije, ki ni samo akcija fakultetnega odbora, temveč obče-človeška pomoč bolnikom. se letos ni udeležil niti eden stomatolog. Rdeči križ na medicini ima štiri sekcije: prva pomoč, borba proti TBC, zdravstvena vzgoia in male asanacije. Zadnja akcija, ki so jo imeli, so predavanja o spolni vzgoji po Ijubljanskih osemlelkah. Za predavatelje je bil organi-ziran poseben enotedenski seminar. Vsi medicinci so člani Rdečega križa; organizacija šteje danes 1077 članov. Od 25.—2*. aprila bo v Skopju strokovni kongres medi-cine. Ta kongres je vsako leto. Doslej so se ga liubljanski medicinci vselej udeleževali in ta svoja dela, ki jih je treba tečaje v počitnicah in organizirala izlet v Planico. Komisija za mednarodno dejavnost, ki je bila usta-novljena šeie pred kratkim, bo pomagala pri organizira-nju inozemskih praks, kar pride v poštev največ za germaniste. Komisija za brigade je pripravila propagandno razsta-vo brigadirskih fotografij v avli fakultete. Zbiranje prijav za letošnje brigade je v polnem teku. Študijska komisija. Vsa dejavnost te komisije sloni na štu'dijskih referentih posameznih oddelkov. Komisija samo vsklaja delo in posreduje v primerih, ko se problemi v okviru oddelkov ne morejo urediti. Glavna naloga štrudij-ske komisije je še vedno utrjevanje študijske reforme. Re-forma na nekaterih oddelkih je biia samo formalna, saj so na nekaterih oddelkih samo skrčili stare študijske pro-grame. Naloga študijske icomrisije je skrbeti za to, da bodo študijski programi v skladu z načeli reforme. Ponovno so letos pretresali programe I. stopnje, pri čemer so sodelo-vali študentje, profesorji in predstavniki prakse. Posebno v zadnjem času pa je aktualno pretresanje študijskih pro-gramov za II. stopnjo. — Skripta in učbeniki so še vedno problsm. — študijska komisija je tudi predlagala, da bi skrajšali študijsko leto in bi tako študentje imeli več časa za individualni študij. . I. P. FAKULTETE že prej predložiti posebnemu odboru za sirokovno ocenjt vanje predloženih strokovnih del, prejeli tudi najvišja pr znanja. Spet pa lahko pri tem ugotovimo, da na tem kon gresu stomatologi iz nerazumliivih vzrokov ne sodelujejo. Na fakulteti je razgibano športno življenje, krepko pa si utira pot tudi Počitniška zveza. Trenutno šteje 114 čia-nov, sodijo pa, da se bo število članstva do konca šolskega leta povzpelo nad 300. Preteklo soboto so priredili predava-nje pod naslovom Od Komne do Hvara, v načrtu pa je še predavanje Krizem. po Skandinaviji, predvidevajo pa še dre ekskurziji: v Novo mesto (Krka) in Zagreb fPliva, tovar zdraviij. -de- N A T E C A J Preko CO ZŠJ je nem&ka akademska služba za izmenjavo dodelila 3 desetmesečne štipendije za študente Ijubljanske univerze. Za štipcndije pridejo v poštev študentje vseh strok. štipendije so name-njene predvsem študentom, ki so že diplomirali in se nameravajo ukvarjati z znanstvenim delom. Kurzi bodo organizirani na raznib nemških univer-zah v času od 1. X. 1963 do 31. VII. 1964. Za izbor kandidatov iz naše univerze so potrebni naslednji pogoji: 1. da je kandidat dober študent oziroma da ima dobre strokovne kvalifikacije; 2. da dobro obvlada nemški jezik; 3. da je družbeno-politično aktiven; 4. da ni starejši kot 30 let. Kandidati naj prošnje pošljejo do 10. APRILA 1983 na naslov: ODBOR ZA MEDNARODNO DEJAVNOST Ljubljana, Poljanska 6. O izboru kandidatov bo na podlagi prošenj odlo-čalo predsedstvo UO ZŠJ. Podrobne.jše informacije Iahko dobijo kandidati na predsedstvu UO ZŠJ — Poljanska 6-II, telefon 37-571. ODBOR ZA MEDNARODNO DEJAVNOST UO ZŠJ NENAVADNA STAVKA ŠTUDENTOV ARHITEKTURE V MILANU Študentje arhifekture v Mi-lanu so orgcnizirali do sedaj najnenavadnejšo stesvko v zgodovini fe univrrze. Štu-dentje so se zaliarikcdfrali v svoje predavalnice ter s tem preprečili dostop profesorjem. S tem so hoteli doseči, da bi profesorji obljubili študentom strožji kriterij pri izpifsh. Stav-ke se je udeiežilo biizu 400 študentov. Ozadje nenavadne stavke je kri> tično gledanje študentov na ves študijski sistem v Italiji. Šolske oblasti, pravijo študentje, ne gredo v korak s časom, ki se spreminja. Celo bogato kulturno nasledstvo Italije lahko postane breme, če se ne bodo skušali »pomladiti«. »Po-mlajevanje« pa pomeni — zadovo-ljiti potrebe današnjega časa. študentje zahtevajo predavanja arhitektov z modernimi nazori, da bodo ure pouka bogatejše, izpitni kriteriji pa strožji. S tem bi do-segli dvoje: netalentirani študent-je bi odpadli, talentirani pa bi imeli dovolj prostora ter več ča-sa za individualno delo s profe-forji, kar bi v njihovi strokovno-sti seveda močno koristilo. Ti ta-lentirani zahtevajo pravico glasu pri sestavljanju študijskih progra-nvov. Eden izmed predstavnikov stavkajočih študentov je dejal: Angleški parki so polni nego-vanega cvetja in tiste socno zelene firave, ki je čar in duša AngNje, kot pravi nekje Gals-worthy. Najraje sem jih imeia zju-traj, ko so bila drevesa in cvetice težke od rose in vlage, ki je edino na njih in nikjer drugje dihaJn čisio svežino. V lancashirskih mestiSi, ki so si podobna po svojih očrnelih cpečnih zidovih in brezdušnosti, se ta vlaga spaja s prahom, sajami in bencinskimi hlapi v brezoblično maso. Lega na pljuča in možgane. Ustvarja občufek brezčasnosii. »Tukaj na severu je vse drugače,« je navadno dejal mister Evans v nalašč pou-darjenem akcentu čistokrvnega Cockneya, da bi s tem izrazil svoje zaničevanje do seveme provincialnosti. »2ivljenje se mi v primeri z Londonom zdi počasno, celo Ijudje mislijo počasi in okorno.« Mister Evans je prijatelj mojih znancev iz Man-chestra in me je povabil k svoji družini, za zadnje tri tedne počifcnic. Ko sem prišla v Lytham, kakih petdeset kilometrov se-verno od Laverpoola, sem prinesla s se-boj že kopico londonskih in manchastr-skih vtisov in spominov, popisane belež-nice s poti ter obiska v angleški gimna-ziji, v ustib. pa okus po prahu laneashir-skih mest. Mister Evans se je v mladosti prebijal skozi vse mogoče službe, predvsem pa skozi revščmo. Danes upravlja firmo s po-hištvom in tapetništvom. Ob skodelici čaja, ki je moral biti skuhan po starem angleškem obredu in oslajen natančno s pol kocke sladkorja, mi je s ponosom pri-povedoval, kako je postal self-made man. Zaklel se je, da se dvigne iz ponižanja in revščine, tako kot se jih zakolne na tisoče. Uspe jih le malo. »V svojem življe-nju nisem čital romanov in če bi jih, bi bilo to prekleto slabo zame.« Verjela sem mu, kajti iz njega je vela prirojena bi-strost, samozavest, energija in brezobzlr- študentje se poslužujejo marsikdaj nedovoljenih načinov, da bi dosegli svoje pravice. Tudi tale prizor ni študentom v čast, vendar je po nji-hovem mišljenju potreben. »Mi se zavedamo, da naše želje zahtevajo več dela, težjih lekcij in strožji izpitni kriterij, kar pome-ni manj prostega časa, vendar je ravno to tisto, česar si želimo.« Predstavniki fakultetnih oblasti so izjavili, da v principu ne naspro-tujejo željam študentov, vendar na-sprotujejo načinu, ki so si ga štu-dentje izbrali za izpolnitev te že-Ije. V prvih dneh stavke študentje niso zapuščali zgradbe fakultete, tako da so jim sorodniki in pri-jatelji prinašali kavo, sendviče in cigarete. Cez deset dni stavke so uvedli na fakulteti dežurstvo: v stavbi je vedno 50 študentov, medtem ko ostali gredo domov oziroma v bližnje restavracije. nost; vse tisto, kar v življenju zanesljivo zmaga. Danes ima svoj prostor na vrhu. Lytham je drago letovišče ob Irskein morju, kjer se vzdolž bulevarjev nizajo hoteli, kjer stane dnevni penzion deset fumtov, bungalowi in vile fiknskih zvezd, denamih mogočnikov in sploh high socie-ty. To je umirjeno, vzvišeno aristokratsko mestece. Delavske družine, ki prihajajo za weekend na morje, se ga izogibljejo. Njim pripada sosednji Blackpool, poln bleščečega kiča in trušča cenene zabave. Iz Lythama greš lahko v Blackpool z vlakom, avtobusom, ali pa brodiš peš po širokem pasu plaže, ki se vleče v brez-brežja kot sam Atlantski ocean. Mivka je zdaj trda in zgmetena v blato, zdaj sipka in nakodrana od vetra. Ob plimi jo sko-raj pogoltne morje, ob oseki se kot mo-čvirje izgublja na obzorju. Zato se na tej obali nihče ne more resnično kopati. Dru-žine preživljajo tukaj svoj weekend ob sendvičih, ki jih prinesejo od doma. Ker so proč od vseh wimpy in snack barov, ne zapravijo za otroške sladkarije ndti pe-nija. Otroci se zamotijo z igro; iščejo školjke, zidajo peščene gradove in čofotajo v lužah skupaj z dccnačimi psi. Mimo ja-hajo turisti, sivino neba pa prebada vre- V korak z modo, je parola študentov z univerze v Sheffieldu. Med mnoge študentske prostore šteje tudi tale nova dvorana za kulturne prireditve. SKICEIIM ALENKA JENKO ščanje galebov in šum turističnih letal, ki lete vedno v isto smer: na otok Isle of Man. V daljavi se slutijo obrisi wale-ških gričev in včasih se prikaže sonce, ki je bledo in mrzlo kot mesec. Več-krat, ko smo šli po tej poti v Blackpool, je pihal veter in tedaj so se ljudje skri-vali za pisandmi platnenimi zasloni. Bilo je podobno počivajoči karavani v puščavi, ki čaka, da bo vihar mimo. Bingo postaja sfirast Takšna je ena od mnogih podob weeken-da. Utrujajoče, mučno preganjanje časa, ne da bi se ljudje tega sploh zavedali, kajti weekend je že zdavnaj postal strast vsega naroda. Tudi Bingo postaja. Bingo je neke vrste loto v igralnicah, ki jih od-pirajo vsaj tako na gosto kot kitajske restavracije. Ta strast prerašča v pravo družbeno zlo. Pastorji in še mnogi drugi javno pozivajo, naj ustavijo množice, ki silijo v igralnice zapravljat denar in čast. Zdi se, da jih nihče ne posluša. Najbolj mrzlično je Bingo popadel stare, častitlji-ve ladies. Pri znancih so imeli skromno in vdano kuhinjsko pomočnico. Dolgo časa so ogla-ševali zanjo v časopisih. Bili so srečni, da so jo končno dobili, srečni, dokler je ni premamil Bingo. Ko je dobila dopust, je odšla v Blackpool. Predstavljam si jo, ka ko hodi po enem od treh lesenih ppmolov, ki so na kolih zasajeni daleč v blatno morje. Malce sramežljivo se sprehaja med stojnicami s kramo vseh vrst, od ogledalc in umetnih rož do svetih podobic in revol-verskega čtiva. Potem se morda odloči za avtoinat, ki pomladi človeka za dvajset let. Vrže vanj kovanec in čaka, dokler se staro železje z njo vred ne strese s škripa-jočimi, bolestnimi sunki. To je vse. Rahlo razočarana se potem izgubi med množi-co. Med potjo si kot večina kupi v časo-pisno vrečico zavite »fish and chips« (pečene ribe in ocvrte krompirjeve rezine) in se kot večina nameni proti igralnici. Toda ta je še zaprta in tako dve polni uri v mrazu in dežju potrpežljivo čaka na Bingo. Nakoplje si pljuonico in v dru-žini raojih znancev je zaradi njene bolezni vse narobe. Toda angleški zakonski možje so potr-pežljivi, da so že skoraj rahlo dolgočasni. Zde se zadovoljni, če-4ahko jedo ovsene kosmiče, zelenjavo iz konzerv in celo kup-ljene sendviče. Radi vrtnarijo in vozijo svoje otroke na sprehod. Nikdar ne opa-zijo obleke svojih in drugih žen. Zato so Angležinje napravljene kot obešalniki in uporabljajo neokusni make-up. Ker žive v topem zadovoljstvu varnosti, se zdi, da zanemarjajo svojo ženskost. Nekaj te brez-brižnosti tiči že v dekletih. Cudila sem se dijakinjam, ki so*ob sicer lični šolski uniformi nosile strgane nogavice in celo na cesti navijače v laseh. »Kako gledaš na taka dekleta?« sem z malce zlobne ra-dovednosti vprašala prijatelja Steva. »That s the privacy. Njihova osebna stvar,« je odločtno advrnil. »To je nekaj, česar vi, kontinentalci, nikoli niste in ne boste ra-zumeli. V Evropi se preenikate, oblačite in mislite kot konformisti, po natanko določenih obrazcih in tr,enutni modi. Pri nas velja en sam zakon. To je privacy. Clovek ima pravico do zasebnega, čisto samosvojega življenja in mišljenja. Svo boden je. Lahko si ustvari svoj svet.« Za trenutek me je obšlo nekaj kakor rahla osramočenost, da živim na kontinentu, čeprav vem, da bi mu lahko ugovarjala. Lahko bi mu rekla, da sem v treh mese-cih spoznala, da sega njihova privacy le na neka čisto določena in omejena pod-ročja. Svojega sveta si z njo ne moreš zgraditi. Mimo nje je življ&nje brezobzir-no, nesvabodno in polno predsodkov. Takšno kot povsod. Toda molčala sem, kajti Angleži verujejo v svojo privacy s prav takšno naivno vero kot v to, da so še danes svetovna sila. Toda tudi okostenelo otoštvo se počasi maje, zlasti med mladino. To sem spozna-la na neki gimnaziji, kamor me je prija-teljica Carol jemala s seboj štirinajst dni pred koncem šolskega leta. Gimnazija se mi je zdela podobna trdnjavi, na kateri je zmagoslavno plapolal Union Jack. Zju-traj se je skozi glavni vhod pretakala reka dijaških in profesorskih avtomobilov in vsakih deset minut je šolski bus na bliž-nji postaji izpraznil obe nadstropji modro in rdeče uniformirane dijaške gruče, ki se je pri vhodu ločila tako kot so šolo ločili pred sto leti: na deški in dekliški oddelek. Med enoličnostjo unifonn se od-ražajo »civilisti«. To so fantje in dekleta iz Evrope, ki prihajajo v Anglijo, da se spoznajo s svojimi angleškimi dopisovalci obeh spolov, da okušajo angleško življenje in da se nauče nekaj angleščine. Srečala sem jih iz Italije, Francije in iz Nemčije. Izpiti v šoli so bili že mimo, vladalo je brezdelje in kozmopolitsko vzdušje. »Mla-dina naj se uči spoznavati in ceniti med seboj,« je zveneča parola marsikaterih an-gleških staršev' in vzgojiteljev. Tudi vedno več gospodinj si žsli dekle s kontinenta (»a continental girl«) za pomoč v družini in gospodinjstvu. Tuji in domači časopisi ter agencije posredujejo medsebojno spo-znavanje in izbiro. Vsak dan se na lon-donski Victoria Station izkrca na stotine deklet, ki so se odzvale takšni zaposlitvi. Med njimi so tudi mnoge še zelo neboglje-ne, kamaj sposobne za nakupovanje zele-njave in oblačenje otrok. »To je najbolj zahrbten način za izko-riščanje človeka,« je zagnano trdila neka Necnka, ko sva se slučajno skupaj vračali domov. »Ti, ki si bila na obisku, veš o Angležih toliko kot nič. Jaz sem jih bolje spoznala. Ne rečem, da nisem imela smole pri izbiri. Zmenili smo se, da bom hoctila nakupovat in se ukvarjala z otroki v za-meno za hrano rn prenočišče. Obljubljali so mi tudi precej prostega časa in tride-set šilingov na teden kot pocket money. Torej vse tako kot izgleda pošteni, au pair job'. V praksi je bilo precej drugače. Spretno so me znaii uporabiiti za vse drobne opravke, ki niso ponehali od jutra do večera. Nobansga težjega dela nissm imela, to je res, toda tudi nobene proste minute. Povrhu vsega sem morala biti še vedno vljudna in komercialno nasmejana, kot prodajalka za pultom. London poznam sedaj kot preje, to se pravi s turističnih prospektov, angleščino pa iz šolske vad-nice. Nikoli več.« Stran 5 pa, oh, nocoj.. V četrtek, 28. marca zvečer se je Akademik spet predstavil svoji publiki. Skoraj z vsemi svojimi sku-pinami je nastopil v prenapolnjeni menzi študent-skega naselja. če bi nierili čas trajanja posameznih točk in čas trajanja aplavaov ter oboje potem pri-merjali, najbrž ne bi bilo velike razlike. Publika pa se je opredelila: ploskala je tistesmu, ker je bilo za-res d >hio in mirovala ob točkah, za katerimi ni bilo mogoče zaslutiti globine. Z žvižgi pa vendar ni od-klonila ničesar. Prav tako ni z žvižgi zahtevala po novitev. Pa ne moremo reči, da publika ni bila ži-vahna, ali da pri prireditvi tudi sama ni scdelovala. Sam prireditve ne bom ocenjeval. Pustil bom besedo drugim. Vprašal born tega in onega. Ta je marda član Akademika, onega pa morda lahkj pri-štejeni med povprečne obiskovalce. Pogovorov nisem štel (vendar ne mislim, da jih je brez števila) in zapisi morda ne bodo popolnoma točni. Naj so mi študentje odgovarjali karkoli, neko objektivno sliko sem hotel dobiti. Vso pravico imajo odkloniti, ka-r jim ni všeč. In zakaj bi ne pjhvalili ti&tega, kar se jim zdi dcbro! Iz razgovorov bomo včasih zvedeli tudi kaj novega o Akademiku, posebno zanimivi bo-do razgovori z nekaterimi dirigenti in z nekaterimi najsitarejšimd člani društva. Primorski Vinkr Vinko Vodopdvec. Močna publika, močno petje. Seveda je zelo važen tudi izbor izvaja-nih pesmi. Tako sem poiskal še dirigenta tega zbora Cirila Krpača in ga zaprosil za mnenje o prireditvl in za akitualnosti o samem zboru. »Take prireditve Studentskih umetniških skupin za študente so vedno zaželene, vendar pa bi jih DUo treba programsko in organizajijsko še bolj izpopjl- V vSprašH,) da se z dcnarjem vse kupi ali podkupi — razen konca, ki negira to miael? Ali pa je želel nstvariti le pravljično vzdušje, kjer zmaga dobro nad zlim. Morda pa je to le moder-na drama v realistično-fantastični obliki? č:e. clemente vsch treh zmesi združimo v prvino, dobimo igro, ki je pravljično naivna, realistično dolgorasna in poučno nevzgojJjiva. Ko pade zave-sa, ostanemo prazni, ne izropani, kajti avtor nas ni moge] s svojim delom niti toliko predramiti, da bi verovali v njegov življenjski optimizem. Niti toliko in morda je krivda tudi v gledalcih, ki po-stajajo vse preveč zahtevni in uničujemo stvari, ki so ši'Ie v rasti. Vsebina je otročje naivna. BahJimha-prerokoval-ka, z drusim imenom Ana Gardcn, dobi od i\c-kod ogronme količine denarja. Dediščina. Vse ka-že, da stoji za to dediščino ogromen proizvajalcc deuarja. Babaniha najame tri Ijudi — zapitega ad-vokata, poklicnega vloinilca in strežnika pri norcih (mimogrede povedano — iz duševno bolnih Ijudi, bi se ne smeli norčevati). Kupi jih s svojim de. narjem, podkupuje vse ljudi okoli sebe — toda na- zadnje se v vsej tej množici statistov na odni, bo-Ije rečpno v trojici, zbudi misel, da je le naj-bolje biti svoboden in srečen brez denarja, pa »ma-gari, da bi pošteno živeli«. Dobro zmaga nad zlim — iii Babaruha mora iz-giniti. Zato tudi izgine. V^sekakor poznamo Zupana kot vellko boljšega novelista, doslednej.šega in bolj prcpričevahiega. Marda nas bo še kdaj presenetil s kaJko dramo; prepričana sem, da bo veliko boljša kot ta. Na napakah se učano, to je stari pregovor, ki še se-daj ni izgubil svoje vrednosii. Zelo pozitivno se mi zdi, da uvajamo v repertoar vseh naših gleda-liše veliko domučih avtorjev, kajtj le tako si bo-rao zagotovili kvaiiteto in morda ustvarili velika dcla. Igralci so bili več ali manj rutinerski. Babaruho ,je igrala Aiigelca Hlebcetova. Njene tri kupljene duše pa so bile: Boris Kralj, Marjan Hlastec fn Branko Miklarc. Dckle Silvo je igrala Slavka Gla-vinova s liladnim, nedoživetim tonom. Režiser Mol-ka ni pokazal kake večje iznajdljivosti. Scenograf jc bil Sveta Jovanovič. B. B. niti. Ansambel se ob takih stalnih lahko funkcional-no bolj opredeli. Na današnjem večeru me presene-ča, da je publika resnejše, bolj doživete in estetsko bolj prefinjene skladbe najlepše sprejela. Tudi mla-dina si je že Laoblikovala svoje estetske vrednote.« »Vaš zbor se pripravlja na desetletnico...« »Pri zboru sem šele nekaj mssecev in cilj, ki je pred nami, je visok. Zbor je eno kulminacijo že do segel, zdaj ob desetletnici mora doseči vsaj isto. Vsi člani zbora vlagajo v svoje delo največje napore... Veseli me, da so se neka sredstva za naš zbor našla tudi v Kopru, kjer nam bodo 'jmogočili prireditve ob našem jubileju. .« Predsednik odbora ZŠJ v Naselju, Jure Planinšec, je kratek in jedrnat: »Je bilaprireditev...« Predsednik: Akademika, Zvone Bertak, pa: »Namen te naše pcrireditve ni bil isti kot jeseni. Medtem ko je bil prej bolj propagandnega značaja, smo zdaj h> teli prikazati delčke iz naših repertoarjev. Izvajana dela so bila izbrana popolnoma naključno in prav zaradi tega je bil mogoče program nehomogen. Ob prihodnjih podobnih prireditvah ne bi smeli pustiti v dvorano toliko ljudi. V takem vzdušju je nemogo-če slediti izvajanju programa. V bodoče bjmo mo-rali na nek načih amejiti 'število obiskovalcev — — raje naredimo več prireditev, ker bi bile tako bolj kvalitetne. Vse skupine bodo imele v aprilu in maju svoje redne letne koncerte. Tam jih bodo štu-dentje lahko bolje spoznali ...« JOŽE PREŠEREN V Ljubijani zeio redko slišimo velika baročno in tudi poznejša oratorijskd dela. Deioma je temu kriva premnjhnr koncertna dvcirana, deloma pa programska politika naših glasbenih ustanov. Da pa si pubiika želi tudi takih del, je dokczcEa razprodana dvorana, čeprav je bil koncert izven abon-maja in že četrti v tistem tednu. Ne bo pretirano, če trdim, da v takih okoiišči-nah privobijo toliko piblike le res izredni koncerti. čeprav spada Izrael v Egiptu med Handlove naj-bolj znane oratorije, ga je beograjska akademija za glasbo izivajala prvič v Jugoslaviji. G. F. Handel (1685—1759) je oratorij na|Jisal leta 1738 in sodi de-lo v kasnejšo dobo njegov^a ustvarjanja, ko je skladatelj zapustil operno ustvarjanje in s tem so-listično arioznost, lirilko in teatraličnost ter se ved-no bolj nagibal h klenemu oratorijskemu izraau. Ravno v »Izraelu« pridejo razkošnost, bogasfvo in epika baročnega oratorija toliko do izraza, kot mo-goče v malokaterem drugem delu. Oratorij je pi-san za soliste, zbor in orkester, vendar ne leži te-žišče dogajanja na solistih, temveč na zboru, ozi-roma na dveh zborih. Zbori vodijo dejanje in ga obenem, podobno kot v antični drami, čustveno razlagajo. Vsebina je sicer biblična, vendar je ora-torij daleč od cerkvene skladbe. To je mogočen ep, herojska drama o narodu, ki se bori za svojo svo bodo. Delo je za izvajalce torej zelo zahtevno. Vemo, da ima vsaka akademija za glasbo v svojem učnem programu tudi predmeta orkester in zbor. Vendar se pod tem lahko skriva marsikaj; vse od površne-ga preigravanja pa do resnega umetniškega dela. V tem pogledu so nas Beograjčani zelo ugodno presenetili. To ni nikakršen šolski ansambel, tem-vec zrel umetniški korpus, vreden paklicne koncert- Marolt Ljubljana Pred kratkim so gledalci televizije po vsej naši domovini opazili na televizijskem zaslonu nav na-pis »nastopa ŠKUD Akademik s svojo folklorno skupino AFS France Marolt«. To je bil obenem pr-vi nastop Akademitka, prva afirmacija AFS Fran-ce Marolt na slovenski televiziji. Pa poglejmo malo v ozadje te oddaje, ki je po-nesla delček slovenske folltlore med radovedno ob-činstvo. Na predlog RTV Ljubljana glasbeno-narodopisne-rou inštitutu v Ljubljani, je ŠKUD Akademik sprejel ponudbo, da bi predvajal za gledalce televl-zijskega omrežja krajši program plesov in pesmi iz Bele Krajine. Prvotni namen oddaje RTV Ljub-Ijana je bil ciklus oddaj o slovenski folklori. Za začetek naj bi bila oddaja o Beli Krajini, njenih plesih in pesmih, sledile pa naj bi ji oddaje o dru-gih. naših pokrajinah. Tako naj bi prikazali lepote slovenske folklore tudi tistim gledalcem, ki do se-daj še niso imeli te priložnosti. Akademik se je že dlje časa trudil, da bi dosegel ljana in skušalo s tem vplivati na mnenje odgovor-nih ljudi. Pogoji, pod katerimi je RTV pasneia omenjeni program, še zdaleč ne odgovarjajo zahtevam sku-pin te vrste. Nerazumljivo je, da RTV sploh ni iz-plačala honorarjev za glasbeno prireditev oddaje ter za plesno postavitev nekatehh plesov. Tudi osta-li stroški so bili s strani RTV Ljubljana komaj kri-ti! Pa še nekaj besed o »maroltovcih« samih! Ker je način nastopa pred televizijsikimi kame-rami s tehnične plati precej drugačen kot nastop na koncertnem odru, je skt^ina takoj po obvesti-lu pričela s posebno intemvnimi vajami. Rezul-tat teh vaj je bil več kot zadovaljiv. To dokazuje-jo tudi isfcrene čestitke direktorja RTV Ljubljana, skladatelja Matije Tomca in drugih ter ne navse-zadnje navdušenje študentov-gledalcev, ki so si to zelo uspelo oddajo ogfedali. Plesalcem je u&pelo prenesti na televizijski zaslon vso lahkotnost, sve-žino in Hrično&t plesnih korakov, prelivanje figur nastope svojih skupin tudi na slovenski televiziji, vendar mu do te oddaje to ni uspelo. Posamezne skupine so nastopale pred televizijskimi kamerami mnogih kulturnih centrov po vsej Evropi in tudi v domoviini so se zanje zanimale RTV Beograd in RTV Zagreb. Na vseh snemanjih in gostova-njih doma in v tujini so si skupina pridobile ne-majhen sloves, ki je daleč presegel meje naše ožje domovine. In šele po uspehih drugod so si prido-bile budi priananje domačega občinstva. že na skupščini društva je vodstvo precej ostro postavila vprašanje programske politike RTV Ljub- je prineslo vzdušje pcanladi, jurjevanja in nagaji-ve, prešerne mladosti. Stremljenje skupme in nje-nega koreagraia, gojiti čist, nestiliziran plesni ko-rak. podati verno podobo ljudskega izročila, je ob-rodilo obilne sadove. Takih oddaj si še želimo in upamo, da sedaj, ko je led prebit, slovenska radio-televizija ne bo pozabila te naše želje. Upamo tu-di_ da ne bo pozabila, da iina Akademik že dolgo pripravljeno polurno komraitirano oddajo APZ To-ne Tamšič, katere termin se kar naprej in naprej odlaga. M. B. ne ustanove. Zbor je zadosti velik, da lahko izvaja tudi najbolj zahtevna deia, saj šteje skoraj dvesto Jjudi (točnega števila pa menda niti sami ne ve-do). Predvsem pa je važno to, da je ta ogromni kolektiv fcoliko izvajalsko discipliniran, da zveni enotno in izenačeno. Intonacija je čista, dikcija jasna, vstopi točni, fraze izdelane; videti je, da so v njem res muzikl. " Orkester zbora po kvaliteti ni čisto dosegel. Naj-boljša so bila godala. Pihala pa so bila predvsem na liričnih mestih, kjer bi morala igrati važno vlo-go, nekoliko neizdelana. Boljša so bila trobila. Jas-no je, da je dirigent večino študija posvetil zbo-ru. Omeoiiti je treba še oba solista (sopranistka je na žalost tik pred koncertom zbolela) — Julijano Anastasijevicevo in Radovana Popovida, ki sta svo-ji vlogi odpela s pravim posluhom. Dirigent Vojislav Ilič je profesor zbora na aka- demiji. Z dolgoletnim delom je ustvaril zbor, ki se po kvaliteti' lahko meri z marsikaterim poklicnim zborom. Tudi izbira programa je zelo umestna: tako delo je dobra šola za zbor, obenem pa je ra-zumljivo široki publiki. Dirigentova interpretacija je bila stilno pravilna, njegovo vodstvo točno, in ni treba posebej omenjati, da je uspeli koncert v ve-liki meri njegova zasluga. Koncert je bil prirejen v okviru kulturnih sti-kov, ki jih navezujejo med seboj studentje vseh štirih jugoslovanskih akademij za glasbo. Namen teh stikov je predvsem, da se študentje glasbe spoznamo med seboj, seznaniino drug drugega s problemi iti izmenjamo izkušnje. Izredno topla re-akcija publike na koncertu Beograjčanov pa je po-kazala, da so lahko ti naši stiki karistni za vse, ki imajo veselje do glasbe. R. U. Graham Greene Zanesljiv dokaz Utrujem glas je nadaljeval. Zdelo se je, da pre-maguje izredne govorne težave. Mo& je bolan, je pomislil palkoonik Crashatv sočutno in hkrati razdraženo. Ko je bil mlad, je plezaril po Hima-laji in spominjal se je, da je moral v velikih višinah za vsak korak nekajkrat zajeti sapo. PoU drug meter visok oder v glasbeni sobi zdravilišča je od govornika brškone sahteval enak napar. Na tak mrzel dan nikakor ne bi smel iti ven, je menil Crashaw, natočil kozarec z vodo in ga potisnil preko mize do govornika. Soba je bila slabo zakurjeua in zimska megla je s rumenka-stvmi prsti tipala skozi špranje na mnogih oknih. Vse je kazalo, da je govornik izgubil sleherni stik s poslušalci. Le-ti so bili razstreseni po dvorani v mctjhmh skupinah: postarne gospe, ki niso skri-vale strašnega dolgočasja, in nekaj gospodov, po videzu sodei upokojeni oficirji, ki so hlinili zani-manje. Polkavnik Crashatv, predsednik kraievnega spiritističnega društva, je pred dobrim tednom dobil pismo ad govornika. Napimno je bilo z roko, ki se je tresla od boleznl, starosti ali pijari-stva. Prosilo je za nujno sklicanje članov k iz-rednemu sestanku. Pisec je hotel opisati izredno, resnično pretresljivo doživetje, dokler se ga je s stojim privdijenfeifC' č& pisma ne bi podpisal nič natančnejšga. Polkovnik Crashaio bi odlašal s svojim privoljejerm, če pisma ne bi podpisal Philip Weaver, upokojeni major indijske armade. Za svojega kolega je pač moral nekaj storiti; ti-sto trepetajočo pisavo je zakrivila bodisi starost ali bolezen. Ko sta se oba moža srečala na govorniškem odru, se je izka&alo, da je bila temu kriva pred-vsem bolezen: Major Weaver ni imel več kot šest-dset let, bil je vslik suhljat, temne polti, s štrle-čim nosom, ki ga je grdo kazil, in s porogom v očeh, skratlca najbolj neprimerne zunanjosti, da bi lahko doživel nekaj zagonetnega. Kar je pol-kovnika najboV odvračalo od njega, je bilo to, da se je Weaver odisavil. Iz belega robčka, ki mu je tičal v prsnem ževu, je vel tako opojen, slad-koben vonj kot od celega oltarja lilij. Nekaj go-spa je vihalo nos in general Leadbitter je glasno vprašal, če sme kaditi. Bilo je jasno, da je Wea-ver razumel namig. Izzivalno se je nasmehnil in odvrnil: »Ali vas smem prositi, da ne bi kadili? Že nekaj časa me boli vrat.« Craslmio je za?nr-mral, da je gripa pri takšnem strašnem vremenu vsakdanja stvar. Porogljive majorjeve oči so se zapičile vanj in ga trenutek pazljivo premerile, medtem ko je rekel z glasom, ki so ga slišali do srednjih vrst: »V mojem primeru gre za raka.« V tišino mučne zadrege, ki je sledila tej ne-potrebni zaupnosti, je začel major govoriti, ne da bi čakal na kakršenkoli polkovnikov uvod. Sprva se je zdelo, da se mu mudi. šele pozneje so se v tok njegdvega predavanja vrinile strašne govor-ne jiapake. Ifnel je visok glas, ki se je včasih sprevrgel v cviljenje in to je moralo biti pri va-jah z orožjem skrajno neprijetno. Polaskal je krajevno spiritistično društvo-z nekaj pohvalami, ki so bile natanko dovolj pretirane, da so zve-nele izzivajoče. Rekel je, da gn veseli, ker je pri-sotnim omogočeno, da ga poslušajo,' kajti tisto, kar jim bo povedcu, utegne spremeniti vse nji-hove nazore o duhu m materiji. Kakšen mistici-zem, je pomislil Crashavo. Z visokim glasom je začel Weaver prenagljeno blebetati splošne rcsnice. »Dnh«, je rekel, »je močnejši kot si predstavijamo; psihološka dejav-nost srca, možgar, in živcev je odvisna od duha. Duh je vse«. Ponovil je in glas se mu je cvileče zvišal. »Duh je neskončno silnejši kot mislite.« Z roko si je šei preko grla in s strani poškilil proti okJiom, na katera se ie lepila megla, in potem navzgor proti nezastrti žarnici, ki je cvr-čala od vročine in s svojo borno lučjo komaj osvetljevala turobno popoldne. »Duh je neumr-Ijiv«, je_ rekel resnobno poslušalcem, ki so se nejevoljno in naveličano premikali na svojih se- dežih. Potem se mu je glas utrudil in govor so začele motiti napake. Morda je bilo temu vzrok spoznanje, da je izgubil stik s poslušalci. Postar-na gospa v ozadju dvorane je vzela iz torbice pletenje in kadar je na pletilke padla luč, so se svetlo in posrnehljivo zabliskale na steni. Za tre-nutek se jc porog umaknil iz Weaverjevih oči in Crashau) je opazil, da je zazijala v njih praznina, ki je spominjala na osteklenele zenice. »Stvar je. važna«, je zavreščal. »Lahko vam povem zgodbo...« Obljuba, da jim bo povedal Hekaj določenega, je za trenutek priklenila pozor-nost poslušalcev, vendar ga tudi negibne pletilke niso pornirile, in porogljivo se je zarežal, proti vsem: »Znamenja in čudeži«. Potem je dokončno izgubil nit govora. Opletal je z rokami okrog vratu in navajai Shakespeara in Pavlova pisma Gahlejcem. Čim bolj je govar zastajal, tem bolj se je zdelo, da izgublja logično zvezo, čeprav je Crashaio tu in tam ostrmel nad bistroumnostjo, s katero je povezal neskladne misli. Vse skupoj je bilo podobno pogovoru star-ca, ki bega od predmeta do predmeta in jih prl tem podzaveslno vsklaja. Znova je začel pnpovedovati zdolgočasenim obrazom pred seboj, da duh ne umre, ko umre telo, telo se giblje le po volji duha. človek se ga mora trdovratno okleniti... Pretresljivo, kako se bolan človek oklepa vere vase, je pomislil Cras-haw. Kmcdu nato ie nekdo izmed poslušalcev stisnil polkovniku listek v roko. Prihajal je od gospoda Brotvna, majhnega, bistrega moža v tretji vrsti. V spiritističnem društvu so ga cenili kot naj-liubšega sksptika. Na listkn je pisalo: »Končajmo ie s tem! Mož je očitno zelo bolan. Kaksen smi-sel ima splch njegovo govoričenje?« Crashato se ie pošev zazrl v majorja in ob pogledu na njegove porogljive oči, ki so begale naokrog in postavljale besede na laš, in odišav-Ijen robec ki ga je ovija> v omamen parfumov ¦oonj, je začutii, da plahni sočutje do njega. Na mizo je položil uro Weaver pa se za to niti ni zmenil. Z roko se je opiral na rob rriize. »Dal vam bom,« je rekel z rastočim naporom, »zanes-Ijiv dok...« Prasketaje kot gramofonska igra na koncu plošče je zamrl njegov glas, toda samo za trenutek. Potem je z breziraznim obrazom izda-vil glas, ki je spominjal na mijavkanje, in kot bi trenil zbudil pozornost poslušalcev. še vedno brez zavestne misli ali čustva so se mu izvjjali nerazločni glasovi, sprva tiho blebetanje, nato čudno grgrajoči zvoki. Zbujali so spomine na ne-štete seanse na priklenjeni medij, na tamburin, ki zveneče lebdi o zraku, na šepetanje duhov v te-mi, na umazano, zatohlo sobo ... Počasi se je sesedel in glava mu je omahnila vznak. Neka starejša gospa je začela živcno vre-ščati, doktor Broivn pa se je podvizal na govor-niški oder in se sklonil nad majorfem. Polkovnik Crashaio je videl, kako je s trepetajočo roko se-gel v majorjev žep po robec in ga odvrgel daleč proč. Potem pa je saznal drug, še bolj neprijeten vonj in slišal je zašeptati doktorja: »Naj se vsi umaknejo. Mrlev je.« V njegovem glasu je zvensla bolčina, nenavadna za zdravnika, ki je navajen na vse vrste smrti. Predno je izvršil, kar mu je bilo naročeno, se je Crashavo preko doktorjevih ramen ozrl na mrtveca. Ob pogledu nanj se je zgrozil. Trupio je bilo tako, kot bi ga šele dolgo po smrti izvlekh iz morja; meso je kot prezrel plod viselo z obraza. Ni se posebno začudil, ko je doktor mrmraje ugotovil: »Mož je mrtev že najmanj en teden!« Tisto, nad čemer se je fpolkovnik) najbolj zami-slil, je bila Weaverjeva trditev — »zanesljiv do-kaz, zanes. .« Morda je mislil dokazati da duh preživi telo in okuša nečnost. Toda edino, kar je pri tem vsekakor odkril, je bilo to, da se je duh brez telesa v sedmih dneh izrodil v nesmiselno blebetanje. PREVEDLA: ALENKA JENKO Poleg centralnih Ijubljanskih likovnth razstavišč, kjer si razstove sledijo v skoraj divjem zcporedju, velja posvetiti vsaj del pozornosti tudi nadvse skromnemu prostoru Mestne galerije, ki skuša v takem okolju, kot je tistjh nekaj kvadratnih metrov na Mestnem trgu, reali-zirati svoj razstavni program: dafi mcžnost mlajšim umetnikom, ki kvalitetno še niso toltko dorasli, da bi vstopili v Malo gale-rijo, oziroma ohronjati zvezo med kulturnim centrom in nosilci likovne kulture izven njega. če dodamo tem namenom še težnjo Doma JNA, da ob pomanjkanju razstavnih prostcirov priskoči delno na pomoč, isto-časno pa skrbi za medrepubliško izmenja-vo, smo v trenutni situaciji izčrpali prov vse izvedljive možnosti. Ob tem si le želi-mo, da bi Mestna galerija kmalu zaživela v novih, adaptiranih prostorih in toko za-mašila vedno bolj perečo vrzel. Tako nam Mestoa galerija predstavlja slikarja Ferda Maperja, ki je končal slikarsko specialko pri G. A. Kosu in pravzaprav tudi Ijubljanski pu-bliki ni več neznanec. Sicer pa ima za seboj že vrsto razstav izven naših meja, tako da smo upra-vičeno pričakovali enotnejšo in bolj formirano li-kovno izpoved kot jo prikazuje slikar. v svojih še-stih oljih, od katerih je najstarejše iz leta 1960. Omenjena neenotnost ima svoje vzroke še vedno v iskanju osnovnega načela: kako likovno realizi-rati svojo vizijo sveta, da bo slikarjev motiv za-dobil na platnu nov smisel — novo vsebino. Ma-yer sicer ni opustil svojega, nekdaj izrazito ekspre-sionističnega tretmana. Kajti Gradnja stanovanjske-ga bloka, Vrtinec življenja, Taborišče in končno Ograja so korak daJje, saj je tu Mayer bolj ali manj dosleden v slikarski redukciji samega mate-rialnega pojava. V tej svoji akciji pa nima pred seboj jasnega cilja. Cemu služi ta redukcija, ki ni intenzivna, ni prečiščujoča, saj istočasno živita drug ob drugem, toda pov>sem vsak zase: droben, mikroskopsko krhek, strukturalen detajl, ki se raz-blini ob vehementni, oblikovno in barvno grobi slikarjevi potezi. Njegova izpoved ostaja tako ne-kje zadaj, za sicer napolnjenimi platni, ki pa ima-jo med seboj malo skupnega. Pogrešamo umetni-kovo zavzetost (istočasno je seveda ne želimo take, ki bi se izrodila v zaprtost, dejali bi v samoza-dovoljevanje), ki bi nas prepričala, da išče v likov-nosti smisel svojega ustvarjalnega dejanja, ne" pa da je le-t*, sama sebi namen. Ni namreč vseeno, Če se prav v poslednjih delih (Gorenjski kozolci 1962 m Pariška silhueta 1963) vrača slikar na nek {iktivni zadetek, na golo materialno pobudo, ki jo tudi nadrealno žareči kolorit prvega in asociacija na mnqžično utesnjenost in zgoščenost drugega ne opravičujeta. Dom JNA pa nam tokrat posreduje dela petih beograjskih likark, združenih v skupini Osmi mart. Organizatorju — to le mimogrede — je treba priznati, da razstava ne deluje prenatrpano in to-krat ne gre na škodo posameznih umetnic, kot Je v tem pogledu neugodno delovala nedavna ras-stava mariborskega likovnega pododbora. Težko bi dejali, da je nivo c&lobne razstave kvaliteten. Bolj ' velja pozdraviti ta organizirani nastop, ki verjetno ni prvi in razen tega ugaja s svojo enovitostjo, isto-časno pa : kaže vse možne, umetnišiko upravičene in neupravičene inačice toone stilne opredelitve.. Desa Glišič s svojt> banalno ilustrativnostjo po eestnih smešnic, kjer ni niti malo prostora za ka-rakterizacijo, prav gotovo ne spada v to skupino. Tudi Milena šotra je v marsikdaj neokusno bar-. vitem naturalizmu pod običajnim nivojem; prav, delo Kliš, kjer bi vsak naturallstično veren za-pis posn&l trpkost in hlad težke prirode, odkriva v' že omenjeni slikarkini maniri njeno izpovedno ne-moč. Ce učinkujejo drobne monotipije Adeline Vla* inič včasih' preveč sentimentalno, so grafike Živke Pajič v svojem realizmu dokaj solidne. Iz skupine pa izstopa Olivera Kangrgd z obema svojima por-tretoma (Deček-ribič, Portret žene). Studioznost, ki je predvsem v oblikovniH vrednostih, od zadržanih, karakternih potez centralne figure do enakovredne-ga, barvnega in materialnega koncentriranja na la-zurni povfšini ozadja, dviga Kangrgin slikarski re--alizem v življensko resničnost in ji odpira perspek-tivo. A. Basin RMSMI (Ferdo Mayer in Osmi mart) ZAGREB RAZGL \i Malce drugačno mesto kot naša Ljubljana; živahnejše, večje je in predvsem »ni belo«. - Glavna ulica je preozka in predolga. Ko se zve-čer ta ulica zapre za vsa motorna vozila, jo Ijudje preplavijo in po-stane nekakšna čudna reka mno-žice in plavih firamvajev v soju luci. Dvoran za projekcijo filmov ima Zagreb več kot dvajset. Kljub temu pa večkrat ni moč zadnji trenutek dobiti karte za kino. Gledališča so tri. Veliko kazalište, kjer so na sporedu opere in najpopulamejša dramska dela, Dramsko kazalište in pa Komedija, ki ima, kot že naslov pove, na sporedu operete in burke. Sta še dve komorni gledališči, eno pri akademiji za igralsko umetnost, drugo pa v študent-skem Centru. To sta mali gledališči, ki predstavljata predvsem dela naših mladih dramatikov. Vstopnice za^ vsa gledališča so drage, za-to ni čudno, da gre marsikdo za vsoto, ki bi jo moral pustiti v blagajni gledali-Sča, raje štirikrat v kino. — Toda gleda-lišča so polna. Ob gostovanjih priznanih solistov dosežejo cene sedežem tudi kar tisočaka, vstoopnice pa so že teden dni vmaprej razprodane. Zagreb, pri svojih 700 tisočih prebival-cih, že ima svajo gledališko in koncert-no publiko, ki je stalna in plača vse. — Res pa je, da največ publike, kaikor pov-sod, poberejo kinodvorane, plesišča, go-stilne in pa kavarne. Mi, seveda, zadnjih ne bomo šteli h kulturi, ampak morda bolj k razvedrilu. Film je najcenejša za-bava, zanjo ni treba nikakršnih dolgotraj-nih priprav in toalet, enostavno srečaš prijatelja ali prijateljico na ulici; oba nimata nič pametnega početi in zaviijeta V kino. Včasih govori film o kulturi ali o znanosti, vendar so taki filmi redki. Za-kaj? — Odgovor je kaj preprost. Obisk je slab in nimajo komercialnega uspeha. Obisk mnogih dobrih filmav je kljub najboljšim pogojem (nedelja zvečer, do-bra reklama itd.) več kakor reven. V naj- Stran 8 modernejši dvorani Radničkega sveučili-šta M. Pijade je sedelo pri nekem filmu manj kakor 50 obiskovalcev. — V pone-deljek popoldne pa mi je rekla prijatelji-ca, da ni mogla dobiti kart za Vadimov film z B. B., ker so »najmlajši vse po kupili«. Baje je v tem Vadimovem fil-mu Brigitte več gola, kakor oblečena... študentje, ki žele obiskovati gledališča in koncerte po dostopnih cenah, se oglase pri referentu Muzičke omladine; ta jim pokaže program del^, ki jih bodo izvajali v tekočem mesecu, njemu vplačajo vstop-nice za dela, ki jih zanimajo, pazneje pa jih vzamejo. Muzička omladina organizi-ra vstopnice za vse predstave, pa naj bo-do le-te v sklopu abonmajev ali pa predstav za široko javnost. Najbolj se iz-plača pri njej nabaviti vstdpnice za go-stovanja priznanih tujih umetnikov. Ni doigo tega, odkar sem si ogledal Afero Primoža Kozaka. Igrali so jo na Komorni pozornici pri akademiji za igral-sko umetriost. Teksti na srbohrvaščiru so lepo tekli. Kar $>a je najbalj razveseijivo — dvorana je bila polma in aplavz precej-šen. In še to; ni bila to premiera, am-pak že ne vem katera repriza. Imel sem priložnost slišati sopranistko iz ZDA — Martinovo Arroyo. Zame je bi-lo to eno najprijetnejših kulturnih doži-vetij. Njen spored je bil zelo bogat in zahtevefn: za začetek malo znane vokalne je tvorila glasba L. van Beethovna, sle-je tvorila gjlasba L. van Beethovena, sle-dile so ji popularne pesmi in popevke Maurica Ravela in Manuela de Falle, za-ključila pa je z negro spiritualisi. — Njen sopran je instrument, na katerem izvaja vsemogoče zahtevne tonovske kombinaci-je točno in brezhibno. Njen glas je poln in sonoren. Bil je je res užitek posluša-ti, le njen repetitor, S. Radič, bi se lahko malo bolj potrudil in bi naj ne igrail ta-ko rriedlo. Naš nadebudni mladi koncertant Aci Bertancelj ima Zagreb kar rad. Večkrat pride koncertirat, zdaj sam, zdaj kot re-petitor in solist. V njegovi izvedbi sem poslušal Sonato v h-molu št. 3, op. 53. Frederica Chopina in pa S. Bach Busoni Chaconne v d-molu. Ob njegovi repeticiji pa je Fedja Rupel na flavti zaigral ne-katera dela G. F. Handla, pa Slovencev Petriča in Matičiča in F. Martina ter Francisa Poulenca. — Njuno muziciranje je bilo za uho prijetno, polno mladost-nega ognja, odlikovala pa ga je dovršena Foto: Stojan Kerbler V ___ tebnika. — škoda le, da nista imela več publike. Konec februarja sta zbor in orkester RTV-Zagreb pod vodstvom dirigenta Slav-ka Zlatiča imela uspel koncert. Poleg ži-valskega cikla za orkester Obtorina Respi-ghija in znane Stabat Mater Gioacchina Rossinija, je oricester prvič jasno izvedei kantato Bruna Bjelinskega: Zore i vihori. Delo je avtor kompoaiiral na stihe Vesne Perun in je bilo namenjeno 20. obletni-ci vstaje. V kantati, ki je prvo delo Bruna Bje-linskega za zbor in orkester, je kompozi-tor s konciznim in strnjenim slogom v petih stavkih prikazal sliko zemlje in na-roda, ujetega v vojno vihro. Narod kljub depresiji težkih žrtev z uponno dvignjeno glavo pričakuje zoro svobode. Prvi stavek: »Zemlja, studena stjeno« sestavlja-ta dve temi: prva — mogočna in odloč-na, druga živa, skoro plesnega karaMer-ja pa se pojavi v najdramatičnejšem de-lu teksta, da bi ga podkrepila. Drugi sta-vek: »Ne boj se, dragi« vodi alt-solo, je lir-ski, vendar se vanj proti koncil vtihota-pijo zle slutnje in nemir. Tretji stavek: »Belzebub« predstavlja. vrh napetosti in prelomnico v kompoziciji. V sebi nosi vi-zijo sovražnikovili čet, ki uniouje lirični moment, izrasel v drugem stavku. četrti in peti stavek: »Ljubljanka« in »Idu« je prehod žalosti, ki so jo prinesle vojne stra-hote, v neomajno veselo koračnico Svobo-de. Svoj mezzosapranski part je Majda Radič podala doživeto in glasovno zado-voljivo V prostorih, ki so približno tako veli-ki kot je študentska menza v Ljubljani, se zbere vsako soboto in nedeljo prese-netljivo število plesalcev: 800— 1000. Or-kester igra vse mogoče moderne in mo-demizirane melodije, zvočniki študentske-ga Centra buče, študentje s srednješol-kami, študentke s pripadniki različnih po-klicev pa se drenjajo v ritmih twi-sta in cha-cha-cha. Precej vroče in zadu-šljivo je. Zagrebčanke kaj rade dajejo košarice, in to kar zastanj. — Male druž-bice so, nekako zaključene, vendar lahko, če si malce vsiljiv in imaš veselje za vse mogoče in nemogoče razgovore, kaj hitro lahko navežeš stike. Prisrčno te sprejme-jo medse. Težje si je naklonjenost dru-žbice ohraniti, posebno še, če se ta druž-bica zdiferencira kar na eno osebico; te-daj se je treba kar potruditi in ne šte-diti z obljubami. — Ples se je končal ob pol dvanajstih ... Borut Aparnik FORMA VIVA N TURISTlClM/V INDUSTRIJA Da se kultura oziroma kulturnt spomeniki vključujejo v turistično industrijo, do nedavna nisem vedel, ker izraza turistična induslrija v zvezi s kulturnimi spomeniki ozi-roma kulturo nisem poznal. 0 tem me je poučil zagrebški VUS mtmo-grede, v repcrlaži o polpozabljenih kulturnih spomenikih minulih sto-letij. Izraz me je zbodel, posebno, ker je misel v kontekstu s tem iz-razom enostransko poudarjala po-trebo obnovitve in čuvanja kultur-nih spomenikov. Da je turistična itidustrija tako globo-ko zasidrana v kulturnih manifestacijah, tudi do nedavna nisem vedel. O tem me je poučil TT v čtanku o simpoziju For-ma viva (Kostanjevica na Krki, polotok Seča). Splošen vtis, ki ga zapusii v bral-cu ta članek, je približno takle: vpra-šanja, ki zadevajo umetniško pomemb-nost oziroma kulturno poslanstvo sim-pozija, se izognemo. Važnejše je pouda-riti, da je naprimer polotok Seča zelo lep kraj in da ga vsak dan obišče kakih dvaj-set novinarjev, ki ditirambe lepoti kra-ja raznesejo na vse štiri strani sveta in še kam. število"obiskovalcev je zelo veli-ko etc. Skratka: zelo malo besed o umeU niški vrednosti simpozija, o njegovih stva-ritvah in njihovem pomenu v umetnost-nem smislu. Preveč delikatna tema za čas, ko se vsestransko razpravlja o kuU turi in nevsestransko o kriterijih v umet-nosti? Nisem pristaš ekstravagantnih ek-shibicij psevdoumetnikov, sem pa za umetnost npr. kiparja Shanka ali Tana-ke, kakor sta se predstavila na prvem sim-poziju Forma viva v Kostanjevici na Kr-ki. Neumestno je ob kulturni manifesta-ciji, kot je npr. simpozij Forma viva, go-voriti o tem samo in izključno s turisiič-nega stališča, kot o zanimivosti, s kate-ro privabljamo v ta ali oni kraj čim več-je število obiskovalcev, ki bodo dali za zajtrk toliko in toliko, toliko za kosilo in prenočišče in pustili toliko in toliko deviz. Spremljal sem prvi simpozij Forma vi' va v Kostanjeviei in bral drugi del član-ka o simpoziju v TT. Mislim, da se mne-nja tov. Pirkovičeve precej razlikujejo od prvega dela članka in sploh o pomenu simpozija. Poudarila je, kako je simpo-zij razgibal kraj in zanimanje Ijudi v Ko-stanjevici in kraju za umetnost. Za-nimav.je je bilo res nenavadno, veiidar povsam v pričakovanju tistih, ki kraj po* znajo in ki poznajo tudi pomen Kostanje-vice kot kulturnega centra Dolenjske. Tu se umetnost zrašča s krajem i n Ijud-mi v njem in je pomen te kulturne ma-nifestacije. Tu se srečujejo (kot smo bra-li v članku) sicer »drugorazredni umet-niki« — (mirnogrede: rad bi spozncd tu-di »prvorazredne in tretjerazredne umetnik e«), vendar pa je njihovo skup-no delo in izmenjava mišljenj o umetno-sti nekaj, kar prispeva k njihovi rasti in h kulturi nasploh. Peter Breščak ¦ ¦ JMarsikateri stalni obiskovalec Soče se fe spominja orkestra, ki je igral lani in redlani na tamkajšnjih plesnih priredi-rab.. To je študentski ansambel, ki na-fopa pod imenom Solisti. Sestavljajo ga: klavir — Dragan Popovič (študent fa-ultete za ejektrotehniko); bas — Borut Iraigher (psihologija); kitara — Boto Mi- ševič (medicina); ' bobni — Marijan Lo- orec; harmonlka (banjo) — Andrej Gor- č (absolvent arhitekture); klarinet — Citja Kajfež (rcenanistika); trobenta — [atevž Strlič (agronomija). Skupaj igrajo že dve ieti. Ansambel je astal, ko so se razšli 7 dixies. Nekaj 5dbenikov prej omenjenega ansambla je ikrat osnovalo novo zasedbo, današnje bliste. Imena v začetku sploh niso imeli. b ime jim je dal plesni mojster Jenko, b so že igrali v Soči. Na plakate, ki so kbili na ples, je namreč bilo potrebno pisati ime orkestra, ki bo igral. Mladi (isambel pa imena ni imel. Takrat je dal iesni mojster napisati ime, ki se mu je bč zdelo prknerao — Solisti. Danes lahko pravičeno trdimo, da to ime res zaslu-jo. Skupino sestavljajo res odlični po imezniki. Njihov vodja Matevž Strlič j>di po mnenju mnogih kritikov med naj-srspektivnejše ljubljanske trobentarje :odernega jazza a glasbeni prireditvi napravijo »vzdušje« rav člani ansambla, in kot vidimo, so tudi v tetn »Solisti« mojstri člani ansambla so nam v prijetnem po-menku povedali, da najraje igrajo msder-Ai jazz. S:cer ne igrajo > zgolj jazza, ker morajo na najrazličnejših prireditvah pač upoštevati želje organizatorja. Večina aranž-majev je njihovih Zato so si kljub temu, da imajo vzornike msd mnogimi godbe-niki sodobnega jazza, ustvarili svoj slog. Pevca trenutno nimajo. Najprej je pel z njimi Matija Cerar, pozneje pa so nasto-pali tudi z Ninom Robičern, Majdo Sepe in Vladom Leskovarjem. Probfem: prostor za vajc Zanimivo in obenem obžalovanja vredno je, da ansambel, ki je dosegel že lepa pri-znanja in uspehe, še sedaj,nima stalnega prostora za vaje. Zaenkrat vadijo pač na domovih posameznih glasbenikov. Razum-Ijivo je, da so vaje v takšnih okoliščinah napornejše in je sistematieno delo skoraj nemogoče. Lahko si predstavljamo, koliko volje in ljubezni do glasbe ienajo, da igra-jo skupaj nepretrgano že dve leti. Znova pa se nam postavlja vprašanje, ali ne bi bilo mogoče povezati vseh študentskih in sploh mladinskih ansamblov pod okrilje organizacije, ki bi jim nudila prostore in neke vrste poslovno vodstvo. Znano je, da pride med posameznimi orkestri često do nelojalne konkurence pri sklepanju po-godb in določevanju honorarjev za posa-mezne nastope. V kolikor bi bili vsi or-kestri med seboj povezand v obliki neke organizacije, bd vsa ta nesoglasja avtoma-tično odpadla. Obenem pa bi bile dane tudi možnosti za dosti smotmejše delo vsakega posameznega orkestra. Med veči-no omenjenih orkestrov je opaziti celo željo po takšnem vodstvu, saj se z ena-kimi in podobnimi problemi kot Solisti srečuje mnogo drugih. Upravičenost ob-stoja organizacije pa je dejstvo, da je rav-no iz vrst takšnih glasbenih sestavov pri-šlo mnogo danes znanih glasbenikov. Npr. Kofol, do nedavnega stalni basist Solistov, igra danes pri plesnem orkestru RTV Ljub-Ijana. Podobnih primerov je še dosti več. Ni pa samo prostor edina želja Solistov. Želijo namreč tudd več jam sessipnov. Takš-nih prireditev je pri nas zaenkrat bore malo. V glavnem jih zelo poredko prire-jajo bolj ali manj agilni jazz klubi. Na takšnih večjih jam sessionih pa nasto-pajo vedno le že priznani jazz glasbeniki. Pogosto sodelujejo tudi solisti iz drugih republik in tujine. Nočem tukaj kritizi-rati teh prireditev. Nasprotno, vredne so vsega priznanja in pohvale, saj nudijo lju-biteljem jazza vedno res kvalitetne glas-bene užitke. Povedati hočem le, da bi jih bilo treba dostd več. Tudi v skromnejši Cesto gostujejo pri »Solistih« razni solisti. To pot igra naš najboljši alt saksofonist Ati Sos, ki je našel med »Solisti« prijeten milje obliki. Tukaj bi si lahko priborili prizna-nje mladd in do sedaj neznani glasbeniki. S pritegovanjem enladih na te prireditve bi bila storjena usluga ne samo njim, ampak razvoju in popularizaciji jazza pri nas nasploh, saj vemo, da večina ansam-blov nima možnosti igrati jazz na prire-ditvah, za katere so angažirani. Na plesih, raznih brucovanjih in podobnih družab-nih prireditvaih se pač morajo ravnati po želji organizatorja. Tukaj igrajo v glavnem le zabavno oziroma plesno glasbo in po-pevke. To je popaLnoma razumljivo, ker so te prireditve večinoma zabavnega zna-čaja, jazz pa zahteva zbranega in resnega občinstva. 0 gimnazijskih plesih Trenutno Sblisti ne igrajo redno na kakšnem plesu. Do nedavnega so igrali v Soči kar celi dve leti. Podobno kot oni so brez stalnega dela tudi mnogi drugi po-dobni ansambli. Mladinskih in dijaških plesov je, kljub te>mu, da jih je v Ljublja-nl ooitno premalo, vedno manj. Pred krat-kim so ukinili plese na vseh gimnazijah (I. gimnazija, II. in V. gimnazija). Takšen ukrep posameznih vodstev teh šol je po-polnoma upravičen. Morda ne sodi, da o tem razpravljamo tukaj, a kljub temu lahko spregovorimo, zakaj ni več teh ple-sov. Določen krog ljudi se je na teh pri-reditvah namreč vedel naravnost barab-sko. Prišlo je tudi do najrazličnejših iz-gredov. Na straniščih so polomili celo umivalne školjke in podobno. Ne bomo se vpraševali, ali takšni 1 judje sploh so-dijo v plesno dvorano. Povedal bi le, da so bili to v vseh treh primerih isti ljudje. Toda — ali morajo zaradi teh nekaj neo-tesancev biti oškodovani vsi ostali?! Solisti pa, čeprav so trenutno »nezapo-sleni«, redno vadijo. Zato smo jih tudi vprašali, kaj so sedaj njihove največje perspek/tive in želje. »Uspešno študirati in čim prej doštudirati« se je glasil njihov odgovor. (To nam potrjuje, da so res pravi amaterji). »Kam pa v počitnicah?« »Skupaj bomo igrali v Portorožu in v Piranu« »Kako skupaj?« »čisto preprosto, naj-prej v Luciji pri Portorožu, od polnoči dalje pa v Piranu v baru.« »Lepo, pa pri-jetne počitnice.« Ob koncu našega intervjuja smo jih pro-sili še za kakšno anekdoto. »Teh bi vam lahko povedali cei kup. Ker smo pa že ravno pri igranju na morju, vas bo morda zanimalo, kako je Matevž (Strlič, troben-tar) igral v Gorici marakaz. Z bivšim bobnarjem Počivalškom sta se z avtom peljala v Gorico. Nekje na poti ju je ;za-neslo nekoliko iz ceste. Ustavila sta se in ugotovila, da sta izgubila Matevževo tro-bento. Obupano sta jo iskala, a je nista našla. Na plesu je potem Matevž ves ne-srečen stresal cel večer marakaz. Na nje-govo veliko veselje pa sta potem drugi dan zjutraj, že na povratku, našla izgubljeno trobento, in sicer na čisto drugem koncu kot sta jo bila iskala.« Zahvalili smo se Solistom za prijazne odgovore, jim zaželeli še več uspeha, in poklicali natakarja. Zaradi pomanjkanja prostora smo se sestali namreč kar v ka-varni. Tone Sluga Piše: Eleazar Lipsky Tiger v noči »Da.« »Torej — če ju ne Lsdam, tedaj moram biti ne-dolžen,« je resno pribil fant. »Ali je to res ali to ni res?« »Da.« »Kaj lahko potem rečem?« Odvstnik je z vzdihom vstal, se oprl na tresoča kolena, nemočno nasmehnil in se rokaval z Eddie-jetn. Fant je dodal: »Ne morem si izmisliti teh dveh mož, gospod Phillips. Mislil sem o tem in se odlo-či!, da tako ne bi bilo prav.« »Vso srečo,« je rekel odvetnJšk. »če se boš premis-lil, samo povej pazniku in on bo zaustavil stvari, čeprav v zadnjem trenutku. To moraš ceniti; gospod Wiley tega ne bi storil za vsakogar. še vedno t hoče pomagati.« »Ali na to sr6kano?« je dejail fant sarkastično. »2Jbogom,« Je odgovoril odvetnik skozd debele ustniee. Fant mu je pritrdil: »Zdaj niikar ne sikrbite zame, prav nič, saj je dobro. Hotel bi saino, da poveste anemu deklebu Emmalou, da nisem prav nič hud nanjo.« »Povedal ji bom to.« Zmajaje z glavo je odvetnik zapustil hiiSo smrti, težko sopeč v svpji naglici, da bi čimprej pustii za-por za seboj. Kot slepec se je povzpel v vlak pri Ossiningu in ničesar ni videl, dokler ni izstopdl na 125. cesti na ManhatJtanu. Našel je pot do nekega ba ra in se opil do pozabljenja. Phillips je stal pri oknu svoje pisarne; prav ko je hotel poslati obrabljeno mapo peščene barve v arhiv, je zazvonil telefon. Bilo je od Wileya, s po-vabilom na kosilo. »Pijaoa bo na moj račun,« je rekel Wiley. Odvetnik je odklonilno zamrmral »Precej posla imam,« je tresoče dejal, »zato ne pijem.« Seveda je kasneje popustil, ko je zaslutil zandmivo nadaljeva-nje. Pijača jih je čakala v restavraciji pri Guidu; tu pa je bil tudi kaznilniški kaiplan kurat, mlad mož s prijaznim vabljivim smehljajem. Wiley je vprašal: »Paznate očeta Dumna?« »Seveda.« Phillips je pregledal jedilni list in se odločil za sadno kupo in črno kavo. Malo je govo ril, medtem ko je oče Dunn zaneseno pripovedoval o naprediku nekaterih kaznjencev, za kar je bil Wiley zainteresiran. Oče Dunn je izročil pozdrave m dobre želje mnogih, nekaj kletvin pa je zadržal le za sebe. Nenadoma je rekel Wiley: »Oče, povejte najinemu prijatelju o Eddieju Diskinsonu.« Philips se je ostro dbrnil: »Ali ste ga paznali?« »Ne prav dobro,« je odvrnil duhovnik. »Le tako, po r^ijazni besedi tu in tam, a uradnih stikov z njikn nisem imel, niti jih ni imel kak daiig duhov-niik. Sferbel sem za to, da je imel cigarete in čoko- ladne bonbone, to mu je ugajalo. Dan, preden je bil usmrčen, me je dal poiklicati.« »Se vam je zdelo, da je morilec?« je zagrenjeno vprašai Phillips, »inorilec, kateremu je umor isto kot izprazniti skodelico kave?« Duhovnik in tožilec sta se naveličano spogletiala. Oče Dunn je dejal: »Njegove zadnje misli so ve-ljale vam, gospod Phillips. Prosil me je naj vam spc-ročim njegovo hvaležnost." Zdi se mi, da vas je kar vzljubil. Nikogar več ni imel na svetu, le z odprti-mi očmi je sanjal o onem dekletu iz te zadeve.. « Obstal je in Wiley je dodal ime: »Emmaiou Ho-ward.« »Takšno je fantovsko srce« je duhovnik nadaljeval. »Nekaj prione ljubiti in sklepam, da je dekle res očarljivo. Dobro se je držal v sobi za usmrtitve. Rokoval se je z vsemi stražarji in upravniku je za-gotovil globoko spoštovanje.« Oče Dumn je za hip priprl oči: »Prav ko je zapuščal svojo celico, mi je dal pismo za vas.« Nekje so zažvenketali lonci in iz kuhinje je bilo slišatd jezikavo prerekanje v'narečju. »Poglejmo torej.« Phillips je položdl modTO črtast kaznilniški Mst papirja na prt. Pisanje je bdlo pTe-cej nečitljivo, fant se je težko okepal peresa, toda sporočilo je bilo dovolj jasno. Odvetnik ga je prele-tel, nato pa glasno prebral. »Dragi gospod Philips. To je moj zadnji dan m jaz vam pišem zato, ker mi je žal, da sem tako ravnal z vami. Nisem vas mislil goljufati, vsaj na koncu ne. Fats in Rocky sta bili imeni, ki smo si jih nadeli, ko smo kupili" piStole, zato ju tudl nihče nd mogel najti pot temi imeni. To je bila Fat-sova ideja, kot so bile skoraj vse ideje njegove. Oe ti je Fats nekaj naročil, potem si totudistoril. Jaz ne bi ustrelil Choateya, če tega ne biFatsrekel Prosim, povejte gospodični Howard; da mi je žal za-radi Chosteya, toda z »jiin bi bilo v redu, de bi bil tiho, tako pa je btii sam kriv, saj je prosil za to Odiočili smo se, da v tej naši rubriki pohitimo s predstavijanjem naših kolegic in kolegov — vrlmn-skih smučarjev. Zato bomo tokrat predstavili kar dve. Ena od njiju je Majda Ankele, prikupna študent-ka visoke šole za telesno kulturo in članica državne smučarske ekipe. Z njo sem se pogovarjal po zmagi na nedeljski tekmi v veleslalomu na Krvavcu. • Najprej osnovni podatki? »Obiskujem drugi letnik visoke šole za telesno kultura. Doma sem iz Kranja. Smučati pa sem pričela nekako pri dvanajstih letih.« • Kako si zadovoljna s svojitni rezultati v letošnji sezoni? »To zimo sem res precej tektno-vala. Bilo je prvič, da sem toliko-krat nastopila na zahtevnih tekino-vanjih v tujini, v Franciji, Italiji in Avstriji. Najbolj cenim svojo uvr-stitev na predolimpijskem tekmo-vanju v Innsbrucku, na katerem sem izpolnila olimpijsko normo, ta-ko da bomo lahko prihodnjo zimo tam tekmovala skupaj s svetovno smčarsko elito.« • Po tvojili letošnjih rezultatih sodeč, ti od vseh treh alpskih di-sciplin najbolj leži stnuk? »Vse do letoSnje zime nte je na zabtevnejših teknvovanjih spremJja-la precejšnja mcra treme, saj sem k' redko izpeljala progo do cilja ali pa brez večjih napak, Id so me ve-Ijale dragocene sekuiide. Tretne se nisem še docela iznebila, a neka-teri uspehi so mi dali potiebno go-tovost in zaupanje vase.« • Pravkar si se vrnila iz Italije. Kako je bilo? »Prvič sem tekmovala na študent-skih tekmah v Courmayeru. BiTo je kar dobro, uvrstitev namreč (2. me-sto v smuku, 10. v veleslalomu, 12, v slalomu — v kombinaciji pa 11. mesto). Nasploh pa je bilo prijet-no.« • Prihodnje leto bo marca (baje) zimska univerziada na Ceškem. Kaj tneniš o tem? »Zaenkrat o tem še nič ne vem, vsekakor pa bi tam z veseljem tek-movala. Prilrodnje leio nas čaka velika preiskušnja — olimpiada, za-to bo naš koledar nabit s treningi tii tekmovanji.« • Kako vsklajuješ študij s smu-čanjem? »Lani mi je uspelo pravočasno opraviti vse predpisane izpite. Zdaj ko je v glavnem konec tekmovanj, bo treba prijeti knjige v roko.« INDEKS IN... SMUČI • Pravijo, da imajo menda n« kateri vidnejši športniki na vaši šoli včasih težave zaradi tektnovanj. Kako pa je s teboj? • »Doslej česa podobnega nisem opazila. Profesorji z razumevanjem upoštevajo mojo pogosto odsotnost, dokler traja sezona smučarskih tekmovanj.« • S katerim športom se ukvarjaš poleg smučanja? »V kranjskem ktubu Mlado.st igram rokomet. V moštvu igram pivota.« • Najljubša zabava v prostem času? »Kino in ples, zelo rada plešem.« Gotovo twist ki je nekakšen dopol-nilni trcning za smučanje? »Seveda.« • In Tribano bereš? »Ja, ampak ne vso. Nekateri članki so mi prav všeč.« m. kopecky V V Ali bo Jugoslavija sodelovala na četrti univerziadi, ki bo konec avgusta letos v Braziliji!? Če pogledamo najprej malo v zgodovino dosedanjih treh univerziad, nam je takoj jasno, da so naši študentje' športnlki na vseh treh dosegli velike us-pehe. Na prvi univerziadi leta 1957 v Parizu so jugoslov. študenti osvojili skupno 10 medalj, od tega tri zlale, dve srebrni in 5 bronastih. V Torinu, 2 leti pozneje, je Jugoslavija osvojila 8 medal) — 3 zlate, 3 srebrne in 2 bronasti; in na tretji, 1.1961, 5 medalj — 4 zlate in 1 srebrno. Brez dvoma so ti uspehi znatno pripomogli k široki ajir-maciji našega športa v mednarodni areni, obenem pa nas obvezujejo na še nadaljnjo udelešbo na tem velikem tekmovanju. Toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je trenutno udeležba naših naj-boljših športnikov na univerziadi v Brazi-liji na kocki. Sredstva, s katerimi razpo: laga iiniverzitetni odbor organizacije za telesno kulturo Jugoslavije, so majhna. Po drugi strani pa stane samo pot zapo- sameznega člana ekipe 5S0 dolarjev. če-prav se upravni odbor organizacije štu-dentov za telesno kulturo Jugoslavije tru-. cR, da bi našim predstavnikom omogočil odhod na univerziado, še zaenkrat slabo kaže. Brez dvoma bi morebitna neudelezba naših športnikov-študentov na študent-skih igrah v Braziliji škodila ugledu, ki ga nživa jugosl. študentski šport. Poleg tega lahko naši študenti izgube tudi člart' stvo v izvršnem odboru in tehnični komi-siji univerziade, kajti po njenih prepozi-cijdh se članstvo lahko izgubi zaradi ne-sodelovanja na rednih sestankih, ki jih seveda v Braziliji ne bo malo. Ali bo do vsega tega prišlo, je odvisno od tega, ali bo univerzitetnemu odboru Organizacije za telesno kulturo Jugoslavi-je še v pravem času uspelo rešiti vpraša-nje materialnih sredstev. Vsekakor je želja vseh nas, da se ta pro-blem ugodno reši in da nas bodo naši naj-boljši lahko uspešno zastopali v daljni Brazilifi. Tomaž Zajc Vso srečo v Brnu, Olimpija! V ponedeljek zjutraj so košarkarji AKK Olimpije s posebnim Kompasovim avto-busom odpotovali v Brno, kjer se bodo v sredo 3. aprila v povratni tekmi četrtfi-nalnega tekmovanja za pokal evropskih narodov srečali z domačinom Spaitakom. Na pot so odšli tile igralci: Dermastia, Jelnikar, Logar, Eiselt, Mtiller, Bassin, Vrhovec, Tavčar, Potočnik, Kapelj, ter okrepitvi moštva: državna reprezentanta Ojerdja in Dujrič. Moštvo je odpotovalo pod vodstvom predsednika KZS Staneta Dolanca in pred-sednika AŠK Olimpije, Ivana Hellerja. Tehnično vodstvo seslavljajo: Ljubo Fi-lipan ter trenerja ing. Kristančič in Mik Pavlovič. Olhnpiji želimo v sredo zvečer v Brnu kar največ sreče- PRED X. ŠTUDENTSKO ŠAHOVSKO OLIMPIADO Budva se pripravlja Kot smo vas že v eni Qd naših prejšnjih številk obvestili, bo v Budvi od 5. — 25. julija letos deseta študentska šahovska olimpiada. To bo že drugič, da bo ta naj-večja manifestacija študentov-šahistov vsega sveta v naši državi, kar predstavlja veliko priznanje našemu šahu in tudi Ša> hovski zvezi Jugoslavije. Zaradi tega vla-ga organizator—Zveza študentov Jugoslavi-je kar največ naporov, da bo to tekmova-nje vzorno organi?,irano in popolnoma za-dostilo zaupanju, katerega je organizator-ju priznaJa mednarodna šahovska zveza. Že 22. februarja je bil v Beogradu na pr-vem sestanku izbran za zveznega kapeta-na naše reprezentance mednarodni moj-ster Nikola Karaklajič, za vrhovnega sod-nika pa postavljen Boris Kazič, medna-rodni sodnik in generalni sekretar šahov-ske zveze Jugoslavije. Prijave bodo sicer zaključene šele 10. junija, toda organiza- tor je prepričan, da se bo prijavilo naj-manj 25 ekip, če ne več. Za 10. šahovsko olimpiado vlada zani-manje tudi drugod v Evropi in po svetu. Prav gotovo bodo prišli na račun tudi tu-risti, kajti Budva je tudi znan turistični center na naši črnogorski obali. V Budvi sami so že pričeli z drganiza-cijskimi deli. Za novinarje bo na voljo 120 telefonov, od tega 5 direktnih z Beo-gradom in preko njega s tujino. Možno / je tudi, da bo televizija direktno prena-šala tekmovanje, seveda v kolikor bodo tehnične moanosti to dovoljevale. Lovčen-film iz Budve bo o 10. olimpiadi posnel tudi kratkometražni filtn. Vsekakor je prav, da vse te priprave potekajo že zdaj, pa čeprav je do poletja še nekaj mesecev, saj smo tako lahko prepričani, da bo ju-lija meseca v Budvi vse kar najbolje pri-pravljeno. T. Z. IMOVO V ZŠŠO ZŠSO bo priredila v nedcljo, dne 7. aprila, prvenstvo univerze v krosu za štu-dente in študentke. Start in cilj bosta na stadionu ŽAK Ljubljana. Telunovanje bo ckipno in za posameznike. Nastopili bodo luliko tudi registrirani sportniki, ka^ terih reziiltati se bodo računali posebcj. Športna organizacija na pravni fakulte-ti je v prvi polovici marca organizirala in zelo uspešno izvedla smučarski tečaj na Jahorini. Tečaja se je udeležilo 24 študeu-tov, ki so se vsi zadovoljni vrnili z žcljo, da tudi v prihodnjem letu organizirajo podobcn tečaj. Na zadnji skupščini koristnikov AK so zelo pohvalili športno komisijo, ki je bila ena najaktivnejših. Studentje AK so so-delovali na medfakultetnem prvenstvu v šahu, košarki in smučanju, poleg tega so tckmovali v šahu s ŠN in odigrali ko.šar-karsko tektno z bežigrajsko giuinazijo. Na skupščini so ugotovili, da bi dejavnost bila večja, vendar jim primanjkuje denar-nih sredstev; zato so sklenili, da bo vsak študent- v začetku študijskega leta plačal 200 din za športne namene. Na medicini so izvedli zelo zanimivo prvenstvo fakultete v košarld. Zanimivo zaradi tega, ker so ob koncu tekmova-nja kar tri ekipe imele isto število točk in je odločala o prvih treli mestih razli-ka v koših. Zdaj se pa pridno pripravlja-jo za Dan medicincev, ki bo 10. aprila. Za ta praznik bodo izvedli vrsto športnih prireditev. Tako bodo odigrali pokalno tekmo za prehodni pokal medicinci in stomatologi, poleg tega pa bodo tekmova-li še v košarki, namiznem tenisu, šaliu in streljanju. Po končanem tekmovanju na Krvavcu smo zaprosili za razgovor smučarsko reprezentantko Kristo Fanedl. • »Sem študentka četrtega letni-ka ekonomske fakultet«. Doma sem iz Baven na Koroškem, moj rojstni kraj pa je Maribor. • Smučati sem pričela že kot otrok. Zaslugo za to imajo starsi, ki so navdušeni smučarji, bili so pa tudi tekmovalci. Sestra rae na tek-movanjih še ne dosega, morda me tudi nikdar ne bo ... ker bom dot-lej morebiti f.e prenehala tekmo-vati. • Najbolj sem zadovoljna z osvo-jitvijo državnega prvenstva s slalo-tnu in veleslaloinu, pravkar pa sem se vrnila s študentskili tekem v Ita-liji, v Courmayeru. V kombinaciji seni se uvrstila na 5. mt'sto. • IVIislLm, da je bilo za to zimo smučanja dovolj. Najbolje bi bilo, če bi mi kdo sinuči kar vzel. Pri-pravijati se moram za izpite. • Na fakulteti sem bila pred ne-kaj dnevi — po štipendijo, ld mi jo dajie železarna Ravnc. SUnujem t stolpnici v Naselju. • Kaj delam poleti? Pred leti sem igrala odbojko pri ravenskem Fužinarju. Morda bom poleti spei pričela trenirati. Lani julija sem bi-la v smučarski delovni brigadf, ki je bila v Kranjski gori. Obenera smo tudi trenirali na' plazu pod Prisankom. • Seveda, to je mt».j prosti čas. Običajno pa moram poieti pri .štu-diju nadoknaditi vse ono, kar pozi-ini zaradi stnučanja zamudini. • Profesorji morda vedo za moje športno udejstvovanje, morda tudi ne. Vsaj kažejo tega ne. Le enkrat ad je nek profesor po nspelem ir.-pitu dejal: .Smučate, no, pa znali ste tudi!' Nekoč sem šla iia izpit iz matematike kar s tekmovanja n» Krvavcu in sem ga celo naredila. • Zdaj imam tri pare smuči znamke Kastle, dva sta raoja, ene smuči pa tni je dala Smučarska zve-za. Doslej sem zlomila le eno smuč-ko. Da, levo. • Kadar sem v Ljubljani, hodim v Dramo in v kino. V opero ne ho-dim, saj jih dovolj slišam pK> radiu. INDEKS IIVI... smijci • Tribuno prebiram. Vedno pre-berem tile rubriki: Indeks in ... ter poroke, oziroma šopek za ... kot je pravi, uradni naslov. • Na študentskih smučarskih tekmovanjih zelo rada nastopam. Doslej sem bila dvakrat v Courmayern, lani na univerziadi v Vtllarsu in potem v San Martinu di Castrozza v Dblomitih. Prihod».je leto bo unizerziada v Spindlcrovih mlinih v Tatrah na Ceškem. Za na-črte tako naprej — pa je še pre-knialu. • Športno udejstvovanje na naši fakulteti še vedrso ni dosti prida. V Sarajevu bo ekonomiada, kjer se bodo kolestf pomerili v nekaterih športnih panogah. V smučanju i« odbojki pa ne, torej zame nič.« mac Zabe svatbo so imele • •. ...na banketu Akademika v IMaselju Z DNA UREDNIKOVEGA KOŠA RRVAVEČA SRCA Pred sestankom naše klape v kavarni Evropa je preblisnila moje možgane prijetna misel o Ledi. Zaželel sem si namreč, da bi sobotni večer pre-živel z njo. Dobro pa sem se zavedal, da se bo v soboto popoldne zglasilo pri njej še najmanj 5 kavalirjev iz naše klape. Zato sem sklenil takoj očistiti teren. Ko sem smuknil mimo garderobe, ki je s poželji-vimi očmi gledala mojo suknjo, in se prerinil do zad-njega konca kavarne, sem zagledal Tarzana, ki je ves v ognju nekaj pripovedoval... »In potem sem jo spremil do doma!« je rekel in se ošabno namuznil. Ostala šestorica — manjkala sta Glasek in Blefer — pa je z žarečimi očmi gledala vanj in pričakovala rijegovih nadaljnjih besed. Tarzan pa se je samo režal. »In potem? Kaj je bilo potem?« je raz-burjeno vprašal Toros in že sem vedel, da gre za Ledo. »Potem, potem me je povabila noter!« je odgovoril Tarzan. »In potem?« smo zahropli ostali; jaz sem se seveda pretvarjal. »Dobro veste, da nisem z malim zadovoljen!« je vzvišeho odvrnil Tarzan in nas omalovažujoče ošvrknil s pogledom. »Fantje, naj vam raje jaz povem, kako je bilo letos z mano in z Ledo na morju!« je sprožil nadaljevanje zgodbe o Leciinih avanturah Pindo. »Ko je bil ples zvečer ob enajstih končan, sem sprožil misel o kopanju. Brihta, Torok in Glasek pa 30 bili kot po navadi tako trdi, da niso mogli stati na nogah. Odšli so v gozdiček poleg našega tabora. še ves naslednji dan je smrdelo iz gozdička, da smo se ga izogibali v velikem loku. Vida in Maza tudi nista bili razpoloženi za mojo zamisel, medtem ko se Zinka ni smela kopati. Tako sva ostala samo še jaz in Leda. šla sva ob morju in iskala samotnejšo plažo. Kakih tristo metrov od tabora sva našla pripraven kotičelc med skalami. Edini šum, ki ga je bilo slišati, je bil šum vode, ko je butala ob obalo. To vzdušje me je prevzelo in predlagal sem ji malo zabavice. Od takrat naprej sva imeli še mnogo veselih dogodkov!« Bili smo dovolj diskretni, da nismo rinili z vpra-Sanji vanj. Pa saj nam tudi ni bilo treba, ker je Svetlo-lasec zaprosil za besedo. »Bilo je septembra lani,« je rekel, »ko sem šel k Ledi, da bi si izposodil neko knjigo.« »Obrabljen star trik!« je strokovno ugotovil Frajer. »Boljši že kot pa priti v avtomobilom po polena!« je rekel Kubi.cikajoč na Lepega. »Torej, šel sem si izposodit knjigo,« je nadaljeval Svetlolasec, »in ko sem pozvonil, sem upal, da bo Leda sama doma. Sreča mi ni bila naklonjena. Prišla mi je odpret mama in komaj sem jo preprosil, da po-kliče Ledo. Ko je Leda prišla, sem se ji nalagal, da imam doma nekaj najnovejših poshetkov twista. Izgo-vorila se je mami, da mora nujno do Vide in odšla je k meni domov. Moja stara sta bila na dopustu in rečem vam, fantje, da je bila na sporedu še boljša muzika kot twist!« Za njim so se hvalisali še Kubi, Toros, Lepi in Frajer. Medtem ko je eden pravil, je ostala šestorica pobledevala, jaz pa sem se skrivnostno držal. »Fantje,« sem rekel, »danes sem srečal Ledo!« »Nastavil, ne pa srečal!« se je hihitajoče oglasila klapa. . »Rekla mi je,« sem nadaljeval, »da se ne bova mogla več srečavati!« »Si ji postal zoprn ali pa si prereven za njen okus, Brihta?« me je zaskrbljeno vprašal Kubi. »Ne, Kubi. Nisem ji postal zoprn. Leda je... no-seča!« sem rekel s kar se da otožnim glasom. »Nesramnica! Meni pa je rekla, da je še nedolžna!« je razburjeno zavpilo sedem vrlih fantov in naročilo 21 šilcev Starega graničarja. Skromno vam priznam, da sem se v soboto zvečer prav prijetno zabaval v Ledo. Stalo me je vsega skupaj 3576 dinarjev v gotovini. m, m. KADITI PREPOVEDANO zapišimo za uvod danag-njih škorpjončkov! To je tovariško opozorilo bivsega študenta pri Tovarišu, ki se med drngim (poleg absti-nence z zvezi s cigaretami) ukvarja tudi s hiumoreska-mi, ki jih objavlja na predzadnji strani te revije. Najprej je napisal prvo, ki je bila prvovrstna, potem drugo, ki je bila drugovrstna, potem tretjo. Napisal jih je že zelo veliko in še Jih piše... KaJ, če bi po-skusil. z abstinenco še ...: AVTOŠKORPJONCEK: Zadnji škorpjončki s0 bili plodni. Dvoje grozilnih pisem in prijateljsko opozorilo. Avfočestitka! V DUHU PRVEGA APRILA javljamo, da je na Tribuni zadnje čase toliko sodelavcev, do* pisnikov in tako dalje, da smo sklenili povečati obseg lista; da je naše uredništvo te dni dobilo lepo opremljeno temnico za našega fotorepoterja, ki se je donedavna potikal po kleteh in tujih temnicah. Pri ureditvi nove temnice, ki je na Poljanski 6, ima največ zaslug ŠOLT; da objavljamo vse karikature, ki si jih kdo u p a narisati; da smo se združili z mariborsko Katedro; da (oh, to pa ne spada sem) so na uredništvu v vseh vratih kijuke, posebno pa na tistih v sredini; da se je mogoče na filozofski fakulteti vpisati v osmi semester brez B—diplome; da je povprečni uspeh pri izpitih na naši univerzi 98,0012 0/0. Z NAŠIH LJUBIH SESTANKOV je bilo napisanega že toliko lepega. In sploh imamo sestanke najrajši. Na primer odbor celjskega kluba. Na sestanek pride (kot se spodobi) predsednik. Vendar samo predsed-nik. No, potem pride še eden... Mladinska organiza-cija v Celju plača potne stroške, če pridejo na sestanek v Celje, oni pa ne pridejo. Nekateri so za avtostop in prihranjevanje družbenega denarja. ALARMATNA VEST IZ NASELJA: Naš tajni dopis-nik iz Naselja (tajni zato, ker je ilegalec, kar je javna tajna) je — ves zaprašen, zadihan, zaskrbljen (zahva-ljen, mu pravim) — prisopihal na uredništvo in pove-dal, da so v drugem bloku ukradli telefon in slušalko, tako da te vesti ni mogel sporočiti telefonično. Raz-glabljamo, zakaj je bil telefon ukraden. Kaj, če je kdo hotel preprečiti »telefonske zveze«, ki so tako prijetne in priljubljene v smislu dobre štipendije itd. Ali pa samo strast zbiralca? NA SKUPŠCINI SOLT so govoriU o šoferskih izpi-tih. Nekdo je rekel: »Šoferski izpit mora itneti vsak javni človek...« Definicija je nova. Je pa izepljana iz raznih pojmov: javni delavec, javno (oprostite), javne garaže, javna tajnost. TISK, PISK IN BLISK: Tokrat nimamo nobene posebne vesti 0 tisku v mejah naše ožje domovine in širše domovine (tako zanimivo poimenovane »slovenske idilične dežele«), zato moramo preiti k BLISKU (tele-viziji), ki je naravnost presenetljiva rima na TISK in PISK. Oboje se naihreč konča na ISK, kar pa naj nas ne spominja na ISKanje. Na televiziji smo srečno do-čakalj menda zadnjo oddajo »muzičkega ateljeja« iz Zagreba in smo jokali. Tako presunljivo je bilo. Na primer tista pesmica: Oh, ti nemo j iči neemoj iči iči iči... iči iči iči či Ne VIČI, po pojdi, smo si dejali. ŠE ENKRAT — KADITI PREPOVEDANO: V tej Tovariševi rubriki se nek mož pritožuje nad sodelav-cem Tribune, češ da ima na fotografiji, ki smo jo objavili, v ustih pipo. Kaj se ne bi pritoževal — ko je KADITI PREPOVEDANO. IZ NAŠE HIŠE: Na Poljanski 6, kjer domuje uni-verzitetni odbor ZŠJ, so na plenumu UO razpravljali o proračunih za posamezne dejavnosti. Člani, ki so zasto-pali posamezne komisije, so ob proračunskih prediogih za njihove dejavnosti dajali pripombe in posegli v razpravo. Tako so se zvrstili ŠOLT, športniki itd. Na vrsto so prišli tudi planinci. »Imate kakšne pripombe?« »Nobenih, če je proračun za našo dejavnost sprejet. Če pa ne...« Pnoračun je bil brez diskusije sprejet. RAZSTAVA TUJIH KONTAKTNIH ŠTIPENDISTOV; Mednarodna komisija ZŠJ v Ljubljani ima v proračun-ski postavki med drugim tudi postavko za ogled tujih kontaktnih štupendistov. Koliko bo razstavnih ekspo-natov in kje bo razstava tujih kontaktnih štipendistov, kakor ludi t'o, koliko bo znašala vrstopnina, se še ne ve. Menimo pa, da bo težko najti prostor za razstavo kakor tudi za to proračunsko posiavko. PLAKATI NISO IZŽIVLJANJE: sekretar UO je V nedavni razpravi poudaril, da risanje in lepljenje pla* katov za predavanja marksističnega centra ne spada v družbeno-politično izživijanje. PRIHODNJIC NADALJUJEMO: Nekaj naslovov iz prihodnje številke: Kako se je Planica nenadoma po-stavila pod Mangart (iz nekega mladinskega časopisa) in še 0 nekaterih premikih. ŠOPEK ZA JEmo in 3šargana Zadnji par, ki se je na Magistratu poročil v soboto, 30. marca, sta bila Erna Apline, ushižbenka in izredna ŠTU« DENTKA GERMANISTIKE in Marjan Kuret, ŠTUDENT ELEKTROTEHNIKE. To je bil spet en popolnoma študent-ski par, ki si je te soboto izbral za začetek skupne življenj-ske poti. Vsaj po koledarju je pomlad, otoplilo se je in razen vsega drugega — tudi to pripomore k prijetnemu začetku. »Poznata našo rubriko ,Šopek za...'?« »Slišal sem že nekaj,« je potrdil ženin. »Sta imela kak poseben vzrok, da sta si izbrala za poro-ko ravno današnji dan?« »Saj veste — pomlad je. Le še bolj toplo bi lahko bilo« »Na katero melodijo bi rada zaplesala prvi zakonski ples?« »Za ples nisva kaj preveč navdušena. Najraje kak an« gleški valček ...« »Ali sta zaradi študija dolgo odlašala s poroko?« »Res. Največ zaradi študija.« »Imata rada rože? Katere najraje?« »Rože so nama obema pri srcu. Najraje pa imava kake lepe slovenske nageljne.« »Ali ste imeli velike težave pri izbiranju poročne oble-ke?« »Precejšnje. Predvsem zaradi cene.« »Imata stanovanje?« »Samo sobo. čisto po študentsko.« »Koliko časa nameravata proslavljati?« »To bova skušala opraviti čimbolj na hitro ...« »Gresta na poročno potovanje?« »Šla bova kam proti morju.« Izročili srao jima še šopek pomladanskega cvetja in jima zaželeli veliko sreče na novi življenjski poti. J. P. Točno ob dvanajstih Preteklo sredo smo pred stavbo univerze v Ljubljani, kjer je tudi pravna fakulteta, srečali toono ob dvanajstih študenta prav-ne fakultete ZUPANC LUDVIKA, ki pa ga prijatelji, tovariši in kolegi na fakulteti bblj poznajo pod imenom IVO. To ime si je pridobil pri partizanih. »Pravo, kateri letnik?« smo vprašali. »Tretji, gospodarsko — pravna usmeri-tev!« »Pozno si se vpisal na univerzo (kot reden slušatelj); povej nam kaj o svojih mladih letih!« »V partizanih sem bil od leta 1941, od koder imam tudi spomenico. Po vojni sem bil 12 let oficir v JLA in tam so mi omo gočili, da sem v večemi šoli dokončal šest gimnazij. Potem sem oblekel civilno oble-ko in leta 1953 služboval kot direktor ne-kega podjetja, pa sem si le kar naprej želel študirati. Vpisal sem se v večerno šolo, ki je bila nekaka pomoč za izobraz-bo bivših borcev. Tako sem končal srednjo ekonomsko šolo. 1957. leta sem bil sekre-tar rudnika Zabukovica, hkrati pa se>m diplomiral na višji pravni šoli v Mari-boru. Lani mi je podjetje omogočilo na-daljevati študij na pravni fakulteti v Ljubljani...» »Imaš kakšne težave s študijem?« »čutim, da sem starejši in zato porabim več časa kot mlad študent. Letos mi bo štirideset let — . .« »Koliko časa porabiš dnevno za študij?« »Ne študira se vsak dan. Takole: 4—5 ur na dan, pred izpiti pa tudi več ...« »Tvoj prosti čas?« »Grem v kino, večkrat pa obiščem tudi tovariše iz vojne, ki jih imam v Ljublja-ni kar precej. Saj veš: spomini...« »Se ti je zgodila v tej zvezi kakšna po-sebnost?« »Nekaj malega ... pred leti že ... pisal sem spomine na partizanska leta. Mislim, da je bilo to 30 tipkanih strani za zbor-nik, ki ga izdaja zgodovinski inštitut JLA v Beogradu. No, letos sem dobil obvesti-lo, da me na banki čaka 17.000 din hono-rarja in da ga ne bom dobil, če ne bom odpri žiro računa. Ker drugih dohodkov nimam, sem moral banki v Celju tudi ta-ko ustreči...« »Kako dela študentška organizacija na fakulteti?« »Občutiti je precejšnjo aktdvnost. Tudi Zveza komunistov je precej delavna!« »Reci v procentih: koliko predavanj obi-skuješ?« »75 odstotkov!« »Hvala za razgovor. Zdravo!« »Nasvidenje!« ^iemalurednišuvu' < Tovariš urednik Zanima me, zakaj ni bilo televizijsjcega prenosa košarkarske tekme Olimpija — Spartak. Vstopnice za tekmo so bile raz-prodane že opoldne pred tekmo in tako torej ni moglo biti bojazni, da bi televizij-ski prenos vplival na število gledalcev v diiorani, pa vendar smo mnogi Ijubiteljl košarke, ki smo ostali brez vstopnic, za~ man čakali ob televizijskih sprejemnikih. Vsakomur je takoj jasno, da je tekmO' vdnje za pokal evropskih prvakov deficit-tto in daje družba torej dotacije AšK Olimpiji, da lahko sodeluje v tem tekmo-vanju. Kaze pa, da uprava AŠK Olimpije noče, da bi lahko Ijubitelji športo širom Slovenije spremljali njihove tekme vsaj po televiziji, če še ne more-jo prisostvovatl tekmam v dvorani. Mislim, da bi morala uprava Olimpije gledati bolj široko in ne samo na tistih 50 aii 100.000 dinarjev, ki bi jih morala plačati RTV za prenos, fco ji družba na drugi stram pomaga z mnogo večjimi vso* tami, da Idhko sodeluje v tem tekmovanju. Drago Novak, študent Oa bi dobili čim točn«jše podatke o tem vprašanju, smo se najprtj oglastli v pisarni ASK Olimpija. Mik« Pavlovič: »O prenosu košarkarske tekni« Spartak-Olimpija smo se dosovarjali na RTV, toda naši pogpovori so bili samo ustmeni. Tako smo bilj do zadnjega trenut-ka v dvomih, ali bo televizijskt prenos aM ga ne bo. Nazadnje so nam spopočili, da pre* nos odpade, ker se ne morejo priključlti na celotno televizijsko omrežje (7. marec). Ml siam absolutno za to, da so prenosl, saj s« s tem propagira naša košarka in naš klub, nikakor pa s« ne moremo strinjati s tako revnimi odškodninami, ko* jih je pripravlje-na nuditi RTV Ljubljana. Te stvari so po. vsod drugod po svetu boljše urejene. Na RTV pa se izogibljejo vsakršnih pogodb z naml.. .¦>< In kaj menijo o tem prl RTV Ljubljana? TUGO KLASINC: gportni urednik TV: »RTV Ljubljana skuša obogatiti svoj program tudi s prenosi športnih priredi-tev, saj je znano, da so taki prenosi med najbolj gledanimi televizijskimi oddajami. Žal pa pri tem večkrat naleti na nerazu-mevanje posameznih klubov. Posebno še, če so take prireditve na višji, mednarodni ravni. Posamezni klubi, prireditelji tekem, zahtevajo od televizije običajno za pre-nose tekem visoke zneske, ki pa jih tele* vizija ne more in ne sme plačevati. Po dogovoru z ostalimi televizijskimi centri v Jugoslaviji laliko naša postaja ponudi do-ločenemu klubu le majhno odškodnino za prostor, ki ga zasedejo naše kamere. Ra-zen tega pa mora televizijska postaja, ki želi prenašati določeno šporino prireditev Itpf.o programSmti ozlroma vskladlti z ostalim TV programom, in to že precej časa pred tekmo. Vsak prenos zahteva poleg tega določen čas za programsko in tehničrto pripravo ekipe, ki je določena, da izvede tak prenos. V dveh ali celo v enem dnevu vsega tega ni mogoče opra-viti, če hočemo kvaliteten prenos. Tega pa vodstva klubov ne razumejo in so priprav-ljeni dovoliti prenos — kbt ste sami pra-vilno ugotovili — šete tedaj, ko ni več bojazni, da bi vstopnice za določeno pri- reditev ne bile prodane. Tako je bilo tudi s kbšarkarsko tekmo med Olimpijo in Spartapom. Taka bojazen za obisk pa je odveč, če je prireditev na zadostni kva-litetni ravnl. To je pokazal tudi primer prenosa smuškib poletov v Planici, ko je bU prenos prireditve najavljen že mnogo prej, pa je bil obisk kljub tetnu rekorden. Lahko vam zatrdimo, da RTV Ljubljana vedno pravočasno zaprosi klube za pre-nos določenib tekem, ti pa na naša pisma včasih sploh ne odgtivorijo, včasili pa od-govorijo tako pozno, da prenosa nl mo-goče več organizirati. Zaradi tega je od-padlo že več planiranih prenosov raznih športnih prireditev. O vseh teh problemih in težavah smo obvestili tudi naše športne vOrganizacijp in forume. V dogovoru smo tudi z našimi vodilnimi predstavniki športne zveze, Id so pokazali veliko razu-mevanje za rešitev tega vprašanja. RTV Ljubljana se trudi, da bi našim gledalcem nudila čimveč kvalltetrrih športnih preno* sov in prepričani smo, da bonto ob razu-mevanju športnih zvez, društev in klubov v tem tudi uspeli. Zakaj ni bilo prenosa Maribora LJUBLJANA: Unive^zitetni od-bor je v preteklem tednu razdelje-val denarna sredstva in sprejemal proračun. Med drugimi so za kul-turno dejavnost v Študentskem na-selju dodelili 300.000 dinarjev. LJUBLJANA: Sestanek predsedni-kov pokrajinskih klubov v Ljublja-ni — bil je pred kratkim — je pokazal, da nekateri klubi zelo ne-vestno izpobijujejo družbene obvez-nosti do Zveze pokrajinskib klu-bov. Nekateri še do sedaj niso po-slali poročil o delavnosti v zim-skem semestru. MARIBOR: Na skupščini Zveze študentov mariborskih visokošol-skih zavodov so predlagali, da bi se v Mariboru ustanovilo študent-sko filmsko gledališče. Osnovali so organizacijski odbor, katerega prvi uspehi se že javljajo. Začeli so s predvajanji kratkih filtnov. Da bi našlj ustrezen koncept dela, ki bi bil pogodu večini študentov, so iz-delali anketo, ki jo bodo knialu za-čeli proučevati. Možnosti so s teh-nične strani popolnoma ugodne, saj imajo na razpolago dovolj prosto-rov. LJUBLJANA: Do šestega aprila bo trajala razstava fotokluba iz Študentskega naselja. Ta razstava črno-bele fotografije je že sedma po vrsti. Fotoamaterji • študentje razstavljajo v menzi Študentskega naselja. BEOGRAD: Clan predsedstva I centralnega odbora ZŠJ — Saša Nikič je te dni odpotoval v Tunis, kjer bo kot predstavnik Zveze štu-dentov Jugoslavijfc prisostvoval se-minarju, posvečenemu strukturi mednarodnega študentskega gibanja. SARAJEVO: Na ekonomski in pravni fakulteti v Sara,)evu je or-ganiziran seminar za mlade komu-niste. Predelali so dva referata: Pregled zgodovine ZKJ in Druž-benopolitična aktivnost komuni-stov. Zlasti za zadnjega je bilo ve-liko zanimanje. Seminarja na prav-ni fakulteti se je udeležilo okrog 80 članov ZK. SARAJEVO: Počitniška zveza višje pedagoške šole v Sarajevu je organizirala izlet v Dubrovnik. Obiskali bodo nekatere kulturne in zgodovinske spominke. Organizacija PZ una odlične materiabie pogoje. RIJEKA: Na Rijeki je bila v pe-tek in soboto preteklega tedna v prisotnosti 160 delegatov, predstav-nikov prek 32.000 študentov iz vseh visokošolskih centrov, republiška konferenca študentov v LR Hrvat-ski. Govorili so o problemih štu-dija, ideološko-političnega dela študentov, o materialnih pogojih in udeležbi študentov v družbenem življenju komune itd. Poudarili so, da je potrebno večje sodelovanje študentov v organih fakultete in posebno naglasili, da je treba uki. niti nesorazmerje med številom štu-dentov in številom diplomantov. do Skopja mbuna - glasllo Zvere fitudentov — Izdaja unlverzltctni odbor ZSJ — Oreja arednlSkj odbor - Odgovornl urednik Jo2e SuSmelj; glavnl uredulk Mltja VavpetiC - Uredn. ln uprava. mbuna Poljanska «1L telefon S6-123 - tekočl rafrun 600-14-608-72 - L«tna naročnlna *00 dlnariev. posamezni tzvod 20 rtm - Rokoptsov tn folograft) o* vrafta- mo - Ttetc: CV Delo. Liubliana Tom51*«»va I. tel »S-S31. Iribuna