Gozdni moziček in Anzek-gobar.
Gozdni možiček — ves majhen in plah — pod smreko samotno se stiska in plače; solze ogromne pv bradi teko mu, zobje šklepetajo, treso se mu hlače...
Iz sivih očesc mu gleda strah: Hu, kje je zdaj tista strahotna pošast? —
.    •      ¦         To je šepasti, grbasti,Anžek-goba\r,                    -      .    ^-
ki robanti po hosti: »Hej, škratelj, slepar!...«
•    -         Ej, Anžek je gluh, na očesu brljav —                  ',-/',
pa zgrabil možička je prej kat za vrat,                ¦      .¦',¦¦
.. ¦         misleč, da je gobo ogromno zalofil —             .    •      -   *
• v .         zdaj pa repenči se, ker se je zmotil...                      ¦ ;,i
-   -       Napol le še živ se je škraetelj izvil          ¦                     ¦
iz Anžkovih trdih pesti in jo pod smreko ucvrl; ,.    ..      zdaj kuka iz nje na širokainškrbasta Anžkovausta: »Hu, kaj, če me Anžek za zajtrk pohrusta? ...«
Miroslav Kunčič