245 AlenkA Jelovšek »Kdor čas svoj prav obrne, se s čednostjo ogrne«: ob življenjsKem jubileju dr. jožice narat Cobiss: 1.25 https://doi.org/10.3986/JZ.30.1.12 11. februarja (rojstni dan si deli npr. s Thomasom Alvo Edisonom, Stankom Bloud­kom­in­državo­Vatikan)­je­okrogli­življenjski­jubilej,­sedemdeseto­obletnico­ rojstva,­ praznovala­ jezikoslovka­ in­ upokojena­ sodelavka­ Sekcije­ za­ zgodovino­ slovenskega­jezika­dr.­Jožica­Narat.­ Svoje­prvo­življenjsko­obdobje­je­preživela­v­osrčju­Štajerske,­ob­reki­Dravi.­ Rodila­se­je­leta­1954­v­Mariboru,­kjer­je­leta­1972­maturirala,­njen­domači­kraj­ pa­je­bila­vas­Zrkovci,­ki­ji­je­pozneje­jezikoslovni­spomenik­postavila­v­prispevku­ Oblikoslovne lastnosti krajevnih imen: Zrkovci­(2004).­Njena­prva­zaposlitev­je­ bila­v­takratni­Službi­družbenega­knjigovodstva,­a­»uka­žeja«­(pa­ne­»golj’fiva­ kača«)­jo­je­odpeljala­v­Ljubljano,­kjer­se­je­vpisala­na­študij­slovenskega­jezika­ in­primerjalne­književnosti­na­Filozofski­fakulteti­–­ izbira,­ki­ je­odražala­njeno­ ljubezen­do­slovenskega­jezika­ne­samo­z­vidika­njegove­strokovne­obravnave,­ temveč­tudi­z­vidika­književnosti­kot­njegovega­najbolj­žlahtnega­izraza.­Študij­ je­zaključila­leta­1982­z­diplomskima­nalogama,­od­katerih­je­zlasti­slovenistična­ (Izpeljava pridevnikov pri Juriju Dalmatinu in Štefanu Küzmiču (Matejev evan- gelij))­nakazala­temeljni­temi,­s­katerima­se­bo­ukvarjala­v­prihodnosti:­slovenski­ knjižni­jezik­16.­stoletja­in­knjižna­prekmurščina.­ Po­študiju­se­ je­najprej­zaposlila­kot­ referentka­v­zunanji­ trgovini­v­Leku,­ nekaj­časa­je­bila­knjižničarka­na­osnovni­šoli­in­nato­na­dveh­srednjih­šolah­pou­ čevala­slovenski­jezik,­preden­se­je­oktobra­1985­zaposlila­kot­raziskovalna­asis­ tentka­v­takratni­Komisiji­za­historične­slovarje­slovenskega­jezika­na­Inštitutu­za­ slovenski­jezik­Frana­Ramovša,­ki­se­je­nato­preimenovala­v­Sekcijo­za­zgodovino­ slovenskega­jezika,­in­se­tam­začela­strokovno­ukvarjati­s­knjižnim­jezikom­slo­ venskih protestantov. Leta­1987­je­sodelovala­na­mednarodnem­znanstvenem­simpoziju­z­refera­ tom Izrazi za ‘učenec’ pri slovenskih protestantskih piscih­(izšlo­v­III. Trubarje- vem zborniku,­1996),­dve­leti­zatem­pa­je­zaključila­magistrski­študij­iz­zgodovine­ Alenka Jelovšek  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  alenka.jelovsek@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0003-3818-096X JeZikoslovni ZApiski 30.1 (2024), 245–247 246 Alenka Jelovšek  »Kdor čas svoj prav obrne, se s čednostjo ogrne« ... slovenskega­ knjižnega­ jezika­ na­ Filozofski­ fakulteti­ v­ Ljubljani­ z­ magistrsko­ nalogo­Sinonimi v jeziku Jurija Dalmatina (izvor, pomenske in stilistične funkcije). Sopomenskost­v­starejši­knjižni­slovenščini­je­predstavljala­v­več­prispevkih­(npr.­ Samostalniške besednozvezne sopomenke v Dalmatinovi Bibliji­ (1991),­Vzorčni prikaz obsežnejših sopomenskih skupin iz Pleteršnikovega slovarja­(1998),­Sopo- menke v Pleteršnikovem slovarju­(1998)).­Pomenoslovno­temo­je­nadaljevala­tudi­ v­svoji­doktorski­disertaciji­Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja (1999).­­ Leta­1991­je­bila­izvoljena­za­raziskovalno­sodelavko­v­Sekciji­za­zgodovino­ slovenskega­jezika,­v­tem­letu­se­je­strokovno­izpopolnjevala­tudi­na­Inštitutu­za­ češki­jezik­v­Pragi.­Poleg­pripravljalnih­del­za­Slovar jezika slovenskih protestant- skih piscev 16. stoletja­je­kot­pregledovalka­in­leksikografska­svetovalka­sodelo­ vala pri Računalniškem slovarčku­(1993).­ Od­junija­1993­je­v­skladu­s­sprejetimi­določili­predelovala­in­preurejala­Slo- var stare knjižne prekmurščine­dr.­Vilka­Novaka,­kar­je­reaktiviralo­njeno­zanima­ nje­za­prekmurski­knjižni­jezik,­ki­se­je­odražalo­že­v­njeni­diplomski­nalogi.­O­tej­ temi,­zlasti­v­povezavi­s­starejšimi­slovenskimi­slovarji,­je­napisala­več­prispev­ kov, npr. Oznaka ogr. v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju: ob Oblakovi opazki v Archivu 1893­(1998);­Mesto prekmurščine v Murkovih slovarjih­(1999);­ Cafove prekmurske besede v Pleteršniku­(2005);­Küharjeva prekmurska priredba Janežič-Sketove slovnice­(2007);­prekmurščino­je­obravnavala­tudi­v­povezavi­z­ delom­p.­Stanislava­Škrabca­(Prekmurščina v delih p. Stanislava Škrabca,­1999),­ raziskala­pa­je­tudi­njegovo­rabo­poimenovanja­Kranjci­in­njegov­odnos­do­dela­ Sebastijana Krelja (Kranjci in kranjsko v delih p. Stanislava Škrabca,­2002;­Seba- stijan Krelj v Škrabčevih očeh,­2006). V­okviru­ rednega­dela­Sekcije­za­zgodovino­slovenskega­ jezika­ je­ sodelo­ vala­pri­popisu­biblijskega­besedja­v­delih­ slovenskih­protestantov­ (Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderst),­ki­je­leta­2006­izšel­ v­monumentalni­monografiji­v­okviru­zbirke­Biblia­Slavica,­pri­pripravi­Besedja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja­(2011,­od­2014­tudi­na­portalu­Fran)­in­ pri­prvi­knjigi­Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (2021, spletna izdaja­2022),­ki­je­bil­uvrščen­v­izbor­dosežkov­Odlični­v­znanosti­2022. Pomem­ ben­je­tudi­njen­izčrpni­pregled­besedoslovnih­raziskav­jezika­slovenskih­prote­ stantov (Slovenski knjižni jezik 16. stoletja v luči besedoslovnih raziskav,­2009),­ ki­ga­je­ob­petstoti­obletnici­Trubarjevega­rojstva­pripravila­za­posebno­številko­ Slavistične revije (Trubarjeva številka,­SR­56.4/57.2).­Za­portala­Slovenske slov- nice in pravopisi in Corpus de textes linguistiques fondamentaux je prispevala opis slovnice­Petra­Dajnka­Lehrbuch der Windißchen Sprache. Svoje­ jezikoslovno­ znanje­ je­ izkazovala­ tudi­ zunaj­ službenih­ okvirov.­ Na­ Dolenjskem,­ kjer­ si­ je­ ustvarila­ dom,­ se­ je­ aktivno­ vključila­ v­ lokalna­ kulturna­ 247Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) prizadevanja­ in­sodelovala­pri­več­projektih,­ki­ so­predstavljali­ lokalno­ jeziko­ (slo)v­no­in­kulturno­zgodovino,­npr.­pri­turističnem­vodniku­Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice (1995)­in­monografiji­Kočevar ima samo eno domovino = Göttscheabar hot lai oin Hoimöt (2014),­leta 2002 je za Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje ­ predstavila­ jezik­ Jakličevih­ narodopisnih­ povesti,­ dejavno­pa­je­sodelovala­tudi­pri­pripravi­Šmarskega­simpozija­(2003),­na­katerem­ je­predstavila­ jezikoslovca­Janeza­Nepomuka­Primca;­prispevek­ je­ izšel­v­ jubi­ lejni­monografiji­Šmarska knjiga­leta­2007.­Primcu­je­posvečen­tudi­njen­prispe­ vek Elementi slovaropisja v Primčevih delih­(2005).­Njeno­aktivno­ukvarjanje­z­ različnimi­jezikoslovci,­njihovim­delom­in­kulturnim­vplivom­ter­široka­kulturna­ razgledanost­sta­jo­proti­koncu­delovne­dobe­ponesla­v­nove­vode:­kot­področna­ urednica­za­jezikoslovje­in­prevajalstvo­se­je­leta­2016­pridružila­ekipi,­ki­priprav­ lja Novi Slovenski biografski leksikon,­in­v­tej­vlogi­deluje­še­danes.­ Jožice­pa­ne­odlikuje­le­živo­zanimanje­za­jezik­in­jezikoslovje,­temveč­tudi­ izredno pretanjen­občutek­za­pravilnost­in­predvsem­lepoto­slovenske­besede,­ki­ ga­izkazuje­kot­dejavna­lektorica.­Skozi­desetletja­je­pomagala­izboljšati­in­izpiliti­ besedila­ne­samo­svojim­prijateljem­in­kolegom,­temveč­tudi­številnim­avtorjem­ monografij­z­najrazličnejših­področij,­najraje­pa­je­lektorirala­literarne­tekste,­saj­ je­ ljubezen­ do­ lepe­ besede­ vedno­ zaznamovala­ njeno­ življenje.­ To­ kažejo­ tudi­ igrivi­ naslovi­ nekaterih­ njenih­ znanstvenih­ člankov­ (npr.­Lisica, lisjak sta pila tobak,­2002;­Življenje besed v Bibliji: od nog do glave,­2007).­Njena­kulturna­zani­ manja­pa­niso­omejena­samo­na­literarno­področje,­ampak­je­široko­razgledana­po­ vseh­lepih­umetnostih­ter­redno­spremlja­sodobno­kulturno­produkcijo.­S­svojim­ entuziazmom­za­kulturo­je­za­pogled­izza­jezikoslovnih­okopov­navdihovala­tudi­ svoje­sodelavce,­ki­z­rdečico­na­obrazu­priznavamo,­da­smo­od­njene­upokojitve­ spet­preveč­zanemarili­ta­področja­duhovnega­razvoja.­­ Pomembno­ vlogo­ je­ Jožica­ odigrala­ tudi­ pri­ uvajanju­ mlajših­ sodelavcev­ v­ slovarsko­delo.­Zlasti­ je­bilo­dragoceno­njeno­usmerjanje­na­ relevantno­ stro­ kovno­literaturo­(po­sistemu­»ne­daj­človeku­ribe,­nauči­ga,­da­ jo­ujame­sam«)­ ter­razpravljanje­o­niansah­pomenov­besed­in­kulturnih­okoliščinah,­v­katerih­so­ bile­rabljene,­ki­nam­je­odpiralo­širši­pogled­na­delo­pri­zgodovinskem­slovarju.­ Še­pomembnejši­pa­je­morda­bil­njen­življenjski­zgled:­vedno­je­znala­negovati­ odnose­s­številnimi­prijatelji,­ki­jih­je­pridobila­v­različnih­življenjskih­obdobjih,­si­ vzeti­čas­tako­zanje­kot­za­svojo­družino,­nikoli­pa­ni­zanemarila­niti­svoje­osebne­ rasti.­Zato­ji­ob­življenjskem­jubileju­želimo,­da­bi­še­naprej­ohranjala­svoje­rado­ živo­zanimanje­za­vse,­kar­je­na­tem­svetu­lepega,­in­da­bi­preživela­še­veliko­lepih­ trenutkov­v­družbi­ljudi,­ki­so­ji­blizu.­