številka 24
četrtek, 17. junija 1999
180 tolarjev
Poletje je pred durmi, sladoled zato vse bolj dober (vos)
V soboto s Švedi
Nogometaši Rudarja so z zmago v zadnji prvenstveni tekmi v Kopru (2 :1) potrdili, da so tretji najmočnejši klub v državi in z uvrstitvijo vsekakor zadovoijiii njihove navijače.
Nogometna sezona pa zanje še ni končana. Pred njimi je še nastop v pokalu Intertoto. V sobot-ni nočni tekmi (20.00) bodo na svojem igrišču gostili švedsko moštvo Halmstadt, ki je bilo tudi že trikrat državni prvak. "Rudarji" napovedujejo nadvse požrtvovalno igro, vratar Mladen Dabanovič (na posnetku med sijajno nedeljsko obrambo), ki je bil v Kopru tudi najboljši igralec tekme, pa si seveda želi, da bi tudi pojutrišnjem njegova mreža ostala nedotaknjena. (vos)
Stran 12
Z AVAROVALNICA M A R I B O R
PREDSTAVNISTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s.p. tet 063/854-626 GSM' 041/599-838
Vrem
Jr -f
Suho, soncno in malo hladneje bo.
MENJALNICA
Prešernova 23,3000 Celje tel.: 063/482-230, fax.: 063/442-866
odkupujemo delnice Gorenja po 1.600,00
Delovni čas: od 8.00 do 18.00 ob sobotah: od 8.00 do 12.00 TELEF0N: 862-522
Brez zadržkov ZA savinj-
sko -
Pipec je torej lepo naostril različne govorice in namigovanja, katerih ost je, da naj bi se šest zgornjesavinjskih in zadrečkih občin pri stremljenjih in ustanavljanju pokrajin obnašali dvojno, da naj bi se začeli nagibati k celjski pokrajini. Pa to ni in ne more biti res.
SASA je še vedno v ospredju vseh razmišljanj o bodočem pokrajinskem povezovanju, o tem so se župani in županja veliko pogo-varjali in dogovarjali. Stališča do danes niso spremenili in ga tudi ne nameravajo. Stališče je jasno: celjska pokrajina bi bila v vsakem primeru prevelika, segala bi od avstri-jske do hrvaške meje. ln za takšno pokrajino niso. Razmišljanja Ijudi ob eni drugi meji so nekaj povsem različnega, menijo v zgomje-savinjskih občinah in dodajajo še en utemel-jen pomislek: v tako veliki pokrajini bi obrob-ne občine spet ostale na obrobju, majhne bi ostale tudi brez moči in možnosti odločanja. Ob tem pa je res, da se lahko občine pogovar-jajo kar hočejo, pokrajine bo na koncu ven-darle določil parlament in stranke v njem.
Ne glede na to je tudi res, da jih iz spodnje-ga dela Savinjske doline vabijo k sodelovanju pri različnih projektih. Zupanjo in župane so kolegi iz občin, ki so nastale iz bivše žalske, celo povabili na na Veniše (!) na pogovor. Vendar na pogovor o čisto konkretnih ter
Tako mis11m
skupnih projektih. Savinja d.o.o. takprojekt ponuja, sajgre za skupen nastop pripridobi-vanju sredstev in reševanju hudih proble-mov celotnega porečja reke Savinje. In temu se županja in župani ob vseh težavah s Savinjo ne nam-eravajo kar tako odreči.
Druga zadeva sta celjska regijska razvojna agencija in garancijski sklad. Kagenciji sta pri njenem ustanavljanju pred tremi leti pristopili občini Mozirje in Gornji Grad, ostale občine bodo pridružene članice, če bodo to sprejeli vsi občinski sveti. Kar pa nikakor ne pomeni nagiba k celjski regiji, v tem so si v občinah enotni.
In še nekajje res. Zgornjesavinjski in šaleški župani se že dolgo niso sestali. Dokaj glasen je tudi očitek, da bi morala zlasti velenjska občina z vsem svojim razumskim in drugim potencialom narediti več na določenih področjih in bolj krepiti zamisel o savinjsko -šaleški regiji, in ne čakati, da bo kdo drug kaj storil. Tudi to menijo v zgornjesavinjskih občinah in dodajajo, da nosilec zamisli mora biti Velenje, če je interes za povezovanje resničen, manjše občine nosilci ne morejo biti, lahko le sodelujejo in po svojih močeh pomagajo.
_____
.....
Pozornost odličnjakom
Priznanja za generacijo otrok, ki se je vpisala v 1. razred osnovne šole v samostojni Sloveniji.
Velenje, 15. junija - Tako kot že nekaj let zapored je tudi ob koncu letošnjega šolskega leta župan mestne občine Velenje Srečko Meh na svečanosti v domu kulture v Velenju podelil priznanja osmošolcem, ki so v vseh osmih letih dosegli odličen uspeh ali pa so ob splošnem dosegli še izvrstne rezultate na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Ob tej priložnosti je izrazil zadovoljstvo nad uspehi prve gene-racije učencev, ki se je vpisaia v prvi razred v samostojni Slove-niji. 500 osnovnošolcev v 22 oddelkih oziroma 3800 otrok v osnovnih šolah, 2600 dijakov Solskega centra Velenje in 1200 študentov iz občine dokazujejo, da je to mlada občina. "Ko smo delali primerjavo med mestnimi občinami z večjimi sred-nješolskimi centri v Sloveniji, so rezultati pokazali, da naša občina ne zaostaja veliko za povprečjem. To pomeni, da bomo v prihodnje morali vlagati še več naporov, da se bo za nadaljnje izobraževanje odločilo čim več otrok."
Po Mehovem mnenju je pomembno tudi, da je od 45 tisoč prebi-valcev v Šaleški dolini zaposlenih 22 tisoč , in da se ohrani vez s tisti-mi, ki so našli delo v kakšnem drugem okolju.	■ tp

PFTEK, 18.6.1999 od 15.00d0 20.00
DAHINNOČ MATALUA VERBOTEN
•	panoramski drigi l balonom
•	otroiki grad
RgfoflMafi'LSm
ISSN 0350-5561
9770350556014
2 NAS VAS
DOGODKI
17- junija 1999
novice
20. Ex ■ tempore Premogovnika Velenje
Sodeluje kar 128 slikarjev
Velenje - V soboto se bo končal dvajseti Ex-tempore Pre-mogovnika Velenje. Avtorji, letos je likovne podlage žigo-salo kar 128 slikarjev iz vse Slovenije, sodelujeta pa tudi av-strijski in nemški slikar, morajo dela oddati do 10. ure do-poldne. Potem bo žirija izbrala dela za razstavo in nagra-jence. Odprtje razstave s podclitvijo nagrad sc bo pričcla ob 20.h v prostorih Muzeja premogovništva Slovenije v Ve-lenju (Stari jašek). V kulturnem programu bosta sodelova-la ljubljanska plesna skupina En knap in harfistka Tina Žerdin iz Velenja.
Prireditev sodi v okvir praznovanja 3. julija, dneva rudar-jev. Razstava bo na ogled do septembra.
■ bš
Zaključek 12. slikarske kolonije Vegrada
Danes otvoritev razsta-ve 12 avtorjev
Velenjsko podjetje Vegrad je lani od 28. do 29. junija izve-dlo že 12. slikarsko kolonijo. Slikarji, večinoma člani Društva Šaleških likovnikov, so ustvarjali na gradu Borl pod mentorstvom prof. Alojza Zavolovška.
Nastala dela bodo slikarji razstavili v galeriji Vegrad na Prešernovi 9a v Velenju. Razstavo bodo odprli danes ob 19. uri in jo pospremili s kulturnim programom. Na 12. slikar-ski koloniji je sodelovalo, kakšno naključje, 12 avtorjev: Dušan Amanovič, Ingeborg Bolič, Ibro Džumhur, Vlado Geršak, Štefka Kordeš, Viktorija Meh, Franci Skrbinek, Arpad Šalamon, Božidar Ščurek, Heda Vidmar, Marjana Zavolovšek in Marjan Zupančič. Vabljeni na otvoritev in k ogledu razstave, ki bo odprta do 31. avgusta letos.
■ bš
Upravna enota Mozirje
Tehnični pregledi s 1. julijem
Voznikom vseh vrst motornih vozil v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini se bo s prvim julijskim dnem uresničila dol-goletna želja. Mozirska upravna enota je namreč uspela v dolgotrajnih prizadevanjih, da bi tehnično - pregledno ba-zo zagotovili v dolini, porok zanjo pa je bila tudi korajžna odločitev podjetnika Antona Miklavca iz naselja Nizka. odločil se je namreč za zajetno naložbo in uredil prostore za tehnične preglede z najsodobnejšo opremo.
Dela so sklenjena, tehnični prevzem opravljen, v teh dneh pa zaključujejo usposabljanje preglednikov in administra-tivne delavke, ki bo vse potrebne posle opravljala v teh-nično - pregledni bazi, seveda s potrebno računalniško po-vezavo. Vozniki bodo tako prihranili veliko kilometrov in časa, ki so ga doslej porabili za pot v sosednje kraje, največ pa to pomeni številnim lastnikom traktorjev v obeh doli-nah.
Tehnično - pregledno bazo bodo svečano odprli 30. junija.
»jp
KS Staro Velenje
Uradne ure za krajane
V KS Staro Velenje so se odločili, da bodo krajanom z in-formativnimi letaki, ki jih bodo dobili v nabiralnik, spo-ročali novosti in pridobitve v kraju. Od začetka junija dalje pa so uvedli tudi uradne ure in sicer vsak petek od 17. do 18. ure. V tem času lahko osebno ali po telefonu št. 855-929 krajani dobijo željene informacije ali dajejo pobude. Izven tega časa pa lahko pobude in vprašanja oddajo v na-biralnik, ki je nameščen pri prostorih KS. V vodstvu KS s predsednikom sveta Brankom Mehom na čelu pravijo, da bodo v najkrajšem možnem času poskusili najti odgovore in rešitve v dobrobit krajanom Starega Velenja...
■ bš
Ljubljana
Roka pregnancem -Slovenska vas
Za akcijo Roka pregnancem - Slovenska vas, do so pone-deljka, 14. junija, do 14. ure, po brezplačnem telefonu 080 22 44 posamezniki in pravne osebe izrazili pripravljenost, da za pomoč pregnancem s Kosova namenijo 41,619.500 tolarjev. V vseh treh človekoljubnih organizacijah, ki sode-lujejo v akciji (Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Slovenski odbor za Unicef) so že izpisali vse položnice ti-stim, ki so klicali neposredno v oddajo, pa tudi po njej.
v enem
stovku
KS Šoštanj bo s številnimi prireditvami med 22. in 29. junijem obeležila tri dogodke
Kres, državnost in mesto
Krajevna skupnost Šoštanj bo z junijskimi prireditvami pod naslovom Šoštanj - mesto svetlobe 1999 - cela vrsta jih je, potekale pa bodo med 22. in 29. junijem - obeležila in obudila spomin na tri dogodke: na staro-davni običaj kresa, dan državnosti in 88 let odkar je bil Šoštanj povzdignjcn iz trga v mesto.
O razvojnih možnostih Šoštanja
V torek, 22. junija ob 18. uri bo na pobudo sveta krajevne skupnosti SŠGZ pripravila pogovor o razvojnih načrtih podjetij, ki ima-jo sedeže ali obrate v Šoštanju. V četrtek, 24. junija ob 17. uri bodo v Vili široko za okroglo mizo iskali razvojne možnosti pod-jetništva v Šoštanju na prehodu v tretje ti-sočletje.
Na kresovanje!
Na predvečer dneva državnosti, 24. junija, bodo na "Natkovem travniku" med Cankar-jevo in železnico ob 20. uri s kulturnim pro-gramom začeli kresovanje in z njim obudili starodavni običaj, ki sega v poganske čase. Uro pred tem pa bodo Šoštanj pozdravili baloni, ki bodo preleteli mesto.
V Kajuhov park!
V ponedeljek, 28. junija, ob 20. uri bo v
Kajuhovem parku avtor projekta Nande Korpnik predstavili idejni projekt prenove tega parka, ki med drugim vključuje tudi premik Kajuhovega spomenika. Šoštanjčani si bodo lahko, tako obljubljajo v krajcvni skupnosti, idejni projekt kasneje ogledali v izložbi blagovnice Dolina in svoja mnenja nanj posredovali na krajevno skupnost.
Istega večera (28. junij), ob 20.30 pa bo v tem parku prireditev z naslovom Pesniki za pesnika, kjer bodo člani in sodelavci Hotenj, Kajuhu v čast prebirali svoje in Kajuhove pesmi.
Šport in šah
Brez tega ne bo šlo: v sredo, 23. junija ob 17. uri bo v kegljišču TEŠ turnir v kegljanju; v četrtek, 24. junija ob 17. uri v gostilni Grudnik šahovski dvoboj KS Šoštanj : KS Topolšica; v petek, 25. junija na rokomet-nem igrišču turnir v odbojki; v soboto, 26. junija, ob 17. uri v športni dvorani tekma ve-teranov košarkarjev in v nedeljo, 27. junija, na rokometnem igrišču dopoldne mali no-gomet in popoldne rokomet - veterani.
■ mkp
Zdravstveni zavod Celje
Umijte si roke!
Na območju celjske regije so v zadnjem času zaznali porast števila črevesno nalezljivih bo-lezni, ki jih povzročata Cam-pilobacter spp. in salmonele. Mag. Alenka Skaza Maligoj z Zavoda za zdravstveno var-stvo Celje je povedala, da se te bolezni prenašajo od živali na ljudi, najpogosteje preko hra-ne. Poleg živali je lahko vir okužbe tudi bolnik, prebolev-nik ali klicenosec, ki je okužen, a je na videz zdrav. Bolezen je nevarna zlasti za starejše osebe in otroke.
Obolenje nastopi v 1 do 3 dneh po okužbi, odvisno od prejete kužne doze. Zaradi vnetja prebavil se pojavijo prebavne motnje, kot so sla-
bost, bruhanje, krči v trebuhu, povišana telesna temperatura, driska. Bolnik se zaradi tega hitro izčrpa, zaradi izgube te-kočine mu grozi izsušitev. Pri lažjih okužbah bolezen poteka bolj blago, lahko bolezenskih znakov sploh ni. Kljub temu, da je oseba na videz zdrava, izloča klice z blatom. Iz-ločanje klic praviloma ne pre-neha z okrevanjem bolnika, ampak jih izloča še nekaj ted-nov ali več mesecev.
Obolevanje in širjenje okužbe lahko preprečimo ob upoštevanju navodil za pravil-no pripravo hrane (klice uniči toplotno obdelana hrana pri najmanj 80 stopinjah Celzija), ustreznim hranjevanjem živil
ter pravilno in dosledno čis-točo rok. Prav slednji je, po mnenju Maligojeve, najpo-membnejši ukrep za pre-prečevanje in širjenje čreves-nih nalezljivih bolezni. Teme-ljito umivanje rok je potrebno opraviti po uporabi stranišča, pred pričetkom in med pri-pravo hrane (med posamezni-mi postopki priprave), pred jedjo, takoj, ko smo prijeli kaj umazanega, po stiku s pred-meti, ki gredo skozi veliko rok (denar, kljuke, embalirana živila).
Če se kljub upoštevanjem navodil pojavijo prebavne motnje, je čimprejšnja pot k zdravniku neizbežna.
mtp
LJUBLJANA - Na
Prešernovem trgu v Ljublja-ni in po vseh poslovalnicah Kompasa v Sloveniji delijo brezplačne vstopnice za jav-ni nagovor ameriškega predsednika Clintona, ki bo v ponedeljek in torek, 21. in 22. julija, na obisku v Slove-niji, Slovence pa bo nagovo-ril v ponedeljek na Kon-gresnem trgu v Ljubljani.
LJUBLJANA - Pravo-sodni minister Marušič je predlagal razrešitev gene-ralne javne tožilke Zdenke Cerar, ker naj bi posegla v samostojnost in neodvis-nost tožilke za posebne za-deve Barbare Brezigar, naj ne bi spoštovala načela de-litve oblasti, ne upoštevala zakonskih določil in zaradi osebne neprimernosti Ce-rarjeve.
MORAVSKE TOPLICE - Na prvem uradnem in zato zgodovinskem srečanju sta se sestala senior Evange-ličanske cerkve mag. Geza Erniša in Ijubljanski nadškof in slovenski metro-polit dr. Franc Rode, ugoto-vila sta, da kljub nekaterim različnim pogledom obe cerkvi veliko vprašanj združuje in povezuje.
ŽALEC - Na sedežu podjetja EMG Mikropis Holding so predstavili pro-gramsko rešitev v najnovejši računalniški tehnologiji, ki so jo izdelali in v praksi pre-izkusil« med prvimi v Evropi in svetu, žalsko podjetje pa je uvrščeno med 39 najpro-dornejših med več kot tisoč sorodnimi podjetji v svetu na področju te tehnologije.
PESNICA - Pesniško podjetje G&H, katerega so-lastnik je tudi sloviti smučar Marc Girardelli, je kupilo zemljišče ob Blaguškem je-zeru, želi še koncesijo za iz-rabo jezera, da bi uredilo turistično-rekreativni cen-ter, občina projekt podpira, državni mlini prepočasi me-Ijejo, projekt pa lahko zato dobesedno splava po vodi.
Privilegiji so razdelili tudi naše poslante
Psi lajajo, bo karavana res šla kar tako dalje?! O tem pregovo-ru razmišljam te dni, ko slišim z leve in desne proteste zaradi sklepa naših vrlih poslancev, ko so si z zakonom lepo postlali z,a svoja zrela leta. Če bo namreč držalo, kar so sklenili, bodo odha-jali v pokoj res v zrelih letih. In se bodo lahko nasmihali tistim, ki bodo tja do konca življenja hoditi v sluibo.Prav vsi poslanci se s takimi privilegiji niso strinjali, res pa je, da v tem primeru ni šlo povsem za strankarsko pripadnost. Bolj je šlo za glasovanje po lastni vesti. In če je tako, se lahko nad takimi dejanji še bolj za-mislimo. Treba je priznati, da tudi poslanci z našega konca nisi vsi glasovali enako: Bojan Kontič in Mirko Zamernik sta bila proti, Jaka Presečnik in Franc Zgožen za. Zdaj bo seveda zani-mivo videti, ali se bodo ob naslednjem glasovanju premisli. Do njega bo namreč gotovo prišlo, saj svetniki takega zakona gotovo ne bodo podprli. Tedaj se bo torej res videlo, ali bo šla karavana kljub mnoiičnemu "pasjemu lajeiu"dalje.
V zadnjih dneh je bilo na našem območju znova nekaj "združevalskih " akcij. Laški župan je sklical skupaj župane ne-kdanjih osmih občin tega območja, po celjskih ulicah in trgih so brez stopanja na noge plesali folkloristi tega nekoč enotnega prostora. Svojevrstna združevalska akcija je bila tudi v Zalcu, kjerso predstavili nove umetniške krigle za pitje piva. Pitje seve-da močno združuje Ijudi, bolj kot vsa politika in bolj kot sama kultura. Pa naj še tako govorimo, da tudi pri nas vse bolj uvaja-
mo kulturo pitja. Se korak dalje pri združevanju je naredila ta-borska županja, kije v goste povabila kar vse slovenske županje. Le devet jih, zato se morajo sestajati in združevati, da bodo bolj opazne. Pomembno združevalsko moč ima tudi znani gostinec iz Šempetra. Svoje lokale že ima po zgomji in spodnji Savinjski dolini, pa v Velenju, zdaj je segel še po celjskem hotelu, jeseni v odprl lokal še na Kozjanskem. Zanj še najbolj velja, da občin-ske meje ne pomenijo pregrad. Kot ne za policijo. Zato so prejšnji teden v Mozirje povabili Ijudi s celotnega območja poli-cijske uprave Celje, da si ogledajo policijsko postajo in se sezna-nijo z delom policije. Na srečo namreč večina Ijudi le še nima opravka s policijo, vsaj takega ne, da bi jih policisti povabili na "ogled" postaje.
Vse več Slovencev pa je še enotnih v oceni, da smo se zakona o dodani vrednosti lotili premalo resno. Kot že pri mnogih stvareh je vrsta nejasnosti, na katera ne znajo odgovoriti niti strokovnjaki, ki se na to področje spoznajo. Čeprav nas z reklamami opozarjajo, da je davek na dodano vrednost nižji od davka na nevednost, si mnogi Ijudje le ne znajo pomagati. Zakon pa trka na vrata. Tako blizu je že, da je naša vlada morala pohiteti s sprejemom obrambnega zako-na.zakona, da bi obvarovala proračun. Davek za avtomobile se bo namreč precej znižal in treba je bilo najti nov način, da bo v pro-račun spet kanilo kaj avtomobilskega denarja. Nič se pač pri nas ne sme spremeniti tako, da bi bili na dobrem državljani. Le država!
m (k)
17- junija 1999
AKTUALNO
KAS ČAS 3
RAZPIS
Kako so za tielo nagrajeni občinski funkcionarji in svetniki v Saieški doiini?
Osnove določa zakon
Plače in nagrade županom, podžupanom, svetnikom, čla-nom delovnih teles in komisij urejajo pravilniki in po njih se v posameznih občinah tudi ravnajo. Kako so za svoje delo nagrajevani funkcionarji in svetniki v treh občinah
Šaleške doline?
Podatki so javnosti dostopni, zato poglejmo koliko v kateri občini prejemajo občinski funkcionarji, svetniki in člani komisij.
Mestna občina Vele-nje - župan in podžupan delo opravljata poklicno
Z zakonom o lokalni samo-upravi je za poklicno opravlja-nje naloge župna Mestne občine Velenje, ki sodi v 2. sku-pino občin (od 30.000 do 100.000 prebivalcev), določen količnik osnovne plače v višini 8,5. Županu pripada tudi funk-cijski dodatek v višini 60% ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. Velenjski župan je tako aprila prejei 639.000 tolarjev bruto plače.
Plača poklicnega podžupana (Mestna občina Velenje ima enega) se oblikuje v višini 80 % plače župana. Dva nepo-klicna podžupana pa plače trenutno ne dobivata. Komisi-ja je odločbe o teh plačah si-cer že izdala, vendar je izvaja-nje odločb zadržano zaradi nejasnih navodil s strani Mi-nistrstva za lokalno samo-upravo in neusklajenosti s po-kojninsko oziroma deiovno zakonodajo glede odhodkov (davek, prispevki...)
Svetniki so za dvoje delo lah-
ko nagrajeni največ do višine 15% plače župana, vendar morajo biti, da sežejo po tem, člani več komisij in delovnih teles. V okviru tega se članu občinskega sveta določi del plače za posamezni mesec gle-de na delo, ki ga je opravil. Za pripravo na sejo in udeležbo na seji občinskega sveta pa lahko svetnik dobi približno 32.000 tolarjev.
V integralnem proračunu Mestne občine Velenje je za le-tos za plače župana in podžupa-na, ki opravljata nalogi poklic-no, predvidenih 17.750.000 to-larjev. kar je 0,53% proračuna, za podžupana, ki opravljata na-loge nepoklicno (nista pa še prejela nagrad, kot že zapisano) je predvidenih 5.040.000 tolar-jev ali 0,15% proračuna, za delo svetnikov, komisij... pa 10.500.000 tolarjev ali 0,31% proračuna.
Šoštanj - pravilnik o plačah in nagradah sprejeli konec maja
Pravilnik o tem, kakšne plače bodo imeli občinski funkcionarji in kako bodo na-grajeni člani delovnih teles občinskega sveta ter člani dru-gih občinskih organov v Sošta-nju, so svetniki sprejeli na seji, zadnjega maja letos.
Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Soštanja, ki sodi v 5. skupino občin, do-ločen količnik osnovne plače v višini 7,0. Županu pripada tudi funkcijski dodatek v višini 50% ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. Upošteva-joč vse to, znaša njegova plača 493.919 tolatjev bruto.
Ker bodo podžupani - trije so - opravljali nalogo nepo-klicno, jim pripada 50 % plače, ki bi jo dobili, če bi funkcijo opravljali poklicno ( v tem primeru bi bili upra-vičeni do 80 odstotkov plače župana). Tako bo njihova bru-
to plača lahko znašala 197.567 tolarjev oziroma največ 40 od-stotkov plače župana. Ne bo-do pa je prejeli "avtomatsko", ampak so znotraj te vsote na-tanko opredeljeni kriteriji in merila koliko jim za kaj pripa-da (recimo za nadomeščanje župana ali vodenje sveta po 5% - bruto 24.695 tolarjev, za koordinacijo dela in pomoč županu po 10% ali 49.391 to-larjev bruto ...).
Clanom občinskega sveta pripada nagrada v obliki sej-nin za udeležbo na sejah orga-nov občine in delovnih teles, določena je v odstotkih od bruto plače župana in sicer za udeležbo na redni seji občin-skega sveta 30% (bruto 22.226 tolarjev), udeležbo na izredni seji 20% (bruto 14.817 tolar-jev), za predsedovanje komisi-ji 10% (bruto 7.408) in za ude-ležbo na seji komisije 5% (3.704 tolarjev bruto).
Clani občinskega sveta, delo-vnih teles ali nadzornega odbo-ra pa niso opravičeni do plačila oziroma nagrade v mesecu, ko se niso udeležili seje, oziroma, če seja ni bila sklicana.
V osnutku proračuna za le-tošnje leto (Šoštanj proračuna še nima) je za stroške sej sveta, odborov in komisij ... letos predvidenih 8.000.0000 tolar-jev, kar znaša 0,79 odstotkov občinskega proračuna, za
plače nepoklicnih funkcionar-jev, torej za podžupane, 5.100.000 tolarjev ali 0,5 od-stotka letošnjega proračuna, ki pa je, kot že poudatjeno, še v osnutku.
Šmartno ob Paki -župan opravlja funk-cijo nepoklicno
Zupan Smartnega ob Paki opravlja funkcijo nepoklicno. Na osnovi zakona se mu plača obračunava s količnikom 3,5, povečan za funkcijski dodatek 50% in dodatek za delovno dobo. Ker nalogo opravlja, kot že rečeno nepoklicno, mu pripada 50% plače. Bruto plača župana je za mesec maj tako znašala 134.234 tolarjev.
Podžupan občine Šmartno ob Paki prejema sejnino za čas prebit na sejah sveta v višini 820 tolarjev neto za vsako pol-no uro krat 2. V primeru, da vodi sejo, pa krat 3. Bruto sej-nina za zadnjo seja sveta, ki je bila v mesecu aprilu, trajala je 3 ure in jo je podžupan tudi vodil, je znašala 9.522 tolarjev.
Svetnikom pripada sejnina za čas prebit na sejah v višini 820 tolarjev neto za vsako pol-no uro krat 2. Bruto sejnina za zadnjo sejo sveta, ki je bila v mesecu aprilu, trajala je, kot že rečeno 3 ure, je znašala 6.348 tolarjev.
K tem podatkom, ki so nam jih posredovali iz občine Šmartno ob Paki, so dodali še podatek, da je za plače občin-skih funkcionarjev letos pred-videno 3.500.000 tolarjev, kar predstavlja 1,53 % celoletne-ga proračuna.
■ Milena Krstič - Planinc
Vpiiv davka na dodano vrednost za kmete in zadrugo
Posledice bodo za nekatere precejšnje

Po mnenju direktorja Kme-tijske zadruge Šaleška dolina Marjana Jakoba, bo uvedba davka na dodano vrednost imela za nekatere kmete pre-cejšnje posledice, tudi za za-drugo samo. Največ kmetij na območju občin Velenje, Soštanj in Šmartno ob Paki naj bi bilo - po prvih ocenah - v drugi skupini (pavšalni sistem). Bistvenih odstopanj pri ceni prehrambenih izdelkov ne pričakujejo.
Kot je povedai Jakob, bodo posledice uvedbe davka na do-dano vrednosi prc-cejšnje zato, ker so doslcj lahko kmetje ku-povali potreben repromaterial brez davka in ludi brez davka so lahko prodaiali svoje izde-lek. Od 1. julija dalje pa se bo-do zadeve za nekatere bistveno spremenile. "Tisti kmetje, ki se bodo odločiii za vodenje eno-stavnega knjigovodstva, bodo lahko nabavljali in !udi proda-jali svoje izdelke brez 8 odstot-nega davka. Kmetije, ki bodo razvrščene v pavšalni sistem, bodo lahko uveljavljale 4 od-stotno nadomestilo na osnovi potrdila davčne oprave. Tega bodo morale prihodnji mesec dostaviti zadrugi, seveda če so njeni člani. Prš vsaki prodaji bodo ti kmetje morali priložiti
tudi kopijo dovoljenja za ome-njeno nadomestilo. V tretji skupini pa bodo kmetije, ki ne bodo upravičene do pavšalne-ga nadomestila. Te nam bodo prodajale izdelke brez davka,
Marjan Jakob: "Kmetje, davčni zavezanci, bodo imeli v prihodnje boljši status kot sedaj, kmetje s pavšalnim nadomestilom pa ne."
njihove cene bodo seveda temu primerno nižje. S slednjimi za-druga ne bo imela interesa za sodelovanje, saj bi to zanjo kot davčno zavezanko predstavlja-lo samo dodatne stroške. "
Podatkov o tcm koliko kme-tij v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bo v posa-mezni skupini, še nimajo, ker še niso dobili natančnejših na-vodil. Po oceni naj bi bilo v pr-vi skupini od 40 do 50 kmetij, predvsem takih, ki oddajo od 80 do 100 tisoč litrov mleka na leto, tudi kakšna kmetija, kjer se poleg mlečne proizvodnje ukvarjajo še z mlado pitanim govedom. "Bo potrebno kar pošteno poinisliti, kaj bo za posamezno dobro in kaj sla-bo. Če se bo namreč kmetija vključila v sistem prostovolj-nega davčnega zavezanca, bo morala ostati v njem 5 let. Kmetije iz pavšalnega siste-ma bodo morale vsako leto pridobiti potrdilo o upra-vičenosti do nadomestila. Največ članov naše zadruge bo v tej skupini, kar pomeni, da bodo imele pri prodaji svo-jih izdelkov priznane 4 od-stotke pavšalnega nadomesti-la, repromaterial bodo kupo-vale po 8, mehanizacijo in na-domestne dele pa po 19 od-stotni davčni stopnji. Po zad-njih podatkih bodo te kmetije morale hranjevati račune in izdajati poročila po posamez-nih kupcih, če bodo hotele uveljavljati omenjeno nado-
0
BANKA VELENJE d.d., VELENJE, bančna skupina Nove Ljubljanske banke v sodelovanju z MESTNO OBČINO VELENJE
objavlja
RAZPIS
posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Velenje
Za posojila lahko zaprosijo samostojni podjetniki in male gospodarske družbe. Sedež obratovalnice in kraj naložbe morata biti na območju Mestne občine Velenje. Skupni okvirni znesek posojil znaša 32 mio SIT za dolgoročna in 10 mio SIT za kratkoročna posojila.
Pogoji kreditiranja:
-doba vračila kredita je za kratkoročne kredite do 12 mesecev, za dolgoročne kredite do 5 let, z možnostjo enoletnega moratorija na vračilo glavnice -obrestna mera: 3,5 % letno -krediti se revalorizirajo v višini Temeljne obrestne mere (TOM)
-znesek posameznega kredita: do S mio SIT -kreditojemalci morajo biti za najem kredita kreditno sposobni
-stroški obdelave in vodenja kredita: po ceniku banke (od 0,5 % do 1,2 %) -krediti se zavarujejo v skladu s pogoji banke -prednost pri dodelitvi kredita pod navedenimi pogoji bodo imeli prosilci, katerih naložbe povečujejo števiio zaposlenih, so izvozno usmerjene, uvajajo sodobno tehnologijo in so energetsko varčne, omogočajo razvoj turizma
V 30 dneh po končanem razpisu bo sprejet sklep o dodelitvi posojil.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
mestilo."
Kakšen bo vpliv davka na dodano vrednost na ceno iz-delkov? Jakob pravi, da lahko le povzamejo mnenje strokov-njakov, ki trdijo, da naj te ne bi bistveno odstopale od dose-danjih. Sami ocenjujejo, da bodo stvari nekoliko dru-gačnc. Zagotovo pa bodo pri zadrugi svojim članom, ki se bodo odločili za vodenje eno-stavnega knjigovodstva, po-magali. Zanje bodo organizi-rali servis. "V vsej zadevi bodo gotovo v prednosti kmetije, ki bodo precej vlagale. Naj po-vem, da so v zadnjih dveh me-secih naši člani pokazali veli-ko zanimanje za nakup meha-nizacije. Pri tem se je poleg zadruge vključila tudi naša hranilnica. Stevilke, koliko strojev, naprav, priključkov so kmetje nakupili v tem času, bi težko navedel. Veliko. Ce smo v minulih letih prodali v šestih mesecih 3, 4 traktorje, smo jih samo v aprilu in maju več kot 10. Mi bomo storili vse, da bi bile posledice uved-be davka na dodano vrednost za naše člane čim manjše" je še povedal Marjan Jakob.
UTp
Dom za varstvo odraslih Velenje
Prireditve ob tednu starejših občanov
Velenje, od 7. do 15. junija - V počastitev mednarodnega leta starejših in 40 let mesta Velenje so v tukajšnjem domu za varstvo odraslih pripravili "Teden starejših občanov". Ob tej priložnosti se je zvrstilo kar nekaj tematskih, kulturnih in tudi športno zabavnih prireditev, s katerimi so popestrili vsak dan varovan-cev doma.
Tako so med drugim odprli razstavo ročnih del, na medgenera-cijsko srečanje so povabili starše fantov, ki so v domu na civilnem služenju vojaškega roka, prostovoljce, svojce oskrbovancev. Zanimivo je bilo tudi srečanje skupin starih za samopomoč, pre-davanje dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka Ljub-Ijana, ki je spregovoril o nematerialnih socialnih potrebah starih Ijudi in okrogla miza ob mednarodnem letu starejših. Od kultur-nih velja omeniti nastop učencev velenjske glasbene šole, pred-stavitev avtorja in knjige Cvet jeseni Martina Zelenka, večer s pevskim zborov društva upokojencev Velenje, nastop instrumen-talnega ansambla iz Andraža in domskega zbora Kraguljčki. Vsi, ki so se odzvali vabilu za sodelovanje v tednu upokojencev, pa so lahko tekmovali še na športnih domskih igrah.
Utp
Med tistimi, ki so obiskali varovance doma za varstvo odra-slih, so bili tudi učenci Centra za vzgojo, izobraževanje in
usposabljaje Velenje.
4 W (AS
OBJAVA
17- junija 1999
Premogovnik Velenje
Uporaba industrijskih odpadkov v tehno-loškem procesu pridobivanja premoga
Z uporabo industrijskih odpadkov v tehnološkem procesu pri-dobivanja premoga v Premogovniku Velenje označujemo upora-bo vseh tistih materialov, ki pri izgradnji jamskih objektov in pro-izvodnji premoga nadomeščajo uporabo cenovno manj ugodnih gradbenih materialov. Pri tem uporabljamo seveda le tiste mate-riale, ki so nenevarni za Ijudi in okolico in imajo značaj odpadka za tistega, ki jih je povzročil, za Premogovnik pa predstavljajo su-rovino, potrebno za izvajanje tehnološkega postopka.
Za zapolnjevanje opuščenih jamskih prostorov smo do nedav-nega uporabljali zemeljske materiale. Mnogi Velenjčani se verjet-no spomnijo glinokopa v Škalah nad staro restvaracijo Jezero, v katerem smo pridobivali glino ter z njo zapolnjevali jamske pros-tore ob njihovi likvidaciji. S prehodom na uporabo pepela za za-polnjevanje smo ukinili glinokop. Tako so odpadli stroški pridobi-vanja gline, s tem pa se je pocenilo zapolnjevanje opuščenih jam-skih prostorov, občutno pa smo zmanjšali tudi posege v prostor in degradacijo okolja. Poleg tega smo našli tudi koristen način uporabe elektrofiltrskega pepela TEŠ, s katerim so do takrat za-polnjevali kotanjo Velenjskega jezera.
Elektrofiltrski pepel smo koristno uporabili tudi pri izdelavi jamskih objektov. Lignit v Premogovniku Velenje je izrazito na-gnjen k samovžigu zaradi prepihovanja zraka skozi stebre med sosednjimi objekti, zato smo še pred leti imeli v premogovniku prek sto pojavov ognjev in ogrevov letno. Nato smo jamske ob-jekte obdali z izolacijskimi plašči, ki preprečujejo prepihovanje zraka. Najprej smo v tem postopku uporabljali dražje gradbene materiale, kasneje pa smo jih nadomestili z elektrofiltrskim pepe-lom ter tako poenostavili in pocenili tehnologijo izdelave izolacij-skih plaščev.
Uporabo pepelnih mešanic smo razširili tudi na injektiranje okolice jamskih objektov. Pred tem smo se pogosto srečevali z vc-likimi konvergencami jamskih objektov ali celo njihovimi zates-nitvami, kar je povzročalo dodatne stroške zaradi njihove obnove ali ponovne izgradnje. «Pretesarbe prog«, kot imenujemo obno-vitvena dela na jamskih objektih, so bilc potrebne praktično na vsaki jamski progi, izdelani v premogu. Z vtiskanjem pepelnih mešanic skozi injektirne vrtine v njihovo neposredno okolico smo povečali trdnostne karakteristike v okolici jamskih prog tako, da danes »pretesarbe« praktično niso več potrebne. Tudi pri injckti-ranju bi lahko, kot pri ostalih dveh postopkih, uporabljali dražje gradbene materiale, ki temeljijo na osnovi cementnih mešanic, vendar smo s takim načinom uporabe elektrofiltrskega pepela stroške izgradnje jamskih objektov močno znižali.
INJEKTIRANJE
ustreznost njene uporabe pri zapolnjevanju prostorov za odkopi. Priprava pepelne mešanice je zelo zahteven proces, saj se zmes ne sme prehitro sesedati ali strjevati, poleg tega pa mora omo-gočati transportiranje na velike razdalje, od mešalnice na površini do odkopa. Po vtiskanju v »staro delo« se mora strditi tako, da ima podobne geomehanske karakteristike kot okolica.
Enostavna zmes pepela in vode takim zahtevam nc zadostuje, zato jc bilo potrebno pepelni mešanici dodati ustrezne sestavine. Z dodatkom bentonita smo izboljšali stabilnost in transportabil-nost, z uporabo hidratiziranega apna smo zmanjšali vlažnost ma-teriala, z uporabo rdečega blata pa smo povečali stabilnost in trd-nost vtisnjene paste. Že v tej fazi raziskav smo predvideli pri pri-pravi pepelnih mešanic uporabo vseh tistih materialov, ki so stroškovno ugodni in pepelni pasti zagotavljajo potrebne lastno-sti. Rdeče blato iz Kidričevega se je poleg pepela iz TEŠ prvič po-javilo kot nenevaren odpadek, ki ga v tehnološkem procesu pri-dobivanja premoga koristno uporabimo.
Po izvedeni raziskavi smo izdelali ustrezne rudarske projekte, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pa je izdalo odločbo, s ka-tero je dovolilo izvajanje del in uporabo tehnologije zapolnjeva-nja odkopanih prostorov s pepelno mešanico. Isto ministrstvo je izdalo tudi odločbo za uporabo objektov, naprav in tehnologije v mešalnici paste na jašku Škale.
Tudi na ekološki vidik omenjenih postopkov nismo pozabili, za-to smo za izvedensko mnenje prosili ERICo, Inštitut za ekološke raziskave, ki je tako z vidika opreme in strokovnih delavcev uspo-sobljen in registriran za izdelavo ocen vplivov na okolje. Izdelali so strokovno oceno »Vplivov utrjevalnih past za izvedbo utijeval-nih posegov v Rudniku lignita Velenje«, v kateri so ugotovili »... da je proizvodnja in uporaba utrjevalne paste v Rudniku lignita Velenje sprejemljiva z vidika obremenitve okolja in ustreza za-htevam zakonodaje s področja voda, zraka in odpadkov.«
Po osvojitvi tehnologije pripra-ve pepelnih mešanic in utrjeva-nja »starega dela« smo pričeli iskati materiale, ki so po lastno-stih podobni komponentam v pepcni pasti. Iz palete nenevar-nih odpadkov smo izbrali od-padni emajl, ki nastaja v proiz-vodnem procesu podjetja Gore-nje. Z njim smo nadomestili
na okolico ovrednotili trenutne in dolgoročne vplive ter poiska-li odgovor na vprašanje, če se iz trdne snovi izlužujejo toksične oz. vodnemu sistemu Šaleške doline nevarne snovi, ki bi zahte-vale bistveno spremembo dosedanje tehnologije priprav tovrst-nih past oziroma izločitev uporabe posameznih dodatkov. Izde-lani so bili zahtevni izluževalni testi, poleg tega je ERICo, Inšti-tut za ekološke raziskave, v času uporabe pepelnih past izvajal obratovalni monitoring jamskih tehnoloških vod, po končanih delih pa imisijski monitoring v več jamskih vrtinah na območju jame Škale. Na osnovi meritev so izdelali poročilo, v katerem v povzetku rezultatov ugotavljajo, da »... rezultati analiz vode... ne kažejo na nek opazni vpliv odloženih past...« ter da mejne dovoljene koncentracije za izpust tehnoloških vod v vodotok in kanalizacijo niso bile presežene. Imisijski monitoring na tem območju se še vedno izvaja.
V času od 1996 do 1999 smo iz Gorenja v Prcmogovnik Velenje pripeljali 1787,15 t odpadnega emajla, za kar smo vodili predpisa-ne evidenčne liste o ravnanju s posebnimi odpadki v skladu z za-htevami zakonodaje, čeprav odpadni emajl sodi med odpadke s klasifikacijsko številko 08 02 02 - vodni mulj, ki vsebuje kera-mične materiale in sodi med nenevarne odpadke. Klasifikacijo odpadka je potrdil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor- Inšti-tut za varstvo okolja.
Rezultatov in uspehov, ki smo jih dosegli pri uporabi ođpadkov v tehnološkem procesu pridobivanja premoga, sevcda nismo skri-vali, temveč smo jih strokovni in laični javnosti velikokrat javno predstavili na več strokovnih posvetovanjih v Sloveniji ter v tujini in za strokovne uspehe poželi vrsto priznanj.
Potreba po materialih se zaradi ustreznosti tehnoloških postop-kov iz leta v leto povečuje. S tem ne raste le potreba po elektrofil-trskem pepelu, temveč tudi po nujnih komponentah, ki omo-
IZOLACIJSKI PLAŠČ
SIDRO
utrjena plast
Pasta
I Jalovina
smer napredovanja odkopa --►
| Premog
Seveda smo vse tehnologije uporabe pepelnih mešanic pred-hodno obdelali v ustreznih rudarskih projektih ter za njih prido-bili dovoljenja za izvajanje del po Zakonu o rudarstvu.
Ugodni rezultati uporabe pepelnih mešanic v tehnološkem pro-cesu pridobivanja premoga so nas privedli do razmišljanj o upo-rabi le-teh pri zapolnjevanju odprtih prostorov za odkopi. Zelimo namreč doseči večjo varnost pri izvajanju rudarskih del v ob-močjih obstoja nevarnih vdorov vode iz višje ležečih plasti na od-kope, še posebej v območju severozahodnega predela jame Pre-loge, kjer bomo z odkopavanjem pričeli po letu 2000. Poleg tega želimo z utrjevanjem »starega dela«, kot rudarji imenujemo pros-tor za odkopom, zmanjšati posedanje zemljišč na površini ter iz-boljšati pogoje odkopavanja na nižje ležečih etažah.
V ta namen smo skupaj z Inštitutom za rudarstvo v Ljubljani iz-delali raziskovalno nalogo »Vračanje odpadnih materialov v od-kopane prostore s poudarkom na uporabi EF pepela«, v kateri smo določili recepturo za pripravo pepelne mešanice in potrdili
ustrezen delež cementa v pepel-ni pasti, saj odpadni emajl s svo-jo prisotnostjo v pepelni pasti poveča njene trdnostne lastno-sti. Posredno smo s tem dosegli tudi pozitiven vpliv na varovanje okolja, saj smo z uporabo nev-tralizacijske tehnike cementira-nja odpadni emajl trajno odstra-nili, s tem pa zmanjšali tudi stroške odlaganja na površini.
Seveda se tudi v tem primeru nismo želeli izogniti zahtevam Zakona o varstvu okolja in Za-kona o rudarstvu. Najprej smo preverili ustreznost priprave pa-ste z dvema raziskavama, pri čemer je potrebno poudariti, da sta bili obe raziskavi sofinancirani tudi s strani Ministrstva za znanost in tehnologijo.
Za ustreznost uporabe pepela, sadre in odpadnega emajla smo zaprosili za mnenje tudi Ministrstvo za zdravstvo in Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo za zdravstvo je izdalo mnenje, v katerem ugotavlja, da je »... z vidika zdravstveno-sanitarnega, zdravstveno-ekološkega varstva prebivalstva in zdravstvenega nadzora delovnega okolja, kjer je vpliv na človeka neposreden, predvidena uporaba omenjenih odpadkov sprejemljiva«. MOP, Uprava za varstvo narave, pa je ugotovila, «... da veljavna zako-nodaja s področja varstva okolja za izvedbo omenjenega tehno-loškega postopka ne predvideva posebnega soglasja.« Pozitivna mnenja so bila povod za izdelavo rudarskih projektov, na osnovi katerih smo pridobili tudi ustrezna dovoljenja za izvajanje del.
Da bi se povsem prepričali o ustreznosti take uporabe odpad-nega emajla v utrjevalni pasti, smo z dodatno raziskavo vplivov
gočajo uporabo pepeine paste v tehnološkem postopku. V želji po ekonomsko sprejemljivi tehnologiji smo v preteklih letih že iskali možna nadomestila za nujno prosotne komponente in jih z ustrezno predpripravo odpadnega emajla uspeli količinsko, kvali-tetno in cenovno nadomestiti. Raziskave nadaljujemo s pregle-dom ostalih industrijskih odpadkov, ki nastajajo v Sloveniji. Me-nimo namreč, da je opisan način obravnave industrijskih odpad-kov ob upoštevanju zakonodaje in ob pridobitvi potrebnih dovo-ljenj ter strokovnih ocen ustrezen. prav tako tudi z vidika zahtev standarda ISO 14001, ki ga uvajamo v naše podjetje. V Sloveniji je žal še vedno premalo predelovalcev industrijskih odpadkov, na kar kažejo tudi zaključki raziskave o »Uporabi industrijskih od-padkov v tehnološkem procesu pridobivanja premoga«, ki smo jo ob sofinanciranju Ministrstva za znanost in tehnologijo v Premo-govniku zaključili v preteklem letu.
Ustreznost postopkov v zvezi z uporabo industrijskih odpadkov v tehnološkem procesu pridobivanja premoga so po objavi člankov v dnevniku Delo v Premogovniku prever-ile tri inšpekcijske službe: inšpekcija za varstvo okolja, rudarska inšpekcija in urbanistična inšpekcija. Vse tri inšpekcije so ločeno ugotovile, da Premogovnik Velenje v omenjenih postopkih izpolnjuje vsa predpisana določila Zakona o rudarstvu in Zakona o varstvu okolja, vključno zj njunimi podzakonskimi akti.
Vodja projekta
Varovanje okolja
Franci LENART, univ. dipl. inž. rud.
Direktor sektorja
za Raziskave in razvoj
Dr. Milan MEDVED, univ. dipl. inž. md.
17. junija 1999
AKTUALNO
msvAss
Komunalno podjetje Velenje
Bo luknjo zapolnil evropski strukturni sklad?
Na Komunalnem podjetju Velenje so lani pristopili k uresničevanju dokaj zahtev-nega programa posodabljanja in obnove sistemov komunal-ne nadgradnje, s čimer naj bi tudi v prihodnje zagotavljali visoko obratovalno sposo-bnost in nemoteno zagotavlja-nje oskrbe s pitno vodo, ener-gijo... uporabnikom. So bili lani uspešni v teh prizadeva-njih in kaj načrtujejo letos? smo med drugim povprašali direktorja podjetja Marijana Jedovnickega.
% Kaj vam je od predvidenih vlaganj uspelo uresničiti la-ni?
Marijan Jedovnicki: "Obna-vljanje in posodabljanje ko-munalne nadgradnje je stalna naloga našega podjetja, glavni cilj tega pa zagotavljanje do-brin našim uporabnikom na visoki ravni tudi v prihodnje. Lani pri tem iz objektivnih razlogov nismo bili naj-uspešnejši. V preteklem obdo-bju namreč nismo mogli zago-toviti dovolj denarja za te na-mene iz amortizacije. Edini njen vir jc cena in že dolgo je znano, da je naše podjetje med podjetji z najnižjimi ce-nami komunalnih dobrin v državi. Tako bi morali lani z amortizacijo zbrati 873 milijo-nov, zbrali pa smo komaj 303 milijone SIT, kar je 30,2 od-stotka potrebnega denarja. Letos bi morali znašati vlaga-nja nekaj manj kot 900 milijo-nov, iz znanih dejstev jih bo-mo lahko vložili le približno 250 milijonov SIT, kar je še manj kot 30 odstotkov." 0 Kaj pomenijo tolikšna odsto-panja za uporabniki in kako visoke bi morale biti cene, da bi obnovo v načrtovanem ob-dobju uresničili?
Marijan Jedovnicki: "Pre-majhna vlaganja v obdobju od leta 1993 do danes pomenijo zmanjševanje obratovalnih
zmogljivosti naprav in objek-tov komunalne nadgradnje. Zaradi tega se povečujejo iz-gube ( pri oskrbi z vodo se pri-bližuje 30 odstotkom zajete vode, izguba toplote dosega 20 odstotkov) in rastejo stroški vzdrževanja. Ce bomo nadaljevali s tako nizkimi vla-ganji, se vse pogostejši in dalj časa trajajoči moteni dobavi ne bomo mogli izogniti. V Ko-munalnem podjetju se zave-damo, da s cenami ne bomo mogli čez noč oblikovati polne amortizacije, zato izdelujemo razvojno strategijo z operativ-
Marijan Jedovnicki: "Trudi-mo se, da bi občanom zago-tavljali nemoteno in kako-vostno oskrbo z dobrinami in jih tudi razbremenili dela stroškov vlaganj."
no investicijsko dokumentaci-jo, ki bo definirala najnujnejše potrebe in odgovorila, kaj mo-ramo pri komunalni nadgrad-nji obnoviti najprej in kaj po-zneje. Pri cenah pa pripravlja-mo strategijo postopnega dvi-ga do potrebne ravni. Predvi-devamo, da bi v približno 3 le-tih te dosegle raven, ki bi za-gotavljale potrebno amortiza-cijo. Cena toplotne energije bi se morala v povprečju povišati za 33 odstotkov. Ob tem mo-ram naglasiti, da ima industri-ja že sedaj povprečno ceno
enkrat višjo kot široka po-trošnja. Osnovna cena za po-rabo vode bi se morala iz se-danjih 31 približati 60 SIT. Ob tem ne gre pozabiti, da je cena za kubični meter vode obre-menjcna še s stroškom za razširjcno reprodukcijo v višini 20 tolarjev in repu-bliškim vodnirn prispevkom ter davkom. Približno enak položaj je tudi pri odvajanju in čiščenju odplak." % Na katerih področjih so od-stopanja največja?
Marijan Jedovnicki:" Nobe-nega ne bi posebej izpostavil, približno vsa so v enako sla-bem položaju. V obdobju od leta 1995 do lani so znašala vlaganja pri daljinskem ogre-vanju 32,5 odstotkov, pri vo-dooskrbi samo 37,3 odstotke in pri kanalizaciji približno 50 odstotkov potrebnih sredstev. Tu moram poudariti, da so osnovna sredstva in amortiza-cijske stopnje ocenjene nere-alno nizko, in da je obseg po-trebnih vlaganj večji, kot so ocene na prvi pogled. " O Katere sisteme boste obnavlja-
li v tem letu? Marijan Jedovnicki: "Pri da-Ijinskem ogrevanju bomo na-daljevali obnovo izolacije ma-gistralnega cevovoda, precej vlaganj načrtujemo na toplo-tnih podpostajah, v centralni energetski postaji in pri obno-vi ter posodobitvi sistema za vodenje. Na področju vodovo-da bomo obnovili nekaj pri-marnih in sekundarnih pri-ključkov in del magistralnega vodovoda Šoštanj - Velenje. Seveda tudi na objektih, zbira-liščih, črpališčih bomo naredi-li določene obnovitvene pose-ge. Pri kanalizaciji je program tudi zelo skromen. Načrtuje-mo obnovo nekaj cevovodov, izvedli bomo remont čistilne naprave in nekaj črpališč. Na koncu moram dodati, da smo v sodelovanju z vsemi tremi občinami pripravili vlogo, s katero kandidiramo za nepov-ratna sredstva evropskega strukturnega sklada ISPA. Re-publiško ministrstvo za okolje
in prostor jo je že uvrstilo v nacionalni program varstva okolja. Če bomo uspešni, bi lahko do konca leta 2006, se-veda tudi z zbranimi sredstvi iz taks, RR-a, prispevka za razširjeno rcprodukcijo in pri-spevki občin, zgradili na sko-raj vseh območjih vso potreb-no komunalno nadgradnjo. Med največjimi objekti naj omenim centralno čistilno na-pravo Šaleške doline ter čistil-ne naprave v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki ter v KS Vinska Gora. Ob teh na-ložbah predvidevamo tudi iz-gradnjo kanalizacij. Pri vodo-oskrbi načrtujemo obnovo vodnih virov, vodnovarstvenih pasov in izgradnjo manjka-jočih vodovodov." O Kako "težka" je kandidatura za nepovratna sredstva evrop-skega strukturnega sklada ISPA?
Marijan Jedovnicki: "Do te-
ga denarja ni lahko priti. Po-trebno je izdelati vrsto zahtev-ne dokumentacije. Celoten program je ocenjen na 33 mi-lijonov evrov, mi pa pri struk-turnem skladu ISPA kandidi-ramo za 70 odstotkov potreb-nega denarja, ali približno za 23 milijonov evrov." # Kaj pomeni uvedba davka na dodano vrednost za podjetje in porabnike storitev?
Marijan Jedovnicki: "Davek na dodano vrednost pomeni določeno povišanje cen. Za koliko v tem trenutku še ne moremo povedati, ker nima-mo natančnih navodil za iz-račun davka po posameznih cenovnih kategorijah. Ocenju-jemo, da za nekaj več kot 10 odstotkov. Repubiiškemu mi-nistrstvu za finance smo po-slali zahtevek za obrazložitev določenih cenovnih skupin in obračun davka na dodano vrednost. Ko bomo to vedeli, bomo o tem javnost tudi obve-stili. Davek na dodano vred-nost predvideva 8 odstotno stopnjo za dejavnost vodoos-krbe in odvajanje ter čiščenje odplak, oskrba z daljinsko to-ploto pa bo obdavčena z 19 odstotno stopnjo."
mtP
Spominska slovesnost
PODLJUBELJ - Odbor internirancev, zapornikov in taboriščnikov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki že več let redno organizira obisk spominske slovesnosti pod Ljubeljem, v nekdanjem taborišču - podružnici Mathausna. Proslava je bila 12. junija na mestu nekdanjega taborišča. Na mehkem, pravkar pokošenem travniku so samo table označevale, kaj je stalo na tem mestu. Spomenik ob cesti pa nosi kratko, a zgovorno ime: OBTOŽUJEM.
Proslave se je udeležil tudi velenjski odbor, čigar zasluga je, da so nekdanji taboriščniki ponovno obiskali kraje svojega prisilnega bivanja. Številni govorniki so si na njej bili edini: Nikoli več naj se kaj takega ne ponovi. Novo tisočletje naj bo čas novega upanja, sožitja med ljudmi, ne glede na vero in nacionalno pripadnost...
■ Mira Preložnik
Če ste se odločili za prodajo vaših delnic, ki ste jih pridobili z zamenjavo za lastninske certifikate, lahko to storite pri nas. Prijazno vam bomo svetovali in pomagali izpolniti naročiio za prodajo delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Poslovalnica ŠOSTAN), Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si
7>u bo	y tl^'J-bi ćjov&k^
PLP manj v "jami" in več na prostem trgu
Kako lesne odpadke koristno uporabiti?
PLP - podjetje za proizvodnjo lesnih polproizvodov, je hčerin-ska flrma Premogovnika Velenje. S svojimi storitvami - oskrbi z lesnimi izdelki - so v "pomoč" proizvodnji premoga, s prostimi zmogljivostmi pa nastopajo na trgih zunaj premogovnika.
Ker se poraba lesa v premogovniku iz leta v leto zmanjšuje, vse bolj povečujejo proizvodnjo in prodajo za kupce zunaj matičnega podjetja. S 66 zaposlenimi se uvrščajo med srednje velika podjetja. Izdelujejo klasične lesne polproizvode, od najrazličnejših tramov, desk in- drugih drobnih lesnih proizvodov. "Prodajamo na območju Slovenije, manjši del dec-imiranih elementov pa tudi preko meja, predvsem v Italijo," pravi direktor Mirko Zager. Les kupujejo izključno v Sloveniji, še pred leti pa so ga kupovali predvsem na Hrvaškem.
Vse več pa se v podjetju ukvarjajo z vprašanjem, kako lesne ostanke koristno uporabiti. "Intenzivno iščemo najprimernejše in najoptimalnejše proizvodne programe, ker je škoda, da lesnih odpadkov ne bi izkoristili."
■ mkp
Industrija usnja Vrhnika
Ukrep prisilne poravnave?
V Uradnem listu 6. junija je bila med podjetji, za katere je bil uveden postopek prisilne poravnave, omenjena tudi Industrija usnja Vrhnika. Kaj to pomeni za podjetje oziro-ma za njeno poslovno enoto v Soštanju? Direktor podjetja mag. Izidor Derganc nam je povedal, da zanje ponovna uvedba prisilne poravnave ne pomeni nič bistvenega. Njihova dva večja upnika (Teol in Henkel) sta se pritožila, ker prejšnji zahtevek za prisilno poravnavo naj ne bi bil vložen povsem pravilno. "Zahtevku je ugodilo sodišče na drugi stopnji, mi pa sedaj moramo plačati obresti za obdobje od 12. februaija do 24. maja. V tem trenutku proučujemo tudi ponudbo občine Soštanj oziro-ma KS glede odprodaje zemljišč in stavb. Ponudba je, po naši presoji, malo prenizka in bo še očitno stvar pogovorov. V naslednjem mesecu dni oziroma do počitnic pričakujem, da se bomo o zadevi dogovorili."
Utp
Osebna zadeva
Paradoks modernega človeka je v tem, da kljub mnogim možnostim, svobodi, infor-macijam, bližini drugačnosti ne more ali bolje ne želi upora-biti druge poti programirane prihodnosti. Večino Ijudi niti najmanj ne zanimajo stvari, kijih nekje že niso videli, težko stopijo iz svojega sveta, bojijo se soočiti z drugirn in s tem hkrati tudi s svojim.
Tole malce drugačno razmišljanje se mi podi po glavi že nekaj časa. Vpopolnoma različnih situacijah srečujem Ijudi, ki se niti najmanj ne poznajo, a imajo vseeno enak način bivanja. Gre preprosto za obrazec, ki ne dopušča lastnega angažmaja v kakšni širši, manj osebni zadevi.
Nekje v Velenju obstaja blok, v katerem je vesten hišnik postavil kamere, ki kontrolirajo dogajanje na stopnišču. Gospod potem nadzira in pazi, da paglavci ne pišejo po ste-nah in da roparji ne vdirajo v stanovanja. Kar morda še ni tako napačno, a zgodba se seveda nadaljuje. Onvelski nad-zor si lahko privoščijo tudi stanovalci, ki preko televizije v udobnem naslanjaču opazujejo dogajanje pred domačimi vrati. Tako lahko vidijo, koliko vrečk je sosed prinesel iz trgovine, kdo je prišel na obisk zgornjemu sosedu in kako se je poslovil mlad parpred liftom. Absurd je toliko večji, ker je hišnik o svojcm varnostnem posegu obvestil stanovalce kar nekaj dnipo tistem, ko sije naredil opazovalnico. A ta opa-zovalnica še deluje in bo delovala tako dolgo, dokler kdo iz bloka ne bo našel moč, da bo sklical hišni svet, poklical poli-cijo ali s kladivom razbil kamere na stopnišču, pa četudije to nelegalno, ampak le legitimno dejanje.
Podobno je tudi kje drugje. Nekaj študentov se v Velenju ne strinja z delovanjem Saleškega študentskega kluba, govorijo o ugodnostih, ki sijih privošči vodstvo, o razsipni porabi skup-nega denarja, o zaprtem krogu in ostalih preznanih puhlicah. Nihče pa ne zna preplavati reko med pasivnostjo, ki domuje na enem, in aktivnostjo, ki se zrcali na drugem bregu. Ne Iju-bi se jim soočiti s pravimi dejstvi, morda spremeniti svoje mnenje ali vsaj pomagati tam, kjer resnično škriplje.
S primeri lahko le nadaljujem: urejanje mesta zaradi evropske komisije, ki bo prišla, pa tudi odšla, napake pri organiziranosti velenjskega paradnega konja otroške kulture Pikinega festivala, preobrazba rdečega trga v črni trg, monopol nad zemljiščem ob jezeru, kjer lastnik krojipro-gram prireditev z zasoljenimi cenami (motoristi pa so se odpeljali iz Velenja), podivjani skuterjih na peš conah, jam-ranje o velenjskih medijih ... Kot da skoraj vsi "legovorijo za županovim hrbtom, a se mu nobeden ne upapovedati".
Takšna drža, kije boleče prisotna ne le v našem mestu, ampak tudi kje drugje, je nezainteresirano buljenje v življen-jsko prihodnost. Ni slabo, če se Ijudje bojijo odgovomosti, če jih je strah letenja, slabo je, če se s tem nočejo soočiti. Clovek mora s pristno eksistenco sprejeti tveganje odločitve in posle-dično zanjo nositi tudi odgovornost. Tej odgovornosti ne moreš ubežati ne v osebnem, ne v kakšnem drugem življenju. Tiho sprejemanje dejstev je enako kot ta dejstva tudi povzročiti. In v Velenju je žal premalo Ijudi, ki bi upali nase prevzeti tveganje odločitev in izgubiti prijatelje v ogledalu. To pa za mesto seveda ni dobro.
■ Jure Trampuš
6 mI ČjIŠ
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
17: jiihija 1699
KS Rečica ob Savinji
Lepi darovi ob prvem prazniku
V rečiški krajevni skupnosti bodo v naslednjih dneh z raz-novrstnimi prireditvami na po pospremili svoj prvi praznik. To je 17. junij, ki so ga nameni-li počastitvi podelitve trških pravic v davnem letu 1585, prav letos pa mu bodo dodali še 100 - letnico ustanovitve kmetijskega društva na Rečici ob Savinji, ki je bilo v takrat-nih časih za kraj pomembna gospodarska ustanova.
Osrednja slovesnost bo v ju-tri, v petek, ko bodo najprej na stavbi zadružne trgovine odkri-li spominsko ploščo ob 100 -letnici ustanovitve kmetijskega društva, uro kasneje pa bo v dvorani tamkajšnjega kultur-nega doma osrednja svečanost.
Pestra bo tudi sobota s poho-dom mladih planincev in gasil-skim slavjem na Pobrežjih, ker bo tamkajšnje društvo ob 75 -lctnici odprlo prizidek k svoje-mu domu in izvedli družabne igre.
Peter Kolenc: "Zlasti pri gradnji šole bomo morali še bolj strniti vrste"
V nedeljo bodo na Rečici go-stili 12 slovenskih krajcv s sra-motilni kamnom, torej 2. pran-geriado. Kraji bodo svoje pro-grame predstavili med 10.00 in 16.00, vmes pa bo ob 14.00 šc furmanska povorka.
"Preteklo lcto je napore naše krajcvne skupnosti zaznamova-la gradnja popolne osnovne
šole. Ta je na našo žalost začas-no ustavljena, vsi pa iskreno upamo, da jo bodo čim prej na-daljevali in leta 2000 tudi skle-nili. Lepa pridobitev za našo krajevno skupnost je nova teh-nično - pregledna baza v Nizki, veseli pa smo tudi novega mo-sta v zaselku Vimpasle. Tudi v naslednjem obdobju bomo morali vsc moči usmeriti v iz-gradnjo šole, pri čemer bomo morali še okrcpiti sodelovanjc, želimo pa izboljšati tudi po-plavno varnost na našem po-dročju. S celjskim podjetjem Nivo sc že tehtno dogovaijamo in smo nekaj manjših ukrepov že izvedli. Sicer pa bo naše delo na tem področju letos usmerje-no v dogovore s prizadetimi krajani in pridobivanje doku-mentacije, temeljita sanacija pa pride na vrsto v letu 2000," je povedal predsednik te krajevne skupnosti Pcter Kolenc.
MjP
Krajevna skupnost Nazarje
Slavje in enkratno srečanje
V nazarski krajevni skupnosti so v soboto in nedeljo slovesno in prijetno obeležili svoj le-tošnji praznik. Sobotni večer so namenili osred-nji slovesnosii. Po slavnostnem nagovoru pred-sednika te krajevne skupnosti Mateja Pečovnika so se v izjemno pestrem kulturnem programu predstavili učenci nazarske glasbene in osnovne šole, krajani pa so posebej prisrčno nagradili pr-vi nastop mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje, ki so ga po dolgoletnem zatišju zclo pogrešali. Kulturne prireditve bodo nada-ljevali danes, v četrtek, ko bo s pričetkom ob 19.00 v delavskem domu koncert otroškega pev-skega zbora s solisti, in v soboto, ko bodo v dvo-rani glasbene šole ob 19.30 začeli koncert kita-ristke Katje Klemše.
najbolj množična in prijetna praznična prire-ditev pa so bile gotovo športne in razvedrilne
igre igre med zaselki krajevne te krajevne skup-nostmi v izvedbi turistične, športnega in gasil-skega društva, s katerimi so organizatorji v mi-nulih letih krepko posegli v zavest in družabno življenje krajanov celotne krajevne skupnosti.
V nedeljo popoldne so vse skupaj še potrdili in okrepili. Množica nastopajočih v ekipah de-vetih zaselkov in njihovih privržencev je v sed-mih igrah in vedrem razpoloženju uživala do zgodnjega večera. Letos je več kot prepričljivo zmago dosegla ekipa Prihove. Glede na izred-no pestrost razvedrilnih iger in na enkratno vzdušje, so organizatorji prepričani, da se jih bodo prihodnjc leto udeležili še krajani ostalih zaselkov in s tem le še potrdili njihov osnovni namen in pomen - druženje in povezovanje krajanov.
MJP
Območni odbor Hospic Veienje
Čemu smo tu?
Na nedavni priložnostni slovesnosti, s katero so člani Območnega odbora sloven-skega društva Hospic Vele-nje zaznamovali drugo leto delovanja odbora, so med drugim pozornost namenili tudi v naslovu zapisanemu vprašanju in letošnjim nalo-gam.
Slavica Avberšek, predsed-nica odbora, je v pogovoru takole odgovorila na prvi del vprašanja: "Naš osnovni na-men je pomagati ljudem pri sprejemanju smrti kot se-stavnega dela življenja oziro-ma, da se otresejo tabujev in da znajo pristopiti k umira-jočemu in njihovim svojcem brez občutka zadrege. V po-moč smo jim tudi v času žalo-vanja. Veliko predavanj smo lani organizirali v ta namen, udeležba na njih je bila zado-voljiva, kar kaže na premik zadev z mrtve točke. Nekateri so se nam pridružili ali se udeležili predavanj zaradi osebne stiske v času hude bo-lezni, drugi ob izgubi Ijublje-ne osebe, nekateri pa so ime-li veliko željo pomagati dru-
gim.
Bistvenih
odstopanj od
Slavica Avberšek: " Po-membno je, da Ijudje spo-znajo pomen in vlogo društva, da vedo, na koga in za kaj se lahko obrnejo po pomoč v času hude bolezni, ob izgubi Ijubljenega člove-ka in podobno."
začrtanih smeri delovanja v tem letu ne predvidevajo. Prednostna skrb ostaja še na-prej izobraževanje. Izvajali ga bodo s pomočjo strokov-njakov z najrazličnejših po-dročij iz širšega slovenskega prostora in tudi nekatere čla-
nice območnega odbora že sodelujejo pri teh aktivnostih kot predavateljice. Do sedaj so jih povabili aktivi kmečkih žena v bližnji in širši okolici Velenja. Zelo radc bi prišle do čim širšega kroga ljudi v občinah Velenje, Soštanj in Šmartno ob Paki, kajti "pri nas, na podeželju, je odnos do smrti in umiranja nekoli-ko drugačen kot v večjih me-stih. V slednjih izvajajo to obliko pomoči bolj prosto-voljci, na podeželju, kjer je določena tradicija, pa je bolj v ospredju sosedska pomoč. Zato načrtujemo organizira-nje predavanj v vseh krajev-nih skupnostih občin Vele-nje, Šoštanj in Šmartno ob Paki." Poleg tcga bodo ti-stim, ki se bodo želeli prc-pričati, ali so res tu za to, kar trdijo, pomagale tudi z indi-vidualnimi svetovanji. Ta po-tekajo dvakrat na mesec (vsak prvi in tretji ponedc-Ijek) od 14. do 16. ure v pros-torih patronažne službe v ve-lenjskem zdravstvenem do-mu.
MTp
KS Bevče praznuje
Pohod, svečana seja in posvetitev kapele
V	krajevni skupnosti Bevče bodo v prihod-njih dneh prvič v svoji zgodovini obeležili krajevni praznik. Lani so se odločili, da ga bodo praznovali na dan državnosti 25. juni-ja, ko so v kraju tudi posadili lipo. Letošnje prireditve bodo potekale ob tem in nasled-njem koncu tedna.
V	soboto ob 13.h bo v kraju potekalo tradi-cionalno meddruštveno tekmovanje gasilcev veteranov in veterank za Memorial Ivana Grudnika. V ncdeljo pripravljajo pohod po poteh in mejah krajcvnc skupnosti, udeleženci pa se bodo ob koncu pomerili na kvizu o poznavanju kraja. Pripravljajo tudi pestro športno tekmovanje. Pohod se bo pričel ob 14. uri izpred doma krajanov, pohodniki pa si bodo ogledali tudi novo
makedamsko cesto v dolžini 200 metrov od domačij Trnek do Grmov.
Svečana seja ob krajevnem prazniku bo na praznični petek prihodnji teden, ob 18. uri, v prostorih KS. Hkrati bodo pol lipo položili spominsko obeležje, nekakšno listino o ustanovitvi praznika KS. V nedeljo, 27. juni-ja, pa bodo posvetili še t.i. Vranovo kapelo, ki so jo obnovili s pomočjo KS, krajanov in donatorjev. Kapela stoji ob cesti Vinska Gora - Velenje in je nekakšen smerokaz za Bevče, zato tamkajšnjim krajanom pomeni veliko. Pred obnovo je bila v zelo slabem stanju, sedaj pa bo spct v ponos kraja. Kape-lo bodo posvetili ob 16. uri.
■ bš
Veselje letošnjih zmagovalcev s pokalom in "prvo nagrado"

iz prve roke
*tt
E R A
ERIN M0JSTER JAKA v NASVETIHIZ PRVE R0KE v programu Radia Velenje spet v sredo, 23. JUNIJA, ob 8.50. uri.
Tokrat boste v oddaji izvedeli nekaj več o električnih orodjih BLACK & DECKER in DEVVALl Na terasi Vis a Vis bo po oddaji tudi demonstracija orodja.
Strokovnjak iz podjetja BLACK & DECKER vam bo svetoval in odgovarjal na vaša vprašanja.
"Vaša vprašanja sprejemamo do torka, 22. junija na naslov:Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom "Erini nasveti iz prve roke."
Odgovore boste slišali v sredo, 23.junija. ERA bo z lepo nagrado presnetila poslušalca, ki bo pravilno odgovoril na zastavljeno nagradno vprašanje v oddaji NASVETIIZPRVER0KE.
Prvega nastopa mešanega pevskega zbora po dolgih letih so bili v Nazarjeh še posebej veseli.
17- junija 1999
NAŠI KRAJI IN UUDJE
KA8 ČA8 7
MNENJA IN ODMEVI
Območna organizacija RK Mozirje
Razvejana dejavnost, (pre)malo denarja
Krvodajalstvo je gotovo de-javnost, na katero so v Zgornji Savinjski dolini upravičeno ponosni. To sta potrdili prvi dve letošnji krvodajalski akci-ji, podobno pa pričakujejo tu-di na treh avgusta in oktobra. Razumljivo pa do ni edina de-javnost Območne organizacije Rdečega križa Mozirje.
"Zelo pomembno je delo na socialnem področju. Posebej to velja za izdajanje paketov, saj se nenehno povečuje števi-lo ljudi, ki se soočajo z brezpo-selnostjo in socialno stisko. Zaradi pomanjkanja denarja smo letos pakete izdali samo enkrat, zelo pa si želimo, da bi to letos storili še večkrat, žal pa je vse odvisno od pičlih denar-nih zmožnosti," pravi Ilka Kra-mer, ki vodi mozirsko ob-močno organizacijo.
Ilka Kramer je zadovoljna z odzivom krajanov na akcijah zbiranja oblačil, ki so jih izvedli v maju, z njimi pa bodo napol-nili novo skladišče, ki so ga na mozirski območni organizaciji še posebcj veseli, saj je bilo do-sedanje več kot neprimerno. "Seveda želimo, da se pri nas oglasijo vsi tisti, ki rabijo pomoč v pohištvu ali hišnih aparatih, pa seveda tisti, ki bi jih radi po-darili," pravi Ilka Kramer.
Območna organizacija ima postaje Rdečega križa v Smartnem ob Dreti, Naza-rjah, na Ljubnem in v Radmir-ju. To seveda sodi v zdravstve-no dejavnost, na postajah pa medicinske sestre enkrat me-
llka Kramer: "Saj gre, samo denarja je vedno premalo"
ni in krvnem tlaku. "Poudariti moram, da smo v predlan-skem šolskem letu na treh osnovnih šolah uvedli krožke Rdečega križa in z njimi letos nadaljevali. Skupno je le-tošnje krožke obiskovalo 35 učencev od 2. do 5. razreda. Ce bo zanimanje, jih bomo uvedli tudi na ostalih šolah, pri tem pa bom potrebovala pomoč, saj sama vsega ne bom zmogla. V tednu Rdečega križa smo na osnovnih šolah Solčava, Luče, Smartno in Na-zarje v naš podmladek sprejeli prvošolčke, v juniju pa se bo-
Otroci z veseljem sodelujejo na krožkih
sečno merijo krvni tlak in sladkor, bolnikom pa so pose-bej dobrodošli in koristni po-govori o njihovih težavah. Organizirajo seveda tudi tečaje prve pomoči za bodoče voznike, jeseni pa bodo izvedli predavanja o sladkorni bolez-
mo dejavno vključili v sloven-sko akcijo "nikoli sami" in zbi-rali denar za letovanje otrok, socialne pakete in druge nuj-ne stvari," je še povedala Ilka Kramer.
UJP
Kiub zgornjesavinjskih študentov
Mladi naj počnejo več kot nič
Pred dvema letoma so štu-dentke in študenti iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline ponovno ustanovili svoj klub, saj je prejšnji usahnil že pred veliko leti. Precej samokri-tično pravijo, da je bil klub minuli dve leti bolj na papir-ju,ob tem pa je res, da so izve-dli kar nekaj športnih tekmo-vanj, tudi z odmevno udeležbo kolegov iz vse Slovenije, hodi-li so na pohode in izlete, pa še kaj so naredili. Sicer je v vseh šestih občinah trenutno 419 študentov in študentk, v klub paje včlanjenih 180. "Precej pričakujemo ob bo-doče dejavnosti našega kluba. Borimo se naprej, čeprav nam gre ponekod počasi. Radi bi poskrbeli za gibanje, ki bi šlo v zavest ljudi, spalno in delovno dolino želimo prebuditi, zato že načrtujemo posamezne projekte. Našaželja je dijaška in osnovnošolska sekcija, radi bi prebudili dolgo speče ta-bornike in zagotovili več športnega udejstvovanja mla-dih. Skratka, radi bi zares pre-
budili mlade in obogatili nji-hovo življenje, radi bi, da bi mladi počeli še kaj drugega, kot nič počeli," pravi pred-sednik Kluba zgornjesavinj-skih študentov Jure Kolenc.
Mednarodni štu-dentski tabor
V sodelovanju z ljubljansko študentsko organizacijo in pod svojim okriljem Klub zgornjesavinjskih študentov v bližnji prihodnosti pripravlja nekaj velikega. To bo ŠIT -Študentski internacionalni ta-bor, ki ga bodo v gozdni šoli v Mozirju izvedli med 8. in 11. julijem. To bo pestro in prijet-no srečanje, ki bo tudi poceni, saj je treba za tri nočitve, tri obroke na dan, za zabavo vsak večer in še kaj drugega odšteti 5.000 tolarjev. Udeležencem bodo ponudili vse kar premo-re dolina na športnem po-dročju - jadralno padalstvo, kajak, kanu, rafting, gorsko kolesarjenje, prosto plezanje, jahanje, tenis, turnirje v od-bojki, košarki in malem nogo-
Jure Kolenc: "Mlade v naši dolini moramo zbuditi"
metu ter taroku. Tu bodo li-kovne in kiparske delavnice, pa seveda nastopi glasbenih skupin. Zadnji večer jih bo ob-iskala karavana osmih glasbe-nih skupin z Adijem Smolar-jem na čelu.
Vabijo seveda vse mlade od 15 do 29,5 let, kot pravi pred-sednik zgornjesavinjskih štu-dentov Jure Kolenc, za našo regijo pa se lahko prijavijo v velenjskem mladinskem cen-tru.
UjP
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubri-ki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo pre-dolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avto-ija in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Ce imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti ozi-roma preveriti. Prispevek lahko prinesete (zaželeno) tudi na disketi.
■ Uredništvo
_
Izjava udeležencev deka-nijskega sinodalnega dne
V	pripravi na 2000-letnico krščanstva in v pričako-vanju sv. Očeta Janeza Pavla II. v Sloveniji, ko se pri-pravljamo na sinodo cerkve na Slovenskem in ko se veselimo, da bo Papež razglasil za blaženega Antona Martina Slomška, izražamo predstavniki vseh župnij Saleške doline, zbrani na dekanijskem sinodalnem dnevu v Soštanju dne 12. junija, začudenje in protest, da po več kot petletnih prizadevanjih še vedno ni po-gojev in možnosti za gradnjo nove cerkve v Velenju, ki bo posvečena prav prvemu svetniku našega naroda.
V	upanju, da smo pred zakoni naše mlade države res vsi enakopravni, zato upravičeno pričakujemo, da se bodo vsi odgovorni potrudili in dovolili gradnjo prepotrebne cerkve za Antona Martina Slomška, ka-teremu pa vendar vsi, ne glede na svetovni nazor, pri-znavajo velike zasluge za naš slovenski narod, kuturo in omiko.
■ Udeleženci dekanijskega sinodalnega dne: sledi 110 podpisnikov izjave.
Izjava za javnost
Spremembe zakona o poslancih so dodobra razgi-bale vsakdanje življenje tudi na območju, ki ga v par-lamentu zastopa poslanec Bojan Kontič. Zaradi veli-kega števila klicev na sedež stranke in vprašanj, kako je glasoval naš poslanec, sporočamo, da je poslanec Združene liste socialnih demokratov Bojan Kontič glasoval proti amandmaju, ki omogoča predčasno upokojevanje in za amandma, ki je imel namen v tret-ji obravnavi črtati člen, ki omogoča predčasno upoko-jevanje poslancev. Glede na to, da je člen, ki uvaja no-vost glede upokojevanja, ostal sestavni del zakona, je Bojan Kontič glasoval proti sprejemu tega zakona.
■ ZLSD, Območna organizacija Velenje
Občinski nadzor, zakaj tako?
V soboto, 22. maja, ob 20.30 uri sva šla s prija-teljico v park oziroma na igrišče pri bazenu. Ko sva mirno sedela in se pogovaijala, ker pač ne marava zatohlih in okajenih barov oziroma go-stinskih lokalov, naju je uslužbenec občinskega nadzora dobesedno nagnal iz parka. Približal se nama je na približno 20 m in velel: "Bejšta vn!" Ko sva mu odgovorila, da greva, nama je velel tu-di, da naj greva skozi tista vrata, za katera se je on odločil. Kaj ga niso učili vljudnosti? Lahko bi pri-stopil k nama in nama lepo povedal, če lahko za-pustiva igrišče, ker ga mora zakleniti. Glede na to, da ob vstopu na igrišče nikjer ne piše, da se igrišče zaklepa, sva kljub temu mirno in vljudno zapuščala igrišče. Mislim, da ima vsakdo vsaj ma-lo človeške pravice, da ga nekdo jemlje tudi člo-veško primerno. Zgledala sva že človeško. A zanj morda, da sediš na klopci in se pogovaijaš, ni člo-veško. Očitno ne. Kajti z besedo "bejšta vn" po-diš živali in ne ljudi. Bi bilo vam všeč, če te nekdo pozdravi z besedo "bejš vn!" Veijetno ne. Tudi nama ni bilo.
Pri vratih, skozi katera sva morala na njegov ukaz zapustiti igrišče, sem ga vljudno vprašal (citiram): "Gospod, kje bi lahko od vašega delodajalca dobil knjgo pohval in pritožb?" Glede na vljudno vprašanje sem pričakoval tudi vljuden odgovor. Vendar ni bilo tako. Nekaj časa je bil brez bsed. Vzel si je čas za pre-mislek. Potem pa mi je nc najlepše pogledal v oči in dejal (citiram): "Lejga spizdi mi, da te ne bom usekal in ti pokazal pohvale in pritožbe!" Ni bilo najbolj vljudno. Glede na to, da je uradna oseba na javnem kraju. Midva pa sva mirno, čeprav s strahom, globoko prizadeta in ponižana pred mimoidoči zapustila park. Mnenja sem, da si s takim pristopom in takimi bese-dami do vljudnih in umirjenih ljudi uradna oseba ne zasluži naziva uradna oseba.
Ko je uslužbenec občinskega nadzora izgovaijal te besede, sem se vprašal, če sem sploh človek.
Vsi grajamo policaje, a ti so vsaj vljudni. Ko te ustavijo, te lepo pozdravijo, po opravljeni dolžnosti pa zaželijo varno vožnjo. Uslužbenec občinskega nadzo-ra je prav tako uradna oseba in bi moral krepko pre-misliti o načinu izražanja.
■ Damjan Lesnjak
Hvala vam!
Zahvaljujemo se naslednjim donatorjem, ki so omogočili izvedbo izleta sedmošolcem, vključenih v Mladinske delavnice v tem šolskem letu: Našemu času Velenje, Občini Šoštanj, Termoelektrarni Šoštanj, Mestni občini Velenje, Gorenju d.d., Skaza Plastiki, Esotechu, Pekarni Ročnik in Eri Velenje.
■ Center za socialno delo Velenje
Mornova zijalka bo oživela
Turistično olepševalno društvo Šoštanj se je od-ločilo, da jamsko najdišče Mornovo zijalko približa ljudem tako, da bo varno dostopno tudi za povsem slučajnega, povprečnega obiskovalca. Daljše obdo-bje je bil ta kraj opuščen in nedostopen. Pred nedavnim je bila organizirana delovna akcija na kateri je bilo Iepo število članov društva. Priprav-Ijali so novo, zložnejšo traso poti v strmino, pričeli so s polaganjem hrastovih stopnic do jame, urejali strugo ob Hudem potoku in sam vstop v jamo, ki med drugim vodi tudi do glavne dvorane dolge 20 in široke 14 metrov.
Naj ob tem spomnimo, da je leta 1936 Brodar tukaj raziskoval jamske usedline, nastale skozi ti-sočletja in jih proučil. Med drugim je odkril v Mor-novi zijalki orodja ledenodobnega človeka. Brodar je to opisal tudi v svojem delu Das Palaolithikum in Jugoslavvien (Berlin 1938). Najdena orodja so izdelana iz metamorfnih kamenin - kremena. Za-nimiva so pa tudi zato, ker so sestavljenih iz drob-nih, različno obarvanih kremenčevih zrn. Pripada-jo neandertalcu in jih časovno uvrščajo v konec pr-vega poledenitvenega sunka - to je zadnja faza večjega napredovanja ledenikov v alpski Evropi, ki se je začela pred okoli 70.000 leti in trajala do pred
okoli 10.000 leti - takoimenovana VVurmska ledena doba. Pozneje je bilo najveijetneje v Mornovi zijal-ki prazgodovinsko bivališče na kolih, saj so našli zoglenele sledove 312 kolov, zabitih v starejše pla-sti. V površinski plasti Mornove zijalke je bilo od-kritih še nekaj predmetov iz zgodnje keltske želez-ne dobe - imenovane halštatska doba, ki je v sred-nji Evropi cvetela približno od 700 do 500 let pred našim štetjem. Halštatska doba se imenuje po av-strijski vasi Hallstatt v Salzkammergutu, kjer so v 19. stoletju našli arheološko pomembno grobišče. V Mornovi zijalki so odkrili tudi predmete iz mlajše železne dobe - imenovane latenska doba, to je od približno 500 let pred našim štetjem do pri-hoda Rimljanov. Ta kultura je dobila ime po arhe-ološkem najdišču La Tene blizu Neuchatelskega jezera v Svici. Mornova zijalka pa je skrivala med drugim tudi 10 rimskih novcev.
Soštanjsko turistično olepševalno društvo na-merava najdišče še primerno označiti. Za ureditev ceste in možnost osvetlitve pa bo zaprosilo občino. Seveda bo za društvo še precej dela, toda komaj začeto delo so udeleženci akcije ob koncu prvega dela že lahko občudovali.
■ Za TOD Šoštanj Franc Rogelšek
Ne pozabimo na živali!
Vsakič, ko si v tej tropski vročini natočim koza-rec hladne pijače, iščem senco, pomisiim na vse ti-ste trpeče živali v rokah brezvestnih, brezsrčnih lju-di. Te živali si same ne znajo pomagati - niti ne mo-rejo, take so žal odvisne od človeka. Dokazano je, koliko trpljenja morajo prenašati zaradi hude vročine. Clani društva proti mučenju živali smo dolžni opozarjati občane, da so kot lastniki živali zanje dolžni tudi skrbeti, to je osnova morale in občutek odgovornosti do živega bitja. Zato prosi-mo, ne zanemaijajte svojih živali (naj bo to govedo ali druge domače živali), zagotovite jim poleg hra-ne in krme dosti sveže pitne vode, predvsem jim nudite skrb za ustrezne bivalne razmere - pre-zračevanje, pravilni privezi, higiena in nudenje ve-terinarske pomoči v primeru bolezni. Vsako na-sprotno ravnanje je mučenje živali.
Zrtve vročinskega vala so zlasti psi - čuvaji na podeželju ali psi v stanovanjskih naseljih - blokih. Med temi pasjimi siromaki je mnogo takšnih, ki so
priklenjeni na prekratko verigo, brez usnjene vrat-nice in brez pasje hišice ali pa životarijo v premajh-nih zamreženih prostorih. Prepuščeni so sončni pripeki - brez sence, brez prepotrebne pitne vode, ki bi se jim naj nudila večkrat na dan in mnogokrat brez hrane. Potrebno jih je večkrat na dan spustiti na prostost. Obsojamo vse tiste lastnike, ki imajo pse zaprte, osamljene v kleteh, barakah, garažah ali na balkonih, to je nečloveško dejanje. Tudi psi v stanovanjskih blokih potrebujejo veliko gibanja, ne zanemarjajte jih, ne puščajte jih v neprezračenih prostorih, brez hrane in vode. Enako velja za vse druge hišne živalce.
Ne zavrzite psov, mačk ali njihovih mladičev, naj ne bodo prepuščeni njihovi usodi in ne ubijajte jih nehumano. Spoštujmo živali, saj so nam v zado-voljstvo in veselje.
Opozorilo! Vse tiste lastnike živali, ki zaradi njihove okrutnosti ali zanemaijanja živali trpijo, opozaijamo, da se to po čl. 342 kazenskega zakoni-ka smatra kot mučenje živali in je kaznivo.
■ Društvo proti mučenju živali, članica Š. K.
8 njiš vas
DROGE
Govorimo o drogah
Govoriti o zasvojenosti, drogah je kljub mnenju, da je družba na pragu 21. stoletja dokaj osveščena, še vedno bolj zastrta kot odprta tema. Zato se še pre-večkrat posledic, ki jih prinaša zloraba drog, v mno-gih primerih zavemo pogosto šele takrat, ko Je že prepozno. Svet omame pa ne glede na vse to mladi vedno pogosteje izberejo za izhod iz težav. Brezno, v katerega padejo, postaja vse giobije in vse boij črno.
Dan, ko se ne zadeneš, je kot peklenski
Mladenič, malo čez 30 let ima. Mnogo njegovih vrstnikov ima pri teh ietih že družino, on ...
Za njim je šest tednov detoksinacijske terapije v Centru za zdravljenje narkomanov v Ljubljani. "Najprej sem bil nekaj let na "drinku". Ker mi je postalo za navidezni beg pred razočaranji to premalo, sem zamenjal eno odvisnost z drugo. Posegel sem po drogi. Na začetku mi je biio še dovolj 0,5 g heroina. Ko mi je padla toleranca, ko sem postal na vse oko-li sebe imun, se je potreba povečala. Tako iz dneva v dan. Zadeneš se, pa je vse lepo, za nič več se ne sekiraš, vse ti je ravno. Filing je nekaj najlepšega, kar je možno, če le ne bi imel posledic. Si v drugem svetu, v katerem je nenormalno lahko normalno. Vse bolj, ko postajaš odvisen, vse bolj živiš samo še za... Dan, ko se ne zadeneš, je kot peklenski dan. Že zaradi tega, da te nikjer nič več ne boli, jemlješ in se preda-jaš tistemu, o čemer sanjaš, kar si želiš. Tvoj cilj je drugačen svet, svet brez težav, brez bolečine. Storiš vse, da pot v ta svet najdeš. Tega, da bežiš pred vsemi, tudi samim seboj, se ne zavedaš. Postajaš čustveno otopel za človeške vrednote in šele po terapiji počasi spoznavam, kakšna duševna razvalina sem postal," je pripovedoval.
Dva, trije meseci jemanja droge so, po njegovih besedah, najbolj kritični. Ta čas najbolj odločilno vpliva na to, ali boš rekel: droga, ne hvala, ali pa boš nadaljeval. "Ko daš to sko-zi, potem nisi več tako samomorilsko razpoložen."
Pravega vzroka, zakaj je zabredel tako daleč, zakaj je izbral prav to pot, ne ve povsem natančno. "Družil sem se z Ijudmi, ki so segli po drogi zaradi pretirane žalosti, drugi pretirane-ga veselja, tretji zaradi bolezni, največ pa nas je doživelo v življenju razočaranje. Malo med nami jih je v odvisnost pah-
nila radovednosti. Ttadi neurejene razmere v družinah so nekatere potisnile na cesto. Ulica je postala sčasoma naš dom, življenje na robu družbe nekaj samo po sebi umevnega. Beda, beda. Če nisi toliko trdna osebnost, da se lahko srečaš z vsakodnevnimi težavami in očitno nisem, te potegne. Naše okolje je za bolezen, kot je odvisnost, nedoraslo. Še pijanca lepše obravnavajo kot odvisnika od droge."
Marihuana ali pogovorno trava, ki sicer ne povzroča odvis-nosti, a je marsikomu odskočna deska v svet omame trdih drog, je danes med mladino v našem okolju menda nekaj povsem običajnega. Heroin, ki naj bi ga bilo tu od trdih drog največ, prihaja iz Ljubljane in Kopra. Zaradi cene je ta za tukajšnji trg najsprejemljivejši. Za gram je potrebno odšteti približno devet tisoč tolarjev. Če kupiš večje količine, je ceneje. Po njegovih ocenah je v mestu Velenje približno 500 narkomanov na igli, na dan porabijo od 20 do 30 g( lg heroi-na pa pri začetnikih zadošča tudi za 5 doz) , čez vikend seve-da kar nekaj gramov več.
Misel na drogo ga bega. Boleče je spoznanje, da je zabredel dokaj daleč, pot nazaj... Strah ga je, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. Bo zmogel reči ne, če bo naletel na priložnost, da se spet zafiksa? Zdravljenje je bilo zelo naporao. "To je bil pekel. V sebi moraš imeti zelo močan motiv, res trdno voljo, da zdržiš. Pa še potem ni jamstva, da boš zmogel vse preizkušnje. Samo en šut in si spet tam, kjer si bil prej. Na dnu. Pravzaprav osta-neš vse življenje narkoman. Človek s črno piko, nekdo, ki je prišel v navskriž z zakonom, stalno si na udaru, s kupom "piz-darij" (od dilerja do policije), s krizo in občutkom nemoči jo premagati. Če ti uspe otresti se telesne in fizične odvisnosti, se psihične ne ostreseš. Živiš z njo, z mislimi pa poskušaš biti drugje, vsak trenutek, iz dneva v dan. Ne vem, ali bom zmo-gel? Upam, da bom. Upam, da mi je uspel prvi korak iz začaranega kroga, za katerega pravijo, da je največji korak."
Takih zgodb iz sveta omame je v našem okolju veliko. Veli-ko preveč pravijo tisti, ki delajo na področju preprečevanja zasvojenosti. Še preveč je tudi takih, ki si pred tem zlom zati-skajo oči. V prvi vrsti starši, med katerimi še mnogi vedno vetjamejo, da se njihovemu otroku kaj takega pač ne more zgoditi. Saj mu vendar nudijo vse, kar hoče. A, pri tem poza-bljajo, da denar še zdaleč ni vse.
Medobčinska iokaina akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti z drogami LAS
Opravili kar nekaj koristnega dela
Kdo lahko pomaga zasvojen-cem, ki imajo trdni namen zaživeti zdravo življenje? Nji-hovim staršem, prijateljem, ki jim bodo na trnovi in strmi poti iz odvisnosti pomagali?
Dragica Malovrh, višja sveto-valka za varstvo in vzgojo predšolskih otrok na Uradu za negospodarske javne službe pri mestni občini Velenje meni, da zagotovo strokovnjaki, posa-mezniki, družbene skupine, tu-di ustanove, ki delujejo v me-dobčinski lokalni akcijski skupi-ni za preprečevanje zasvojeno-sti z drogami LAS. Od leta 1992 do predlani je delovala kot ko-ordinacijski odbor pod okriljem Centra za socialno delo Vele-nje. Zaradi vse večjih razsežno-
sti uživanja drog in drugih oblik zasvojenosti je prerasel svoje okvirje in danes je to vladna organizacije, katere osrednji cilji so preventivni programi, namenjeni preprečevanju zlorabe drog in usmerjeni predvsem na področja, kamor ostale službe s svojimi dejavnostmi ne sežejo.
Malovrhova meni, da so v letih delovanja opravili kar nekaj ko-ristnega dela, saj imajo močno podporo tudi pri županih vseh treh občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki za financira-nje dejavnosti LAS-a namenjajo denar iz proračuna. "V okviru Referata za zdravstveno vzgojo in metadonsko vzdrževalnega
Dragica Malovrh: "Naše de-javnosti so preventivne, usmerjene predvsem tja, ka-mor ostale službe ne sežejo."
Aieksander Jevšek, vodja kriminalistične službe Policijske uprave Celje:
"Mi smo zadnji

Aleksander Jevšek. "Za sko-raj 50 odstotki kaznivih de-janj se skriva problematika drog."
Kdo mi bo pomagal?
Poleg že omenjene lokalno akcijske skupine LAS, ki ima sedež na Uradu za negospodarske javne službe pri mestni občini Velenje, se lahko odvisniki in njihovi starši obrnejo po pomoč na Center za socialno delo Velenje, velenjski Zdrav-stveni dom, na Krščansko skupnost v Šmartnem ob Paki, Klub zdravljenib alkoholikov v Zdravstveni postaji Šoštanj, se vključijo v program Žarek v okviru podjetja B&Z na Šaleški 19 v Velenju, pokličejo TOM - telefon za otroke in mladostni-ke, TIP - telefon, informacije, pomoč, tudi na delavce sveto-valnih služb v vrtcih, osnovnih ter srednjih šolah, na Policijsko postajo Velenje.
programa je v začetku leta 1997 začela delovati terapevtska sku-pina, v katero je zdaj vključenih 11 fantov in dekle. Sestajajo se enkrat na teden. Lani med počitnicami smo zanje pripravili li-kovno delavnico. Tu so nastala čudovita dela, ki so jih razstavili na mednarodni konferenci o odvisnosti v Evropi v Ljubljani. La-ni smo se člani skupine med drugim povezali z organizatorji otroških in mladinskih prireditev ter na njih delili informativno gradivo o učinkih ter škodljivostih zlorabe drog, delili kondome. Strokovni delavci naše skupine so pripravili zelo odmeven doda-ten preventivni program za učitelje, vzgojitelje ter šolske sveto-valne delavce z naslovom Šola brez droge. Skratka, cilje delova-nja - osveščanje, obveščanje, izobraževanje, preprečevanje, pre-pričevanje - smo poskušali čim bolje uresničevati skozi različne delavnice, predavanja, seminarje, okrogle mize. K delu smo po-skusili pritegniti čim širši krog Ijudi. Kajti v boju proti drogam in zasvojenosti je še kako pomemben multidisciplinarni pristop. Tega v skupini zagotavljajo predstavniki vrtca, osnovnih in srednjih šol, socialnega varstva, zdravstva, policije, kulture in nevladnih organizacij kot sta Medobčinske zveza prijateljev mladine ter Območno združenje RK. Veliko se ukvarjamo, a ve-mo, da ni nikoli dovolj."
Podatkov o razširjenosti droge na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki še nimajo, so pa med letošnje pred-nostne naloge uvrstili analizo stanja na tem področju v omenje-nih okoljih. Upajo, da bodo zanjo dobili denar tudi na podlagi javnega razpisa republiškega ministrstva za zdravstvo, na katere-ga se je lokalna akcijska skupina prijavila. Poleg utečenih oblik vzgojno-preventivnega dela (seminarji, predavanja, študijske de-lavnice, okrogle mize, sodelovanje na prireditvah za otroke in mladino, informiranje,...) velja med večjimi aktivnostmi omeniti sodelovanje v akciji Športne zveze Slovenije Veter v laseh, s špo-rtom proti drogi, nji-hova prizadevanja za ustanovitev zdravstve-nega centra za odvisni-ke, k sodelovanju bi radi pritegnili še več ljudi ter tudi z njihovo pomočjo opozorili, spodbudili in ponudili mladim drugačen po-gled na življenje - na športen, naraven, ustvarjalen in dejaven življenjski slog.
Na območju Policijske uprave Celje so lani zasegli 250 kg kanabisa, 151 g heroina, 9,76 g hašiša. O budnosti in resnosti obravnavanja problema zasvojenosti z drogo naj bi zgovorno pričal podatek, da so v letu 1998 zabeležili 43 odstoten porast kaznivih dejanj, povezanih z neupravičeno proizvodnjo in pro-metom z mamili v primeijavi z letom prej. 63 odstotkov več oseb so lani ovadili, kot leta 1997, za 70 odstotkov več zasegli in uničili sadik kanabisa (na območju policijske postaje Vele-nje so lani uničili 31 nasadov kanabisa). Pred dvema letoma so obravnavali 42 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, lani 80 (od tega na območju PP Velenje 5). Zaradi zaužitega prevelikega odmerka mamil so zabeležili eden smrtni primer v letu 97 in prav toliko lani.
člen v verigi
Strokovnjaki in tudi ulica pravijo, da je^elenje po številu tistih, ki zlorabljajo droge, med prvimi v Sloveniji in da se je v zadnjih dveh, treh letih število zasvojenih močno povečalo. Krivdo za to nekateri pripisujejo tudi policiji. V pogovoru je vodja kriminalistične službe Policijske uprave Celje Aleksander Jevšek očitek odiočno zanikal. Na naša vprašanja je takole odgovoril: % Je na področju Saleške doline zloraba drog bolj razširjena, kot drugje v Sloveniji? Aleksander Jevšek:" Po stanju o razširjenosti droge na območju celjske policijske uprave lahko z gotovostjo rečem, da je ta pojav bolj razširjen v mestu Celje kot v ostalih občinah. Glede na veli-kost pa celotno področje ne od-stopa od podobnih ostalih v Slo-veniji. Pri spremljanju ugotavlja-mo, da od približno 1,5 kg heroi-na na teden, ki po ilegalnih poteh prispe v Celje, del te droge gre tudi neposrednim uživalcem na območju velenjske policijske po-staje. Policija ne vodi evidence o številu narkomanov, bolj jo zani-majo storilci kaznivih dejanj, po-vezanih z neupravičeno proizvod-njo in prometom z mamili. Nekaj znanih storilcev je z območja Celja, kar nekaj pa jih prihaja z ob-močja Maribora in Ljubljane. To dokazujejo uspešne aretacije to-vrstnih oseb. Po podatkih republiškega ministrstva za notranje za-deve in Interpola pretežni del heroina prihaja v Slovenijo z ob-močja azijskih držav, Turčije in delno iz Albanije preko meje z Madžarsko. Ker je Slovenija bolj tranzitna država, ocenjujemo, da se velik del heroina na trgu pretihotapi preko tovornega prometa in da naš trg za prodajo večjih količin heroina še ni tako zanimiv. To pa seveda ne pomeni, da si lahko zatiskamo oči. Policija zlorabo drog jemlje kot zelo resno stvar in ji zaradi tega namenja veliko po-zornosti. V zvezi z mamili nas ne zanimata samo prodaja in za-služki, ki se pri tem pojavljajo, ampak je s tem pojavom povezana tudi tako imenovana sekundarna kriminaliteta. Ko odvisnik potre-buje denar za nakup droge, ga poskuša dobiti najprej v domačem okolju. Pojavljajo se tatvine v družini, v šoli. Z usahnitvijo teh virov se zatekajo h kaznivim dejanjem, kot so vlomi v avtomobile, tatvine po trgovinah, ulični ropi. Mi ugotavljamo, da je vedno več pre-moženjskih deliktov na našem območju po'vezanih z motivom de-narja za nakup mamil. Heroin je na našem območju najbolj razšir-jena droga, v poletnih mesecih se pojavlja kanabis kot ena od kul-tur, iz katere se s postopki sušenja pridobiva mamilo marihuana. Lani smo zasegli več kot 200 kg skladiščene marihuane (ta je bila seveda namenjena tudi tržišču v Šaleški dolini) in uničili kar nekaj nasadov na območju Slovenskih Konjic."
0 Ste v boju proti razširjenosti droge res naredili zelo malo oziroma so bili vaši ukrepi neučinkoviti, kot menijo nekateri? Aleksander Jevšek: "Policija je v prvi vrsti represivni organ in ena od ustanov, ki se ukvarja s težavami ilegalnih drog. Smo zadnji člen v verigi, skrajno sredstvo, saj nastopimo takrat, ko se srečamo z zasvojencem, dileijem ali vse pogosteje z žrtvijo prevelikega od-merka droge. Ker pa se zavedamo tudi svoje preventivne naloge, se z veseljem odzovemo povabilom šol, vrtec. Glede represije še tole: v lanskih poletnih mesecih smo dobili večjo skupino dobaviteljev droge na območju Celja in dve osebi iz te kriminalne družbe sta v priporu. Ovadili smo ju za več kot 30 kaznivih dejanj. Policija si z represivnimi sredstvi ne dela utvar, da bo rešila to problematiko. Vzroke zanjo bo treba poiskati nekje drugje. Dokler bo obstajalo povpraševanje po drogi, bo obstajala tudi ponudba ." # Pravijo, da policisti poznate glavne diletje, a ne ukrepate, ampak stojite ob strani.
Aleksander Jevšek: "To ne drži, kar dokazuje aretacija osum-Ijenca, ki je v mestu Celje na dan oskrboval z drogo 20 narkoma-nov. Sum, da je nekdo diler, je za izvedbo kazenskega postopka mnogo premalo. Potrebno je kaznivo dejanje tudi dokazati, kar pa je izredno zahtevno, saj imamo na eni strani uporabnika, na drugi dilerja. Oba si želita, da do prijave ne pride. Nimamo klasičnega oškodovanca, kot pri ostalih kaznivih dejanjih. Po obstoječi zako-nodaji samo uživanje droge ni kaznivo dejanje niti prekršek. S predlogom za sodnika za prekrške je kaznovana posest brez name-na prodaje ali omogočanja uživanja mamil. Kadar so podani ele-menti kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje, prodaje in na-bave drog, pa napišemo kazensko ovadbo." % Kako se pripravljate na čas, kot ste dejali, ki bo prinesel še več po-nud.be in še več povpraševanja po nedovoljeni drogi? Aleksander Jevšek: "Ze kar nekaj časa se pripravljamo oziroma prilagajamo razmeram na terenu. Gre predvsem za zakonodajne spremembe, saj je bil sprejet zakon o kazenskem postopku in zakon o policiji, ki organom pregona omogoča z uporabo posebnih opera-tivnih metod in sredstev lažje dokazovanje teh kaznivih dejanj. Prilagajamo se tudi z organizacijskimi in kadrovskimi spremem-bami, saj za naloge zatiranja ilegainih drog nameščamo izkušenejše kriminaliste, tudi več jih je, prav tako policistov. V letos načrtovani strategiji boja zoper ilegalne dro-ge so natančno opredeljene aktivnosti krimi-nalistične službe in policijskih postaj. Gre za trenutek, ki je povezan tudi z vključevanjem naše države v mednarodne povezave. Smo tudi pogosti udeleženci seminarjev, usposab-ljanj, ki jih organizirajo tuje policije. Menim, da se kar ustrezno pripravljamo na to, kar nas v zvezi z drogami čaka v prihodnje."
UTp
17. junija 1999
DROGE, SOLSTVO
Jovan Stupar, dr. med. -vodja ambulante za svetovanje odvisnikov in zdravljenje nedovo-Ijenih drog:
"Abstinenca je hoja po robu!"
Prvi korak iz začaranega kroga je največji korak, trdijo tisti, ki se s proble-matiko drog srečujejo na takšen ali drugačen način. "Cilj ni tako daleč, poti za dosego tega je več, a so zelo, zelo naporne," trdi Jovan Stupar, vodja am-bulante za svetovanje odvisnikom in zdravljenje nedovoljenih drog v velenj-skem zdravstvenem domu.
Stupar je povedal, da je bila na začetku delovanja (leta 1995) to metadon-ska ambulanta (vanjo je po pomoč zahajalo 5 do 6 odvisnikov, ki so začeli te-rapevtski program v Ljubljani ali Kopru), pred letom in pol pa so dejavnost razširili še na svetovanje odvisnikom. Sedaj jih vanjo prihaja 78. Od tega jih je približno 35 na metadonskem, ostali so vključeni v programu svetovanja. "Vključeni v medatonski program prihajajo v ambulanto, kjer je prisotna medicinska sestra, vsak dan od 11. do 13. ure, razen sobote in nedelje. Za ta dneva dobijo tisti, pri katerih je urinski test negativen, odmerek metadona domov, drugi morajo ponj v dežurno ambulanto. Sam sem v ambulanti pri-soten ob ponedeljkih od 14.30 do običajno 17.30 ure, na voljo sem jim tudi po telefonu," je povedal Stupar. Na nekaj naših vprašanj pa je odgovoril: # Koliko odvisnikov je,po vašl oceni, na našem območju? Ulica pravi, da več kot 500.
Juvan Stupar: "Ce ocenjujejo, da je sedaj prijavljenih 78 takih, ki so se odprli, je še vsaj 2- krat toliko anonimnih ali skritih na igli, to-rej na trdih drogah.V našem okolju je najbolj razširjen heroin. Na novih vrstah drog (eks-tazi) pa jih je najbrž še veliko več. Ni nujno, da se zadcvajo vsaki dan, ampak morda ob vikendih, lahko so eksperimentatorji in po-dobno. Morda ima ulica kar pravi podatek. " # Kdo prihaja v ambulanto in alije svetovanje zanje zanimivo?
Jovan Stupar: "Je, vedno več jih prihaja. Sploh takrat, ko so v krizah. Predvsem so to mladostniki, stari od 16. do 18. let. Večina kadi marihuano in ko čutijo pri sebi strah, da bodo zabredli predaleč, pridejo. Pomoč v ob-liki pogovora iščejo dvakrat, trikrat na teden, želijo dati urin in s tem dokazovati sebi in nam, da hočejo biti čisti. Ti mladostniki v glavnem obiskujejo katero od šol in prihajajo iz dokaj urejenih družin. Med njimi so seve-da še drugačni, bolj problematični in tudi te pripravljamo za vključitev v višji pražni pro-gram, za detoksinacijo ali kakšno komuno." %Koliko ste jih v teh letih ie napotili v komuno? Jovan Stupar: "Lani oziroma predlani 14, pred tem 5. Od tega je šest takih, ki so danes urejeni in imam z njimi sestan-ke. Vsi so zaposleni. Trem odvisnikom je na poti do zastavljenega cilja za zdaj pomagala 6 - tedenska detoksinaciji v Ljubljani. Tudi z njimi imam sestanke." % Se odvisniki sami odločijo za komuno in kdaj?
Jovan Stupar:" Za komuno se odločajo odvisniki, ki so na drogi več letih in ki so že poskusili več možnosti zdravljenja. Tudi taki, ki so zabredli v krimi-nalna dejanja. Tri vrste komune poznamo: Patriarž (stroške bivanja v tej ko-muni morajo plačati za zasvojence svojci, projekt Človek deluje v Ljubljani in Skofji Loki (ta za naše odvisnike ni najbolj sprejemljiv , ker se morajo v ta dnevni center voziti vsak dan, prespijo pa doma), potem je Don Pierino, sam sem jih največ poslal v Retocenter na Hrvaškem. Je praktično brezplačen, stane le vožnja. Pogojev za sprejem v njem ni, pomembna je le odvisnikova želja za zdravljenje. Ker je krščanski, deluje po načelu ljubezni in pomoči drug drugemu. Nekateri ostanejo v Splitu, drugi gredo v Španijo, kjer ima Retocenter svoj sedež. Čas, ki naj bi ga preživeli v tej komuni, je leto dni. " %Koliko stane zdravljenje odvisnika?
Jovan Stupar: "Natančnih podatkov ne poznam. Za 30 odvisnikov meta-donskega programa, delo zdravnika in zdravstvenega osebja v naši ambulan-ti je republiško ministrstvo za zdravstvo lani namenilo 5 milijonov tolarjev. Torej približno 150 tisoč tolarjev za enega na leto. Svetovanja ne plačajo. " %AR ocenjujete, daje pojav uiivanja nedovoljenih drog v našem okolju pereč pro-blem?
Jovan Stupar: "Je. Ko sem leta 1995, 96 začcl delati z odvisniki, so bili v večini ti stari od 20, 21 let naprej. Sedaj se pojavljajo težave že pri 15,16 letih. Najučinkovitejši ukrepi za preprečevanje odvisnosti so preventivni. Mi v am-bulanti praktično samo gasimo nastali požar. Daleč največ lahko naredijo sa-mi starši, domače okolje, nato vrtec, šola. " %Je moinost ozdravitve?
Jovan Stupar: "Težko vprašanje. V dobrih 3 letih mojega dela imam v sku-pini 3 do 4 fante, ki so že leto in pol popolnoma čisti. So zaposleni, eden ima tudi urejeno družino. Na kontrolo še hodijo, prav tako na pogovore. Kljub te-mu pa moram reči, da je to še vedno hoja po robu. Tako porečejo tudi sami. Odvisnost od nedovoljenih drog je bolezen, ki jo je težko ozdraviti. Bolj za-zdraviti. Abstiniranci so še vedno potrebni pomoči v obliki pogovora, druženja. Zasvojenost ni samo fizična, ampak bolj psihična odvisnost, ki se zelo težko in počasi zdravi. Biti čist tri, štiri leta še ne pomeni, da je čist, rešen okov. To je stvar, ki traja zelo zelo dolgo. Na ravni republike se dogovarjamo o ustanovitvi kluba zdravljenih odvisnikov od drog. V našem okolju pa bi ra-di imeli svoje prostore, kamor bi se lahko odvisniki zatekali, prihajali na kakšen pogovor, svetovanje takrat, kadar ga potrebujejo in ne le ob določeni uri."
Jovan Stupar: "Zasvojenost ni samo fizična, ampak bolj psihična odvisnost, kijo zelo počasi in težko zdravi-mo. Tri do štiri leta absti-nence še ne pomeni, da je nekdo čist.*
Mladi raziskovalki Urška Ježovnik in Ana Kralj
"Parfumi" kar dvakrat uspešni
Urška Ježovnik, Ana Kralj in Darja Pavlovič, vse z osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, so že v lanskem šolskem letu potrkale na vrata Karmen Grabant, ki na šoli poučuje kemijo z željo, da bi jim bila mentorica v gi-banju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Ker je slednja to obljubila že drugim, jih je potolažila z oblju-bo: "Dekleta, naslednje šolsko leto bomo pa sodelova-le." In tako je tudi bilo. Staknile so glave, v družbo so pritegnile še dru-go mentorico Anito Malovšek ter somentorico mag. Magdo Zimic, za gibanje pa prijavile nalogo z naslo-vom Pridobivanje in odkrivanje lastnosti parfumov in toaletnih vod. Z njo so navdušile recenzente in za njihov trud so jih ti nagradili s prvo nagrado med osnovnošolskimi raz-iskovalnimi nalogami. Urška in Ana sta z njo sodelovali še na državnem tekmovanju iz kemije in raziskoval-ne dejavnosti ter tudi tu poželi velik uspeh - prav tako prvo mesto. Po-leg njihove je to dosegla le še ena raziskovalna naloga.
"Zanj sta se morali dekleti še po-sebej potruditi. Na državno tekmo-vanje sta se lahko uvrstili le, če je naloga dobila dovolj visoko oceno za uvrstitev v program tekmovanja. Nato sta morali tekmovati v znanju iz kemije, kjer je bi-lo potrebno doseči najmanj 77 odstotno povprečje, da sta lahko nalogo sploh zagovarjali. Aniti je malo zmanjkalo za osvojitev zlate, Urška pa je osvojila zlato Preglovo priznanje. Žal, se Darja naj zaradi premajh-nega števila osvojenih točk na regijskem tekmovanju ni uvrstila. Res trnova pot do uspeha in upravičeno smo lahko ponosni na osvojeno prvo nagrado," sta pripove-dovali Grabantova in Malovškova.
In sama naloga?Po besedah Ane in Urške imata, tako kot večina deklet in žena, radi parfume. Od tod ideja za raziskovalno nalogo. Cilj pa izdelati lasten parfum ter ugotoviti, katere imajo ljudje najrajši, kaj vsebujejo in ali imajo upravičeno tako visoko ceno. Da so dobile odgovore na vsa zadana vprašanja, ni bilo dovolj le "ob-delovanje" znanj iz literature, ampak tudi precej teren-
skega (gojenje in nabiranje rastlin) in obilica laborato-rijskega dela (parna destilacija, stiskanje, ekstrakcija. Le tako so dekleta pridobile ekstrate izbranih rastlin, ugotovile njihove lastnosti in poiskale primerno raz-merje eteričnih olj za lastni parfum." lzdelale smo ga in to iz kamilice. Uh, veliko dela, truda je bilo potrebnega tudi za odgovon parfumi so vredni svoje cene," sta po-
Mladi raziskovalki in njuni mentorici: od leve proti desni:
vedali mladi raziskovalki Urška in Ana.
Ponosne so na svoje delo, zadeve jih zelo zanimajo, a lastnega parfuma kljub temu kdaj kasneje ne bodo izde-lovale. Bodo pa pozorne, ko bodo tega iskale v drogeri-jah. "Pozorne bomo na vsebnost alkohola. Manj ga je, bolj kakovosten je parfum."
Danes so dekleta že na zasluženih počitnicah. Z misli-mi daleč od pouka, šolskih obveznosti. Tako je tudi prav. Še prehitro bo tu 1. september, ko bodo ponovno sedle v šolske klopi. Tokrat ne na osnovni šoli, ampak na velenjski splošni gimnaziji. Na katerih področjih bi radi nadaljevali študij, tega pa v tem trenutku še ne ve-sta. Njuna uspešna mentorica Karmen upa, da bo pri-hodnost gimnazijk prepletena s kemijo.
■ Tp
Mlada raziskovalka Mirjana Sušec
"Nagrada? Niti
slucajno!"
Dijakinja 4. letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega cen-tra Velenje Mirjana Sušec je na po-delitvi priznanj najboljšim avtoijem nalog v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline sedela povsem v ozadju. Podelil so priznanja sodelujočim, tretje in dru-ge nagrade, svojega imena pa ni in ni slišala. "Mislila sem, da so me enostavno izpustili. Ko pa sem za-slišala, da sem za nalogo Nikoli ni opravičila - za spolno nasilje nad otroki! dobila prvo nagrado, sem bi-la zelo vesela. Srečna, saj so mi s tem poplačali ves trud. Ni ga bilo malo. Niti slučajno pa takšne na-grade nisem pričakovala," je zado-voljna pripovedovala Miijana in na-daljevala:"Imela sem občutek, da bi morala še narediti to in ono, jo do-polniti, a mi je zmanjkalo časa. Pri-hodnje leto nameravam nadaljevati tam, kjer sem končala, nalogo nad-graditi."
Njena prijateljica ima največ za-slug za to, da se je Mirjana odločila za sodelovanje v gibanju. Zanima jo pravo, zato je med temami izbirala med trgovino z otroki in spolnim
Mirjana Sušec." Dokier se bo družba izogibala nasilju nad otroki, bo to ostalo med nami, nedolžni otroci pa še najprej žrtve."
nasiljem nad njimi. Odločila se je za slednje, potrkala na vrata Uprave za notranje zadeve Slovenj Gradec, povedala mentorju Danilu Gorišku, kaj bi rada in stvar je stekla. Delala je z veliko vnemo, saj jo je - kot bo-dočo pravnico - tema zanimala.
"Morda bom s to nalogu komu od-prla oči in bo sprevidel, da postaja spolno nasilje nad otroki zelo aktu-alno vprašanje. Spoznala sem, da je v našem okolju to še prevečkrat ta-bu tema. Izogibamo se je, namesto da bi nemočnim žrtvam pomagali. Že število odkritih primerov je pre-visoko, koliko je še neodkritih, koli-ko s tem povezanih stisk, žalosti in podobno, ki lahko trajno zaznamu-jejo otrokovo življenje. Če bom uspela prikazati glavni razlog, za-kaj se na tem področju naredit tako malo v dobro otrok, bom dosegla svoj namen oziroma cilj."
Miijana pravi, da se je pri razisko-valnem delu ogromno naučila, in da ima dobro popotnico za nadaljnji študij. Upa, da ji matura, ki ji "kravžlja" živce, ne bo delala preveli-kih preglavic, in da bo oktobra spre-jeta na pravno fakulteto. "Ko bo ma-tura mimo, takrat si bom pa pri-voščila. Najprej bi rada prebrala Vojno in mir, nato se odpravila , če bodo možnosti, za tri tedne na moije in se predala zasluženemu počitku," je sklenila pogovor Miijana Sušec.
I Tp
10 M$ i AS
107,8
17. junija 1999
* RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *
Skok
Konec junija in v začetku juli-ja je bilo Velenje v znamenju skokov: radijci smo na Titovem trgu skakali v polet-je, skakalci so se šli na skakalnici ta prave skoke, mladi pa so na stadionu skakali v rudarski stan. Drugo in tretje bo isto kot je bilo in tudi tam, kjer je bilo, tistega klasičnega radijskega skoka v
poletje, ki ste ga bili vajeni pa letos ne bo. A zakaj? Ja, zato ker preurejajo Titov trg, pa nimamo kje biti. Saj ne! To ni res. A letos se nam pri izbiri datuma ni in ni "izšlo", tako so naslednji dnevi polni prired1 itev.
Smo pa zaključili prvi del avdicije za nove radijske moči. Po skrbnem preverjan-ju, poslušanju, tehtanju smo izbrali pet tistih, ki so se pri-javili na avdicijo. Zdaj jih
čaka še izobraževanje. Skozi poletje bo radijski pro-gram bolj sproščen, ohran-jamo sicer klasične informa-tivne vsebine in aktualne dogodke, ki pa jih bo spreml-jalo veliko glasbe, kratkih klepetov in oglašanj s terena. Več bo v našem programu glasbenih	gostov,
posameznikov in skupin. Nekatere stalne oddaje bomo ali pa smo že, pospremili na počitnice. Med njimi oddajo
Težava je vaša, rešitev je naša in to iz čisto "praktičnih" razl-ogov. Čez poletje si dopust in počitnice privoščijo tudi tisti, ki poznajo rešitve problemov, ki jih izpostavljajo poslušalci, pa se potem lahko iskanje odgovorov vleče v nedogled, kar pa ni dobro. Že septem-bra bomo z oddajo ponovno startali.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
ANOTHER LEVEL
Britanska	fantovska
skupina Another Level, ki je v letu 1998 naredila velik preboj na glasbeno sceno z veliko uspešnico "Freak Me", bo konec tega meseca predstavila nov single. Naslov nove
skladbe je "From The Heart" in jo bo mogoče zaslediti tudi v najnovejšem filmu z Julio Roberts in Hughom Grantom v glavnih vlogah. Skladba pa ne bo izšla le na soundtracku tega filma, ampak tudi na novem albumu mladega britanskega kvarteta, ki bo izšel septembra. To bo drugi album te skupine, ki na aktualnih glasbenih lestvicah še vedno vztraja z uspešnicami z debitantskega albuma "Another Level". Trenutno je najbolj popularna skladba z naslovom "Be Alone No More", v kateri sodeluje tudi znani raper Jav - Z.
GLAS POLCTJA "GOLOVEC 99"
Ob zaključku letošnjega
šolškega leta bo v soboto, 19. junija, v Celju potekala velika glasbena prireditev, namenje-na vsem srednješolcem v celjs-ki regiji. Organizator si želi, da bi prireditev postala tradi-cionalna in da bi z njo vsako leto ob začetku počitnic razveseljevali šolarje. Letošnja prireditev bo potekala na prostem, pred dvorano Golovec, v primeru slabega vremena pa se bodo nastopa-joči in občinstvo prestavili v dvorano. Med nastopajočimi so sama znana imena slovenske in hrvaške popu-larne glasbe, saj bo med drugi-mi mogoče slišati Danijelo, Jasmina Stavrosa, Mirana Rudana, Tinkaro Kovač, Petra Lovšina & Križarje, Društvo mrtvih pesnikov, Agropop, MI2, Sound Attack, Vivian in še koga. Program bo povezo-vala Deja Myšič.
ROCK OTOCEC 99
Od 2. do 4. julija bo na letališču pri Novem mestu potekal že tradicionalni rock festival "Rock Otočec". Na letošnji prireditvi, ki bo trajala tri dni, se bo zvrstilo kar 55 domačih in tujih glasbenih skupin, med katerimi najdemo nekaj prav velikih imen sodob-nega rocka. Poleg najbolj znanih domačih rock skupin, kot so Big Foot Mama, Pero Lovšin,	Avtomobili,
Babevvatch, Dan D, Zmelkoow, Orlek, Psychopath Interceptor itd. in znanih glas-benih imen s področja nekdan-
je skupne države (Vlatko Stefanovski, Leteči odred), bodo na tem največjem slovenskem rock festivalu nastopile tudi skupine Dog Eat Dog (ZDA), Liquido (Nemčija), Toasters, Calexico (ZDA) in The Brandos (ZDA), ki sodijo med pomem-bne protagoniste sodobnega rocka. Organizatorji poleg velikega glasbenega dogodka obljubljajo tudi obilico drugih,
spremljajočih dejavnosti, od letalskega mitinga, skokov s padali, iger v blatu, do nastopov uličnih teatrov itd.
BUH POMAGEJ
Se eni odtrganci s Primorske so prispevali svoj delež k raznolikosti domače glasbene scene. Buh pomagej je skupina, ki prihaja iz Knežaka, in je, kot rezultat na prvi pogled nezdružljivih glas-benih vplivov, obogatila domačo diskografsko ponudbo z albumom z naslovom "Buh pomagej", ki je izšel pri manj znani založbi Primitivc. Zanimiva zasedba, ki za raz-
liko od konvencionalnih rock bandov, v svoji zasedbi pre-more tudi harmoniko, je na svojem prvencu objavila enajst avtorskih izdelkov. Skladbe so mešanica primorske duhovi-tosti, čvrstega rocka in har-monike in jih toplo
priporočamo vsem tistim, ki v popularni glasbi iščejo kaj več kot le klasično rock zabavo.
CRVENAJABUKA
Nekoč bosanska, danes pa, bolj ali manj hrvaška, pop rock skupina Crvena jabuka je marca letos v Zagrebu posnela "živi" album. Na njem je ob pomoči še nekaterih glas-benikov predstavila izštekane inačice njihovih največjih uspešnic, predvsem tistih. s katerimi so zasloveli v osemde-setih letih, pa tudi najnovejših z zadnjega albuma "Svijet je lopta šarena". Naslov tega akustičnega albuma je "Riznice sjećanja", v Sloveniji pa ga bo distribuirala založba Nika.
■ MiČ
SELECT
Pred dobrima dvema letoma in pol se je tudi na velen-jskem glasbenem področju, v skladu s takratnimi trendi, ki so v ospredje potisnili dekliške skupine, pojavila prva zased-ba, ki so jo sestavljala sama dekleta. To je bil kvartet štirih mladenk, ki so se poimenovala N-ERGY TEAM in so sprva kot plesalke, kasneje pa tudi kot pevke, nastopale po števil-nih slovenskih diskotekah, na javnih prireditvah, pa tudi v nekaterih odmevnih televizijskih oddajah (Poglej in zadeni, Planet In).
Kasneje je kvartet razpadel in dve dekleti, Karin in Mojca, sicer študentki Pedagoške fakultete v Mariboru, sta se odločili sami nadaljevati glasbeno kariero. Poimenovali sta se z imenom SELECT in leta 1998 posneli tri skladbe: "Resnica boli", "Daj mali" in "Sanje". Pri njihovem nastanku jim je pomagal znani avtor in član skupine Chateau, Zvone Hranjec, ki je napisal glasbo za dve pesmi. Besedili sta napisali Mojca in Karin sami. Pred kratkim sta članici dueta v celjskem studiu Life, ob pomoči tamkajšnje studijske ekipe, Tea, Nenada, Tomija in Gorana (ex 2 Alive), posneli še dve skladbi. To sta "Čutim te" in "Vrni se" (napisala ju je K. Šinkovec), ki sta nastali v marcu in aprilu, sedaj pa se že
veselo vrtita po številnih radijskih postajah.
Seveda si obe dekleti želita tisto, kar si želi vsak glasbenik - izdati svoj prvi album. Tega nameravata izdati konec Ietošnjega leta (okoli novega leta, tob vstopu v tretje tisočletje), čeprav se zavedata, da morata do takrat še veliko postoriti. Njuna želja je, da bi za zasedbo SELECT slišalo čim več ljudi, zato se pospešeno predstavljata tudi v števil-nih medijih. K popularnosti pa seveda največ pripomorejo številni nastopi, na katerih se obe dekleti predstavljata občinstvu skupaj s plesalkami Miljano, Loreno, Sašo in Tanjo iz plesne šole Spin iz Velenja.
■ MiČ
Student naj bo
m
L n « s' v prostoru W 11 j 1 Mladinskega cen-V LJI L ^k tra lahko ogledali . aM prikupno predsta-■H^ILbm vo Miše Gerič in njenega zakulis-nega prijatelja Borisa Gyorkoša -Življenje te punce. Zanimivo je bilo že od samega začetka, saj sc je predstava pričela za našim hrbtom in ne na odru, kot smo pričakovali. Pa nekaj malega sprehoda med v dvorani parkiranimi vozili (če ne razumeš vprašaj koga, ki je bil na predstavi) in kratkem pogovoru z opazovalci, se je vse skupaj pre-selilo na oder. Vendar pa tam ni tudi ostalo skozi celotno predsta-vo. Miša je v igro uspešno tako ali drugače vpletala razposajene gledalce, jih častila z bambusom, saj je ravno praznovala rojstni dan, nagradila za pravilne odgovore, jih povišala v ravnatelje in državne prvake v nemščini... (če ne razumeš, ponovno vprašaj koga, ki je bil na predstavi). Skratka eden od gledalcev, mi je zaupal, da ga je bilo skozi celotno predstavo strah, kje bo na koncu pristal, na ali pred odrom? Predstava je bila prav za ta zaspani sobotni večer in čas je, da se posvetimo novim dogodkom.
V četrtek, 24. junija, to je na dan pred nacionalnim praznikom dnevom državnosti, ki je 25. (za nepoučene objavljamo datum), in je dela prost dan, tako da nas čaka malo podaljšani vikend, se bo
maksimalno 19-članska posadka odpravila na ogled najnovejšega muzeja premogovništva, ki že pred svojim odprtjem velja za enega boljših daleč naokoli (beri Evropa). Odhod bo ob 16.00, od kod, še sam točno ne vem (kersem nepoučen), vendar mislim, da moramo ob 16.00 biti že na mestu samem, tako da se bomo morali zbrati kakšne pol ure prej na lokaciji, ki bo znana v naslednji številki tednika in bo tudi objavlje-na v naši redni radijski oddaji v Imenu Sove, na radiu Velenje vsako soboto od 18. do 19. ure. Dan po 25. se pravi na 26., ki ni več praznik, vendar je sobota in še vedno dela prost dan, pa se nam najverjetneje obeta SSK piknik. Lokacija ne bo objavljena, objavl-jeno bo le, če piknik bo, ter kdaj in od kod je odhod, pazi tole, s KOLESI. Smisel bo malo motivi-rati zaspano študentsko publiko, pobrisati prah s kolesa, malo športno zanimirati pivske intere-sente, zmanjšati narasle trebuščke, pa še kaj, pa se trenutno ne spom-nim nobenega novega, zanimivega motivacijskega gesla. Vse manjka-joče podatke bomo če se jih bo dalo določiti in se bomo tega seve-da spomnili, naknadno objavili v naših rubrikah, ali pa bomo man-jkajoče projicirali na Velenjsko nebo v smeri od Saleškega proti Velenjskemu gradu.
Medtem ko se Slovenci gremo državo, uvajamo DDV, pričakuje-
mo Clintona in papeža, igramo Dajmo očka, se na Kosovu še vedno grejo čisto pravo vojno, kljub podpisom in mirovnikom. Nekje vmes smo malo zaspali in se predali usodi, v mrzličnem iskanju čim bolj donosnega počitniškega dela, vročih počitnic, ob branju najnovejšega dela znane Ameriške pisateljice (fuj) Monice Levvinski, za naslovom "Kako sem (mu) ga in zraven naredila še pripravništvo",
prikupnem obrazu najboljše kuharice, v restavraciji na bone, ter posnemali medvede pozimi. Je že res, da je najboljša lastnost tele-vizije, da ko se na programu pojavi kaj resnega, pač zamenjamo kanal. Sovica vas pozdravlja in upa, da se bodo baterije na daljincu hitro izpraznile. Tako boste imeli vsaj razlog za sprehod po mestu.
■ Dražen
VEDNO SE NEKAJ DOGAJA -V Erini trgovini Zibka pravijo, da pri njih ne prodajajo le blaga za velike in male, ampak znajo poskrbeti tudi za prijetno razpoloženje svojih kupcev, predvsem mlajših.Tako so v okviru Erinih dnevov prijaznih nakupov povabili Stena, ki je s svojimi vragolijami navdušil zbrano številno mladež. Prihodnji četrtek, ob zaključku šolskega leta, pripravljajo otroški brezalkoholni koktajl, gotovo zelo zanimiva pa bo tudi razstava slik iz dežcle Lcgoland na Danskem.	■
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
Opereta NETOPIR
V Ledeni dvorani mestnega parka v Celju, bo v soboto, 19. junija, ob 20.30, gostovala Mariborska opera z opereto Johanna Straussa NETOPIR. Režiser: Vlado Štefančič. Dirigent: Simon Robinson. Pojejo: Marjan Trček, Natalija Vorobieva, Andreja Zakonjšek, Zrinko Sočo, Svetlana Čursi-na, Emil Baronik, Jaki Juregec, Janez Klasinc, Jože Kores in drugi.
Vstopnice po 2.000 SIT lahko dobite v Domu kulture Velenje, pisarna prireditev, vsak dan od 9.00 do 15.00.
LESTVICA DOMACE GLASBE
(St.300)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeijo, 13. junija:
1.MLADE	FRAJLE: Če te srček boli
2.RAJGL:	Muzikant
3.ŠTAJERSKIH	7: Štajerc v Londonu
4.ROSA:	Pod platneno streho
5.BOBRI:	Zapojmo vsi
Prediogi za nedeljo, 20. junija
1.DAN	IN NOČ: Presnete grablje
2.FINK:	Moja harmonika 3.SLAKI: Postojnska jama
4.ŠUBAR:	Mi smo Tržičani
5.ZARJA:	Teta
9 glasov 8 glasov 6 glasov 4 glasovi m 3 glasovl I
Vili Grabner

17- junija 1999
KULTURA
KAS t as 11
- (Ne)Znani znanci 9
Šaleški likovni ustvarjalci
Prof. František Foit
(2.11.1900-31.8.1971)
V Taboru na Češkem se je 2. novembra leta 1900 očetu Ferdinandu in materi Anastaziji, kot edinec, rodil František Foit, akademski kipar, svetovni popotnik in vnet zbiralec afriškega blaga. Družina Foit je bila daleč naokoli znana kamnoseška družina, ki je imela svoj kam-nolom v kraju Rasna pri Telču, Foitov oče (končal je štiriletno specialko za kamnoseke v Horicah) pa je v kraju Doupe v bližini Telča vodil kamnoseško delavnico, kjer so obdelovali kamen iz njihovega kamnoloma. František je osnovno šolo in realko končal v Telču, trgu na Moravskem zgrajenem na prehodu iz rene-sanse v barok, danes vpisanem tudi v Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Po končani realki je v skladu z družinsko tradicijo najprej nadaljeval šolanje na kam-noseški specialki v Horicah, po dveh letih pa je vpisal študij kiparstva na akademiji Karlovc univerze v Pragi. Po uspešno zaključenem študiju v Pragi je študiral kiparstvo še v Dresdnu, na Dunaju, pri Ivanu Meštroviču v Zagrebu in v Parizu, kjer je končal specialku pri prof. Bourdellu. V Parizu je v prostem času obiskoval številne pariške muzeje in se v muzeju afriške umetnosti zaljubil v Afriko, čeprav tam še nikoli ni bil. Po vrnitvi na Češkoslovaško je delal v domači kamnoseški delavnici in ustvarjal v svojih ateljejih v Telču in Pragi, hkrati pa se je pripravljal za pot v Afriko. V Pragi se je povezal z dr. Baumom (Židom, ki je med drugo svetovno vojno umrl v
enem izmed nemških koncen-tracijskih taborišč), strokovn-jakom za afriške pajke, s kater-im sta leta 1931 skupaj odpoto-vala v Afriko. František Foit je
odšel na pot v Afriko po naročilu Karlove univerze, da naj tam izdela antropološke plastike	predstavnikov
posameznih afriških plemen in proučuje tradicionalno afriško umetnost. Pot, ki sta jo z dvo-valjnim avtomobilom Tatra prevozila v devetih mesecih, je znanstvenika vodila iz Aleksandrije na severu do Capetovvna na jugu Afrike. Po devetih mesecih se je Foit vrnil v domači Telč, z veliko željo, da se v Afriko še vrne. Ponovno je delal v domači kamnoseški delavnici, ustvarjal v ateljejih v Telču in v Pragi, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Ireno Radilovo, sestro njegovega pri-jatelja akademskega slikarja Valdemara Radila, s katero sta se leta 1938 poročila. Irena Foit izhaja iz znane praške glasbene družine; mati je bila pianistka, oče je igral kitaro, Irena pa je študirala klavir na praškem konzervatoriju. Po poroki s Foitom je Irena študij opustila, saj se jima je že leta 1939 rodila hči Regina. V času nemške okupacije je družina ves čas živela v kraju Doupe na Moravskem, kmalu po vojni pa
se je Foit ponovno pričel pripravljati za pot na črno celi-no. Tokrat je na dolgo pot v Afriko z njim krenila njegova žena Irena, hči Regino sta pustila pri Irenini materi, saj sta nameravala v Afriki ostati le devet mesecev, usoda pa je hotela, da sta v Afriki ostala skorajda 24 let. Na pot sta se odpravila novembra leta 1947, ponovno z avtomobilom češke proizvodnje Tatra, a tokrat s štirivaljnim zračno hlajenim motorjem. Pot ju je iz Češkoslovaške preko Nemčije in Svice najprej vodila do Italije, od tam pa z ladjo preko Marseilla v Franciji do Alžirije. Prečkala sta Saharo (iz peska sta svojo Tatro izkopavala devetkrat), prepotovala Niger, Nigerijo,	Čad	in
Centralnoafriško republiko in se iz Stanleyvilla (danes Kisangani v Demokratični republiki Kongo) odpravila v pragozdna območja reke Ituri, kjer so prebivali najštevilčnejši Pigmejci v Afriki. Tu je Foit odkril gledališče malih lesenih lutk, ki ga je še posebej zani-malo ves čas njegovega bivanja v Afriki in s katerim je imel velike načrte tudi po vrnitvi v Evropo. V Leopoldvillu, današnji Kinšasi, sta imela zakonca Foit resne težave, saj so ju domačini označili za ljudožerca, ker so v njunem avtomobilu opazili Foitove gli-naste antropološke plastike. Po konfinaciji (hišnem priporu), številnih nevšečnostih in izgonu iz države sta leta 1952 le dobila dovoljenje za bivanje v Tanganjiki (danes Tanzanija), leta 1960 pa sta se naselila v Nairobiju v Keniji, kjer je Foit delal kot kipar, nato kot učitelj in vodja oddelka na Kenyattovem učiteljišču. Tu je bodoče učitelje učil vrednotiti bogato izročilo njihove tradi-cionalne umetnosti, sam pa se je v vzhodni Afriki uveljavil tudi kot kipar, saj je imel
številne razstave v Kairu, Johannesburgu, Capetownu,
Kisanganiju, Nairobiju itd.. Foit je ustvarjal v lesu, kamnu, keramiki in železu, velikokrat kar v džungli oziroma med posameznimi afriškimi ple-meni, kjer si je ustvaril veliko pristnih vezi in prijateljstev. František Foit je bil vnet raziskovalec in zbiralec afriške umetnosti in je bil verjetno prvi raziskovalec Afrike, ki je na magnetofonski trak posnel afriško glasbo neposredno na terenu. Želja po vrnitvi v Evropo in snidenju s hčerko je bila med zakoncema Foit vse večja, a so jima načrte po vrnitvi prekrižali znani avgus-tovski dogodki leta 1968 na Češkoslovaškem. Poznanstvo z jugoslovanskim ambasadorjem v Nairobiju in mnogo bolj odprta Jugoslavija sta zakonce-ma Foit ponudila možnost vrnitve v Evropo oziroma omogočila zatočišče delu njune bogate zbirke (del zbirke je v Pragi, del pa v Telču). Konec julija leta 1971 sta se zakonca Foit preselila v Velenje, zaradi posledic prometne nesreče v Arji vasi, pa je 31. avgusta leta 1971 František Foit umrl v Celju. Julija leta 1973 so v muzeju na velenjskem gradu odprli Foitovo zbirko afriške umet-nosti in etnoloških predmetov (prenovljcna je bila leta 1998), v Vclenju še vedno živi njegova žena Ircna Foit, ki zadnje čase vedno bolj razmišlja o povratku v domovino, v njegov spomin pa so poimenovali tudi eno izmed osrednjih velenjskih ulic. Čeprav je František Foit med nami živel res zelo kratek čas, pa je Velenju zapustil močan pečat, saj je danes Foitova zbirka afriške umet-nosti in etnoloških predmetov edina tovrstna zbirka v Sloveniji.
■ DK
Fotografija: František Foit (Arhiv Muzeja Velenje)
Uspele "Stopinje na odru '99"
Krivica plesalkam popravljena
V prejšnji številki časopisa smo pisali o čudnih zapletih na letošnjem plesnem tekmovanju "Opus 1" v Celju, kjer so skupinam, ki niso pravočasno poravnale kotizacije, od rezul-tatov strokovne žirije odšteli kazenske točke. Tako so bile ple-salke velenjske koreografinje Nine Mavec - Krcrtker precej oškodovane. V ponedeljek smo izvedeli, da je organizator krivico popravil. Po sobotnem zelo uspelem večeru, na katerem so plesalci Plesnega studia N pokazali, kaj so se naučili v letošnjem šolskem letu, je bila to res razveseljiva novica.
Tako so plesalke Oddelka za sodobni ples iz velenjske glasbene šole (Urška Vučina, Nika Jamnikar in Katarina Jenšterle) s plesno točko "Pisanice" zasedle 3. mesto v kate-goriji od 13 do 16 let, Sara Stropnik iz Plesnega studia N pa prav tako 3.mesto v kategoriji od 17 do 21 let. Čestitamo.
■ bš
Planko predsednik zveze slovenskih knjižnic
Ljubljana - Velenje - Vodja velenjske knjižnice Lado Planko je prejšnjo sredo postal predsednik Zveze slovenskih splošno izobraževal-nih knjižnic, ki jih je v Sloveniji 60. Izvolili so ga na redni letni seji Zveze v Ljubljani, njegov mandat pa bo 2 leti. Ker so stvari na področju knjižničarstva, zudi na področju zakonodaje, precej nedorečene, čaka novega predsednika veliko dela. Vsekakor mu za imenovanje čestitamo!
■ bš
Sodelujte v največjl humanltarnl akcljl na Slovenskem. Izpolnlte nakaznlco, kl ste jo doblll po poštl In po svojlh močeh pomagajte Ijudem, kl potrebujejo vašo pomoč. Preklnlmo žalostne zgodbe, kl se odvljajo v našl bllžlnl. Naj delček naše sreče doseže tudl druge.
Rdečl krlž Slovenlje

Ciril Cesar - kipar, oblikovalec, pedagog
Kipar Ciril Cesar je svoje pestro življenje zapisal umetnosti. "Če hočeš biti umetnik, moraš imeti vzornika," je prepričan. Njegov največji vzornik je bil oče Ivan, prav tako kipar. Čeprav ga je izgubil že pri 13 letih, mu je dal več kot vsi profesorji na univerzah in vse likovne teorije. Naučil ga je gledati, pripovedo-vati in doživljati. Brez tega, je prepričan, ne moreš biti umetnik in tega te, žal, ne naučijo na akademiji. "Itelektualna energija daje znanstvene resnice, emocionalna energija pa daje umet-niške resnice," je prepričan.
Pri Cesarjevih, ki so se v Mozirje preselili iz italijanske Gorice, so kipaiji že od leta 1730. Morda še dlje, a tako daleč je uspel Ciril raz-iskati svoj rod. Tako stari oče Andrej kot oče Ivan sta imela v Mozirju
Ciril Cesar je umetniški, estetski in znanstveni obliko-valec, ki ga je umetniškega doživljanja naučil oče Ivan,
prav tako kipar.
veliko delavnico, v kateri so nastajala cerkvena dela. Opremljala sta bližnje in oddaljene cerkve. Ciril je kot otrok pri delu opazoval še devet pomočnikov in tri vajence, pri izdelovanju oltarjev, krstnih kamnov, božjih grobov... pa je sodelovala prav vsa družina. Živo se spominja, kako je kot otrok puščal prve sledi dleta v lesu in opazoval očeta, ki je z veliko natančnostjo oblikoval lesene kipce in veliko por-tretiral. Ko je upodabljal devico Marijo, je portretiral Cirilovo mamo. "Doživeti, da je Marija portret tvoje mame je bil enkraten družinski praznik, več kot sakralna svečanost." O tem je v Ljubljanskem zvonu pisal tudi Anton Aškerc, ki je v tistih letih služboval v Mozirju in se je pogosto oglašal v njihovi delavnici. Morda je ravno zato s toliko večjo vnemo in študiozno natančnostjo Ciril kar dve leti pripravljal osnutek za njegov kip, ki so ga sprva postavili v Celju, identičen odlitek pa stoji pred velenjsko šolo Antona Aškerca. Oče se je z njim tudi veliko pogovarjal o sakralni umetnosti, dojemanju sveta, opazovanju... Nehote ga je naučil ločiti ekspresionizem od lirike. Bil je namreč izrazit lirik, ki je sinu za doto pustil tudi kritično noto do umetniškega ustvaijanja.
Ciril Cesar ima kar tri poklice. Je akademski kipar, profesor likovne umetnosti in umetnostne zgodovine ter industrijski oblikova-lec. Sam zase pravi, da je umetniški, estetski in znanstveni oblikova-lec. Po končani akademiji je 10 let živel v Celju in poučeval na tam-kajšnjem učiteljišču. Njegovi dijaki se ga še danes spominjajo kot profesoija, ki je predpisan učni načrt popestril z urami, ko so upriza-ijali petelinji boj in ga potem narisali. Ali pa za spremembo napisali misli na temo "Zakaj je roža lepa?". Ko so renovirali Celjski grad iz 14 stoletja, so vanj strpali opremo iz številnih stoletij in tako je, po njegovem, nastal kič. To ga je tako razjezilo, da so dijaki dobili nalo-go, da si zamislijo, kako bi grad opremili oni. Nalogo so odlično opravili. Seveda tudi tega ni bilo v učnem načrtu. Po desetih letih je bilo dovolj. Ni hotel več biti papagaj. Učenci so se sicer menjali, snov pa ne. In tako je nov izziv našel v industrijskem oblikovanju. Študiral ga je v Nemčiji, kjer je bil tudi asistent na visoki šoli za industrijsko oblikovanje. V življenju je izdelav vsaj 35 patentov, od tega veliko med svojim službovanjem v Gorenju. Pred 30 leti si je, po deset let-nem življenju v tujini, kjer je bil sicer materialno dobro preskrbljen, pogrešal pa je slovensko pokrajino in ljudi, v Velenju postavil zanimi-vo hišo (nasproti Lekarne), in se na prigovarjanje takratnega direk-torja Gorenja lvana Atelška zaposlil v njem kot vodja dizajn centra. Inovativnost je bila vodilo tudi pri tem njegovem delu.
Ciril Cesar je optimist. Včasih se v njem bojujeta optimizem in pesimizem. To se pozna tudi v njegovih delih. V parku pri starem kinu si je v ribniku, ki ga danes prekriva zemlja, zamislil čudovit mozaik, imenovan Atlantida. V istem, danes žal propadajočem parku, stoji njegova 8 metrov visoka aluminijasta skulptura "Rudarski manifest", ena prvih abstraktnih skulptur v Sloveniji. Izdelal je 12 spomenikov NOB, pri čemer kot izrazit antimilitarist nikoli ni upodabljal bomb in pušk. Izhajal je iz idejne zasnove in svo-jega nazora, da je vsaka vojna zločin. Čisto posebno zgodbo pa ima že omenjeni kip Aškerca. Njegov dijak Pankrac Semečnik, prvi rav-natelj šole, pred katerim stoji, ga je prosil, če lahko pred šolo posta-vijo isti kip kot že stoji v Celju. Ciril Cesar jim ga je podaril, plačali so le izdelavo. Kompozicija tega spomenika je čisti prikaz optimizma in pesimizma. Pesnika je poznal iz otroštva, poznal po pripovedovanjih Mozirjanov, poglobil se je v njegove življenjepise. In ugotovil, da je bil Aškerc liberalen in da je podvomil v marsikatero cerkveno dogmo. Zato ga je verjetno cerkev tudi izločila. Ker je Cesar kot kipar zaljubljen v italijansko renesanso in Michellangela, je imel pred očmi njegove freske Davida, ki z roko kaže proti nebu in boga, ki jo usmeija proti zemlji. Dve roki. Božanska in človeška. "Zame je bilo to tako globoko, da sem oblikoval svoj umetniški patent in idejo teh dveh rok sem uporabil pri Aškercu. Tako sem upodobil diame-tralno nasprotje njegove biti." Ob tem je razmišljal o umetniški resni-ci. Zanj je absolutna in zagotovo je prvi umetnik na svetu, ki jo je uspel zmodelirati. Vsake stvari, ki jo je počel in jo še počne, se Ciril loti filozofsko. Zadnja Ieta oblikuje skulpture iz stekla. Ustvarja sozvočje časa. Pri tem poskrbi, da steklo "žvižga"..."Moj svetovni nazor ni materialističen, ampak idealističen. V njem se bije ide-alizem in materializem. Istočasno rešujem vsak življenjski kon-flikt tako, da je tehtnica v ravnovesju," pravi Ciril Česar, ki sedaj, ko je upokojen, veliko časa posveča tudi pisanju. Piše družinsko kroniko, misli o vojni... In ureja svojo zapuščino. Ki je ogromna.
■ Bojana Špegel
'silsko društvo Škale vabl na
LIKO VRTNO VESELICO
V nedeljo, dne 20. 6. 1999
6.00 gasilsko tekmovanje v mokri vaji ob 18.00 pričetek veselice
avale vas bodo ELE ŠTAJERKE
Vabljeni!
12 KjIŠ ČAS
ŠPORT
17- junija 1999
nik kluba Ratko Stevančevič, ki pa ga boij skrbi finaneiranje: "Moštvo zaenkrat ostaja nespremenjeno, vse pa bo znano do konca drugega tedna. Če se bo kakšnemu igralcu ponudila možnost napredova-nja, mu jo bomo omogočili, saj je vzgoja mladih igralcev namen našega kluba. Težje bo s financi-ranjem, zlasti glede na položaj tovarne usnja. Skoda bi bilo, da bi klub ugasnil, zato upam, da
se bomo dogovorili z Rudarjem, katerega interes je vzgoja igral-cev, iskali bomo tudi pokrovite-lja. V klubu imamo 150 igralcev od najmlajših naprej, kijub temu pa v občini kot celoti za nogomet in šport ni pravega razumevanja."
Še zgornji del lestvice: 1. Rogoza 61, 2. Paloma 49, 3. Usnjar 46,4. Unior 41, 5. Starše 40.
Tako so igrali
Prva SNL, 33. - zadnji krog: Koper - Rudar 0:2 (0:1) Rudar: Dabanovič, Granič, Čerimovič,	Podvinski,
Jeseničnik (Milanovič), Šumnik, Grobelšek, Gajser (Softič), Javornik, Vidojevič, Pavlovič (Sivko).
Strelec: 0:1- Vidojevič (45), 0:2- Vidojevič (80).
Druga SNL, 30. - zadnji krog:
Elan - Esotech 0:2 (0:0) Esotech Šmartno: Kališek, Pokleka, Oblak, Mernik, Vodovnik (Korun), Repovž, Zlodej, Štefančič (Omeragič), Smajlovič, Mujanovič, Šoštar
(Zapušek).
Strelec: 0:1- Mujanovič (76, 11 m), 0:2 - Mujanovič (78).
Tretja SNL, 26. - zadnji krog: Usnjar - Brunšvik 5 :0 (1:0) Usnjar: Čanič, Uršnik, Hrnjič, Fenko, Kraljevič, Mir (Muharenovič), Milanovič (Mrkonjič), Daničič, Mujakovič, Kovači, Dragič (Novak).
Strelci: 1:0- Kovačič (18), 2 : 0 - Kovačič (45), 3:0-Mujakovič (56), 4:0-Mujakovič (66), 5:0-Muharemovič (89).
V soboto ob 20.00:
Rudar - Halmstadt
Za nogometaše Rudarja v nedeljo sezona ni bila končana. Skupaj s Korotanom so se uvrstili v pokal Intertoto, prvi tekmi pa bodo odigrali že v soboto oziroma v nedeljo. Nasprotnik Rudarja bo v soboto ob 20.00 na igrišču ob Jezeru švedsko moštvo Halmstadt, Korošcev pa švicarski Basei. Tudi Korošci bodo v prvi tekmi gostitelji, tekma pa bo v nedeljo (17.00) na Prevaljah
Rudaijev nasprotnik ima ime po istoimenskem mestu, ki ima 78.000 prebivalcev. Klub je bil ustanovljen leta 1914, trikrat je bil državni prvak (nazadnje pred dvema letoma), enajstkrat v drugi iigi, enkrat pa je bil pokalni zmagovalec. Dvakrat so igrali v ligi prvakov, po enkrat pa v pokalu pokalnih zmagovalcev in v pokalu evropske nogometne zveze.
Njihov stadion ima 3.600 sedežev in 15.000 stojišč.
Pred svojim prvim naskokom z Rudarjem na Evropo je trener Branko Oblak dejal: "Na Švede se bomo pripravljali kot na vsako drugo tekmo. Nimamo kaj izgubiti, gre za "knock - out" sistem, po dveh tekmah gre boljši naprej. Mislim, da so Švedi močnejši od vsakega kluba v Sloveniji, ne glede na to pa bomo zaigrali tako, kot najbolje znamo."
Janko Lukner, predsednik Rudarja je po končanem prvenstvu in pred nastopom v Evropi dejal: "V upravi smo izredno zado-voljni, saj je 3. mesto po slabšem začetku prav gotovo velik uspeh. Dejstvo je, da smo samo v pomladanskem delu prvenstva takoj za Mariborom. Je pa škoda, da nismo uspeli zadržati Ilira Caushllarija, saj bi morda potem naredili še kaj več. Toda, kot sem že dejal, če gledamo na prvenstvo kot celoto, smo lahko z igro zelo zadovoljni, zato čestitam vsem igralcem in strokovnemu vodstvu za dosežen uspeh.
Manj razveseljivo je, da obisk kljub dobrim igram ni bil takšen, kot smo ga želeli. Gledalci še vedno prihajajo v dosti, dosti prema-jhnem številu, da bi lahko sedanjo ekipo obdržali ali morda celo nadgradili.
Kljub temu pričakujem, da bodo nogometaši v soboto vendarle imeli tudi številčno kar največjo podporo na tribuni, zato ljubitelje nogometa vabim, da kot dvanajsti igralec pomagajo našim nogometašem k čim boljšemu izidu."
■ vos
NKRudar
Slab začetek - imeniten konec
Odbojkarsko društvo Velenje
Dobili sodobno igrišče
V praznovanje letošnje 40-obletnice Velenja so se vključili tudi člani Odbojkarskega društva Velenje. Ob podpori mestne občine Velenje in mnogih donatorjev so pred dnevi ob namenu predali prenovljeno igrišče. Trak sta prerezala predsednik Športne zveze Velenje Jože Kavtičnik in član društva Bojan Čampa, ki je bil med najbolj zavzetimi člani pri obnovi, kot smo slišali med otvoritvijo tega objekta pod kopališčem.
"Vse od ustanovitve društva pred sedmimi leti je bila naša velika želja, da bi namesto na asfaltni prevleki, ki so jo zlasti čutili mnogi starejši ljubitelji odbojke, igrali na zdravju prijaznejši pod-lagi. Naša želja je naletela na pozitiven odmev med velenjskimi svetniki, kar nam je dalo korajžo in lotili smo se njene ures-ničevanja. Obrnili smo se na mnoge naslove in danes odpiramo igrišče, ki je med najsodobnejšimi tovrstnimi objekti v državi. V imenu društva vsem iskrena hvala za pomoč," so bili besede tajni-ka Bena Groznika.
■ vos
Športnik - športnica maja
Akcijo nadaljujemo s tretjim kuponom za izbiro najboljšega športnika ali športniče v mesecu maju. Izbor je tokrat še večji, saj so bila na višku ligaška tekmovanja, razmahnili so se tudi tekmovanja v ostalih športih, zato pobrskajte po spominu in se odločite. Vaše glasove je seve-da dobila Katarina Srebotnik, namenili pa ste jih še plaval-cu Juretu Primožiču, vrataiju NK Esotech Borisu Kališku in celo alpski smučarski Ani Drev.
Izpolnite kupone, jih pošljite ali prinesite v uredništvo Našega časa najkasneje do torka zjutraj.
r:--------j-------------
i Sportnica - sportnik decembra
I Glasujem za športnico(ka).................................................. I
I	I
| Naslov glasovalca............................................................ |
I I I .............................................................................................. I
I_____________________
Slab začetek, dober konec; tako bi lahko ocenili Rudarjevo igro po v nedeljo končanem prven-stvu. Morda bi pregovor lahko celo mlce popravili: slab začetek, imeniten konec, kajti tretje mesto je najvišja Rudarjeva prvenstvena uvrstitev od nastanka samostojne slovenske lige.
Prvenstvo so "rudarji" sklenili, kot se spodobi, z zmago v Kopru, ki se je moral posloviti od prve lige. S tem so Velenjčani na najbolj konkreten način zaprli usta tistim, ki so dvomili, da bodo proti gosti-teljem igrali resno. Igrali so zelo zavzeto in napadalno vseh devet-deset minut in zadovoljili trenerja, svoje velenjske knape, ki so jih spremljali tudi na tej zadnji tekmi in seveda tudi člane uprave, ki so bili med gledalci.
Kakor koli že, potrdili so, da so vendarle pravi profesionalci. Dodatano težo daje tretjemu mestu tudi dejstvo, da je bil Brane Oblak med tistimi trenerji, ki so imeli številčno najmanjši izbor igralcev, toda znal je nogometaše motivirati, obenem pa je dokazal, da je trener, ki zaupa tudi mladim nogometašem. Tako je v nedeljo v
Brane Oblak ni imel na voljo vseh nogometašev. Zaradi poškodbe nista mogla igrati Klemen Lavrič in Samir Balagič. Lavrič se je (spet) poškodoval med reprezen-tačnim nastopom proti Albaniji, ko je bil tudi strelec (1:1), zaradi rumenih kartonov pa je moral tekmo kot gledalec spremljati Almir Sulejmanovič, ki bo konec tega meseca odšel k vojakom. Medtem so novi "rudarji" postali Mithad Trnjanin (prišel je iz Bosne iz Jedinstva Bihač) ter Marko Križanič in Jani Šribar (vratar), ki sta v Velenje prišla iz Sentjurja. Odšla pa sta že Jernej Javornik (Makabi) ki je še igral v Kopru, konec prejšnjega tedna pa je dobil izpisnico tudi Danijel Brezič (ki bo nogometno pot nadaljeval v Avstriji, menda v Lustenau). Vrstni red po zadnjem (33.) krogu: 1. Maribor Teatanic 66, 2. HIT Gorica 62, 3. Rudar 56, 4. Mura 53, 5. Korotan 48, 6. SCT Olimpija 44, 7. Publikum 42, 8. BS Tehnik 41, 9. Primorje 40, 10. Potrošnik 36, 11. Koper 32, 12. Živila Triglav 25. Zadnji dve ekipi sta izpadli iz prve lige.
■ vos
Koper popeljal tudi tri mladince svojo reprezentančno formo. Mitjo Hojnika, Ednana Softiča in Ulovil je tudi tiste žoge, ki so jih
Darka Milanoviča (slednja sta tudi dobila priložnost za igro).
Zmagali so gladko (2 : 0), za zmago so zaslužni vsi, kljub temu pa je treba omeniti dva - Mladena Dabanoviča in Živojina Vidojeviča. Dabanovič je po rahli krizi, ki je bila prisotna na dveh, treh tekmah (predvsem zaradi manjše poškodbe), znova potrdil
domači nogometaši in navijači že videli v mreži, Vidojevič pa je z dvema zadetkoma (na zadnjih dveh tekmah jih je skupaj dosegel kar pet) prisilil vodstvo kluba, da bo vse storilo, da ga zadrži. Z dva-najstimi zadetki je Vidojevič tudi najboljši Rudarjev strelec v nede-ljo končanem prvenstvu.
Tudi pred zadnjo tekmo trener
NK Esotech
Zadovoljni s četrtim mestom
NK Usnjar
O prvaku odločajo malenkosti
Nogometaši Esotecha so letošnje prvenstvo sklenili z zmago v gosteh. Z dvema zadetko-ma Mujanoviča so v Novem Mestu premagali domači Elan in s tem potrdili končno 4. mesto.
Osvojitev tretjega jim je "pre-prečil" Zelezničar, ki je v Dravogradu premagal zmagovalca lige in novega prvoligaša in mu skalil slavje, če seveda prav slavje ni bilo razlog za poraz. Seveda so drugo mesto in napredovanje med prvoligaše z dvema spodrsljajem nekaj krogov pred tem zapravili Smarčani sami, saj je dovolj zgovo-ren podatek, da za drugim in tret-jim mestom na lestvici zaostajajo za eno samo točko.
V klubu so z doseženim zado-voljni. To pričajo tudi besede pred-sednika NK Esotech Šmartno
Avgusta Reberšaka: "Pred prven-stvom smo načrtovali uvrstitev od 1. do 4. mesta, zato smo z doseženim povsem zadovoljni.
Jesen smo začeli s tremi porazi, nastale so težave s trenerji, postopno pa smo stvari postavili na pravo mesto. Prvih deset jesen-
skih krogov nismo doživeli pora-za, ko je bilo drugo mesto že na dlani, smo zapored nesrečno izgu-bili v Šentjurju in doma z Jadranom. Prve lige jeseni nismo načrtovali, čeprav je bila ekipa pomladi tega zmožna, vendar je bilo nekaj težav zunaj nje, na koncu pa nam je nekako zmanjka-lo moči. Možnost smo imeli, nismo je izkoristili, ker so bili drugi pač boljši. kakšna bo ekipa v prihodnje bo pokazal bližnji prestopni rok, vsekakor pa ostaja trener Drago Kostanjšek vsaj še eno leto, torej do izteka pogodbe."
Gneča pod vrhom lestvice 2. lige: 1. Dravograd 61, 2. Feroterm 54, 3. Železničar 54,4. Esotech 53, 5. Tabor 52, 6. Aluminij 51 itd.
■ jg, VOS
Nogometaši Usnjarja so se v tretji ligi od svojih navijačev poslovili z visoko zmago nad Brunšvikom, ki se je s tem tudi poslovil od 3. lige. Šoštanjčani so zmagali s 5:0, glede na prili-ke pa bi moralo biti najmanj 10:0.
TVener Franci Oblak je bil
navzlic temu z izidom zadovo-ljen, kako pa je zadovoljen z zanesljivim tretjim mestom na lestvici?
"Zadovoljen sem z uvrstitvi-jo. Po jesenskem delu smo imeli
22 točk in enako bero sem načrtoval tudi za pomlad, to pa smo presegli za dve točki. S celotnim izkupičkom smo lahko zadovoljni, čeprav sem v zim-skem času računal na več. Žal stvari okoli kluba in v njem niso tako urejene kot pri prvo in drugouvrščenem na lestvici, to pa so "malenkosti," ki odločajo o prvaku. Trdim pa, da so igralci v tej postavili bili zmožni osvoji-ti prvo mesto, vendar celotna situacija še ni bila zrela za to."
Zadovoljen je tudi predsed-
k0vihotehi
17. junija 1999
ŠPORT IN REKREACIJA
KAS iAS 13
Ceh pohvalil prireditelje
V Velenju bo 12. decembra letos evropsko prvenstvo v krosu. Na to zadnjo veliko atletsko prireditev na svetu v tem tisočletju se domači atletski delavci skupaj s člani organizacijskega odbo-ra, ki ga vodi dr. Franc Žerdin, že nekaj časa zavzeto pripravlja-
jo-
Od torka do četrtka prejšnji teden je bil pri njih na obisku Čeh Karel Pilny, pri Evropski atletski zvezi zadolžen za razvoj atleti-ke, ki je zelo pohvalil dosedanje priprave na veliko decembrsko prireditev.	■ vos
Karel Pilny (prvi z leve) na delovnem sestanku s podpredsed-nikom AZS janezom Aljančičem in predsednikom AK Velenje ter direktorjem evropskega krosa mag. Marjanom Hudejem.
Atletski pokal Slovenije
Odlične uvrstitve Velenjčanov
Dve prvi, štiri druga, pet tretjih ter tri četrta mesta je izkupiček velenjskih atletov na dvodnevnem tekmovanju za slovenski atlet-ski pokal v Mariboru. Poleg tega Leskovar, Bračič, Poles in Stor izpolnili norme za nastop na letošnji univerziadi.
Prvi mesti sta dosegla Čeplakova na 400 m (55,19) in Boštjan Buč na 300 m z zaprekami (9:13,40), osebni rekord pa je izboljšal za 5 sekund; druga mesta so osvojili Čeplakova s svojim letošnjim najboljšim časom na 800 m (2:04,07), Leskovar v skoku v daljino (793 cm), Škoberne na 110 m z ovirami (14,25) in Bahtiri na 1500 m (3:52,00), tretja Poles na 800 m (1:51,93), Šalamon na 400 m z ovirami (51,40) in na 200 m (21,69) ter Pozničeva na 5000 in na 3000 m, četrta pa Bračič na 400 m z ovirami (52,40), Štor na 100 m (10,71) in Arzenškova na 300 m. Po vrnitvi s služenja vojaškega roka je na 400 m znova nastopil Kranjc in s 7. mestom (48,89) takoj napovedal boljše čase.
Velenjčani so že pokazali odlično formo, zato upajo, da bodo svoje dosežke na velikem nočnem atletskem mitingu 26. junija v močni konkurenci še izboljšali.	■ vp
Namizni tenis
Smučarski skoki
Doslej najmočnejša udeležba
Zaradi spremenjenega načina tekmovanja se Velenju konec junija na letošnji reviji skokov obeta močna mednarodna kon-kurenca na obeh tekmah za celinski pokal.
Prva bo tekma za rudarsko svetilko 25. junija z začetkom ob 21.00, seveda z velikim ognjemetom, naslednji dan, torej v nedeljo, 26. junija, pa bo tekma za pokal Gorenja, ki jo bodo začeli ob 15.30. Po tej tekmi bodo žrebali vstopnice z obeh pri-reditev, srečneža pa čaka lepa nagrada - osebni avtomobil.
Do začetka tedna so prijave poslale reprezentance Italije, Švice, Avstrije, Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske, prvič bosta nastopili reprezentanci Romunije in Norveške, prijave še pričakujejo, torej naj bi se v Velenju prvič doslej zbralo okoli 15 državnih reprezentanc.
uj.o.
Plavanje
Medalje v Kranju in Krškem
Na mednarodnem prvenstvu Kranja je šest velenjskih plaval-cev med 250 udeleženci iz 10 držav doseglo dobre uvrstitve. Pri kadetinjah pa je Tina Pandža dvakrat zmagala, Nina Sovinek pa je bila druga. V Krškem je bilo tekmovanje za najmlajše kategorije za Lilegov memorial. Nastopilo je kar 360 mladih iz treh držav, med velenjskim zastopstvom pa sta se najbolj izkazali mlajši deklici Nika Kugonič in Tjaša Pušnik.
Izidi iz Kranja: kadetinje -100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:01,28; 400 m prosto: 8. Nina Kugonič 5:11,63; 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:08,57; 200 m prsno: 2. Nina Sovinek 2:51,36; 200 m hrb-tno: 4. Maja Sovinek 2:31,65; kadeti -100 m prosto: 4. David Danev 2:23,97.
Krško: mlajše deklice - 50 m prosto: 3. Nika Kugonič 38,27, 6. Tjaša Pušnik 40,57; 50 m prsno: 2. Nika Kugonič 48,05, 8. Tjaša Stopar 51,89, 10. Zala Pia Lipičnik 53,88; 50 m delfin: 3. Tjaša Pušnik 43,95; 50 m hrbtno: 6. Tjaša Pušnik 47,24, 8. Nika Kugonič; deklice -100 m prosto: 5. Sandra Pandža 1:14,35; 100 m delfin: 8. Tjaša Lepko 1:33,32; 100 m hrbtno: 5. Sandra Pandža 1:26,50.
■ M.P.
Karate klub Tiger
Izvrstna sezona
Na državnem prvenstvu za osnovne šole v Ljubljani je bil za naj-boljši karate klub v Sloveniji po osvojenih medaljah proglašen KK Tiger iz Velenja pred Samurajem iz Ilirske Bistrice in Forumom iz Ljubljane.
Klub je zares lahko ponosen na svoje tekmovalce, ki so v lanskem letu osvojili kar 64 kolajn in so torej prvi v Sloveniji, pri denarju v velenjski občini pa na zadnjem. Vzdržujejo se sami, pri tem pa upajo, da bo pri-
Damijan Vodušek na EP
Na zadnjem TOP - u najboljših slovenskih mladincev je član ERE - Tempo Damijan Vodušek zasedel četrto mesto.
Po petih zmagah v predtekmovalni skupini je za vstop v finale nesrečno izgubil z 2:1 (tretji set je izgubil na razliko 30:28) in se moral nato zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom. V teh dneh pa se je mladi Velenjčan že pričel pripravljati na evropsko mladin-sko prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo od 16. do 25. julija v Frydek Misteku na Češkem. V klubu upajo, da bo Damijan uspel do tega pomembnega tekmovanja popolnoma sanirati poškodbo, da bo lahko na Češkem dostojno zastopal barve slovenslce reprezentance.
■ DK
Liga Škale 99
Ni več neporaženih
V	medobčinskih ligah malega nogometa v Škalah so odigrali 7. krog. Prava gneča je na vrhu 1. lige, kjer so na prvih treh mestih s po 14 točkami Pološport Škale Zlatorog, KMN Fori Škale in Kamnoseštvo Kozjak.
Tudi v drugi ligi ni več neporažene ekipe, saj je v 7. krogu prvič izgubila ekipa Vigo Herbi, ki ima 18 točk, toliko jih ima tudi Liverpool na drugem, Smogovci Čub na tretjem pa 15.
Izidi 1. lige, 7. krog: Kalimero-Mušketirji Cigler 1:2, KMN Bambino-Pološport Škale Zlatorog 2:1, KMN Fori Škale-Mušket-zirji Cigrad Kajuh 0:1, Kamnoseštvo Kozjak-Mins Nol 1:1, Texas-KK Zbičajnik-KMN Cirkovce 2:1.
2. liga: veplas-Konovo 2:1, Panterji-Liverpool 2:6, NK Vigo Herbi-Okrepčevalnica Mastig 2:3, Smogovci Čub-Skaza Trans 2:1, Zavodnje-Fiamengo 0:1.
Zanimivo v Florjanu
V	ligi malega nogometa v Florjanu že drugo leto sodeluje 10 ekip, v letošnjem prvenstvu pa so že odigrali 7 krogov, torej do konca pomladanskega dela ostaja še dva. Po 7. krogu je v vodstvu ekipa Mušketirji Cigler z 18 točkami, druga je Topolšica s tremi točkami zaostanka, 15 točk pa ima tudi tretje Avtoprevozništvo Sovič.	■
Balinanje
Turnir GIP Vegrad Trati
Na vsakoletnem turnirju za pokal GIP Vegrad je nastopilo 12 ekip. Najboljša je bila ekipa Trata mladi, ki je v finalu premagala Velenje s 13:3, tretje mesto pa je osvojilo moštvo Slovina, ki je v dvoboju za 3. mesto premagalo Premogovnik prav tako s 13:3. Med posamezniki je bil v bližanju najboljši Stanko Vtič, v zbijanju pa Zoran Rednak (Trata mladi).
Tekmovalcem ekipe Velenje Premogovnik so izgubili tudi v 7. krogu prve državne lige in sedaj na zadnjem mestu za predzadnjim zaostajajo za štiri točke, za ostalimi pa sedem in več.	■
hodnje leto bolje, saj bo karate postal olimpijski šport.
Lani bi trije tekmovalci KK Tiger lahko nastopili na evropskem tek-movanju v Španiji, vendar klub ni zmogel plačati 140.000 tolarjev za vsa-kega, zaradi denarne stiske pa so morali odpovedati tudi mladinsko pokalno tekmovanje, čeprav so leto prej dosegli drugo mesto.	■
Šahovske novice
Lepa zmaga Brusnjaka
Na turnirju za mlade, ki je bil v Komendi, so se odlično odrezali mladi šahisti ŠŠD Velenje. V najmočnejši skupini z ratingom nad 1700 je sodelovalo 17 tekmovalcev. S pol točke prednosti pred drugo-uvrščenim je zmagal Sašo Brusnjak.
V drugi skupini z ratingom pod 1700 je sodelovalo 28 igralcev. Prvo mesto je zasedel Jernej Mazej, ki je zbral 8 točk, drugo mesto pa je s 7.5 točke osvojil Peter Lendero. Vsi šahisti obiskujejo drugi letnik Srednje šahovske šole v Velenju pod vodstvom mednarodnega mojstra Matjaža Mikaca.
Na mesečenem turnirju za prehodni pokal ŠŠD se je zbralo 15 tek-movalcev. Odigrali so 15 krogov po bergerjevem sistemu s tempom 2x5 minut. Zmagal je Radiša Rajkovise, ki je zbral 12.5 točke. Za njim so se uvrstili: 2. Milan Matko (11.5), 3. Milan Goršek (11), 4. Robi
Podlipnik (10) in 5. Ivan Dražnik (9).
• Na mednarodnem turnirju v pospešenem šahu Maribor Branik open je nastopilo 131 šahistov iz šestih držav. Po 13 krogih je zmagal Madžar Csaba z 10,5 točkami, najboljši trije Velenjčani pa so bili 62. Milan Matko (6,5), 74. Asim Huremovič (6,5) in 91. Drago Kristan (5,5).
Na hitropoteznem turnirju v Skornem je nastopilo 24 šahistov. Trije najboljši so bili Radiša Rajkovič 11,5, Matko Milan 10 in Asim Huremovič 9,5.
■ A.N.
Konjeniški klub Veniše
Kmalu prvo mednarodno tekmovanje
Mladi po času delovanja so člani Konjeniškega kluba Veniše, vendar dobri gostitelji in odlični organizatorji. To so dokazali v soboto in nedeljo s konjeniškim turnirjem, ki je v lepem okolju zelo dobro uspel, že v začetku julija pa bodo izvedli še odmev-nejšo prireditev, to bo velik mednarodni turnir v preskakovanju ovir.
Dvodnevno tekmovanje je bila torej dobrodošla preizkušnja pred zahtevnimi organizacijskimi posli, nastopili pa so jahači iz enaj-stih slovenskih klubov. Od prvega do tretjega mesta so se v posa-meznih kategorijah izmed velenjskih jahačev uvrstili Maja Novak, ki je dvakrat tudi zmagala, Robi Skaza, Matjaž Čik in Urh Bauman, za domači klub Veniše pa so na stopničkah stali Matjaž in Boštjan Brinjevec ter Nataša Burger, enkrat tudi na najvišji.Oba dneva so izvedli tudi tckmovanje eno in dvovpreg in oba dneva sta bila zmagovalca ista. Pri enovpregah Jože Črešnovar z Rečice ob Savinji, pri dvovpregah pa Milan Košenina z Gomilskega.
■ jp
Lepo okolje in lep parkur sta že prva pogoja za uspešno tek-
movanje
LK Mozirje
Naslov in trije rekordi
V Novem Mestu je bilo konec tedna državno prvenstvo 7. med-narodnim turnirjem v disciplini poljsko streljanje "field" (24 + 24 tarč), nastopilo pa je preko 70 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije.
Pri članicah je Bernarda Zemljak Perhač postala prvakinja z novim državnim rekordom (681 krogov), pri članih pa je bil Dušan Perhač drugi, obenem pa je dosegel dva državna veteranska rekor-da (na 24 tarč 352 in na 24 + 24 695 krogov). V tem tednu sta oba za slovensko reprezentanco nastopila v Varšavi na turnirju za veliko nagrado, od 22. do 28. junija pa ju v Bovcu čaka evropsko prven-stvo v isti disciplini.
Mozirski lokostrelci so v nedeljo nastopili na mednarodnem turnirju (Fita) v Varaždinu. Med člani je zmagal Štefan Ošep, v mlajši kategoriji pa sta bila prvi in drugi Aleksander in Sebastjan Ošep.	■
VDC Ježek Velenje
Odlični v Mariboru
V okviru specialne olimpiade Slovenije je bil minuli petek na Taboru v Mariboru atletski miting. udeležili so se ga tudi tekmo-valci in spremljevalci Varstveno - delovnega centra Ježek iz Velenja in v različnih zahtevnostnih skupinah dosegli odlične uvrstitve.
Drugi mesti sta osvojila Damjan Tisnikar v teku na 50 m (2. sku-pina) in Suzana Sadiku prav tako v teku na 50 m (4. skupina);
tretja mesta so si priborili Andrej Veselič v metu žogice (1. skupi-na), Sebastjan Zupanc v teku na 100 m (1. skupina) in Peter Žila-vec v teku na 100 m (2. skupina); četrti je bil Poldi Jelenko v teku na 100 m (2. skupina), četrta pa je bila tudi štafeta 4 x 100 metrov (1. skupina), tekli pa so Peter Žilavec, Poldi Jelenko, Damjan Tisnikar in Sebastjan Zupanc.
Za letošnje šolsko leto so tekmovanja zaključili, trenirajo pa še vedno zelo pridno.
■ D.F.
14 KilS ĆAS
OBVEŠČEVALEC
17. junija 1999
mm močam
Od četrtka 17. 6. do sobote 19.6. ob 18.uri in 20.30uri
Vnedeljo 20. 6. od 10.ure dalje, nepretrgoma do 20.ure Ob 20.uri- zadnja predstava (ob obletnici otvoritve novih kinodvo-ran)
Ponedeljek 21.6. ob19.uri MAŠČEVANJE
akcijski triler Režija: Brian Helgeland Vloge: Mel Gibson, Gregg Henry, Maria Bello Dolžina: 103 minute Porter in pajdaš Vai ukradeta lepo vsoto denarja, ko pa pride čas, da bi si plen razdelila, naredi Val tri usodne napake: vzame tudi Porterjev delež, vzame Porterjevo ženo in mu skuša vzeti celo življe-nje.Toda Porter se ne da. Vrne se, brez vsega in trdno odločen, da se maščuje. Hoče svoj denar nazaj, pa naj stane, kar hoče. V nedeljo do 20.ure je možen vstop v kino z eno vstopnico ob katerikoli uri, film predvajamo nepretrgoma. Pred zadnjo predstavo ob 20.uri -torta za obletnico. Ob nakupu vstopnice-presenečenje. Cena vstopnice je v nedeljo samo 400 SIT!
Torek 22.6. ob 20.30uri Sreda 23.6. ob 20.30uri
ŠESTDNI, SEDEM NOČI
avanturistična romantična kome-dija.
Režija: Ivan Reiteman Vloge: Harrison Ford, Anne Heche Dolžina: 101 minuta
Urednica modne revije v New Yorku mora službeno odleteti na Tahiti. Lokalni pilot ji ponudi pomoč. Sledi grozna nevihta in letalo mora zasil-no pristati na neznanem otoku. Tu ju čaka najhujša življenjska preiz-kušnja. Za razvajeno meščanko je
to le preveč toda nagon po samo-ohranitvi jima pomaga premagati fizične in tudi psihične probleme, ki

jih imata tudi drug z drugim.
"M I
V soboto 19.6. ob 16.uri, RAZTRESENIPROFESOR
komedija
Vloga: Robbin Williams
W nagfellj® 1®.®= ®lb
ob 16. uri
RAZTRESENIPROFESOR
ob 18. uri
ŽIVUENJE ŽUŽELK Cena vstopnice v nedeljo je 100 SIT!
Filmski ciklus ROMANTIKA NA VSE NAČINE:
Torek 22.6. ob19.uri Sreda 23.6. ob19.uri
ŠESTDNI, SEDEM NOČI
(avanturistična romantična kome-dija)
Cena vstopnice za filmske cikluse v mali dvorani bo do konec avgusta 500 SIT!
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT, za filmski ciklus 500 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in da-Ije.
Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure.
Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
TRGOVINA KOSARICA fl#*KA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) ^
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNA PONUDBA
RASTLINSKO OLJE ANETA 1 L 189,90		KRMNI JEČMEN	24,90
KAVABAR110G	169,90	KRMNA KORUZA	26,90
SLADKOR 50/1 KG	124,90	KRMILNA MOKA	17,90
VEGETA 1 KG	869,90	METLA SIRKOVA	349,90
SADNI SIRUP ANETA 3 L	599,90	OGLJE 3 KG	299,90
MOKA TIP 500 KATIČ 25/KG	61,90	T0ALETNI PAPIR 10/1	215,90
RADENSKA 6/1,5 L	109,90	PIVO LAŠKO 25/0,5 L	126,00
JERUZALEMČAN 12/1 L	298,90	PIVO PILS 25/0,5 L	65,90
CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. VABIMO VAS V NAŠO PRODAJALNO, KJER VAS ČAKA VELIKAIZBIRA KOZARCEV, SKODELIC, SKLED, JEDILNIH SERVISOV, NA TEKSTILNEM ODDELKU PA POLETNA OBLAČILA. ZA VROČE DNI PA LAHKO KUPITE V KOŠARICI ŽE OHLAJENO PIJAČO.
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICIKUPUJE!
ONESNAZENOST ZRAKA
OBČINA SOSTANJ UPRAVA
Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, telefon: 063/ 40-310, faks: 063/ 883-021
Obveščamo vse občane, da je v prostorih občine Šoštanj -1. nadstropje, Trg svobode 12, Šoštanj ter v prostorih KS Skorno Florjan, v času od 27. maja do 28. junija
javno razgrnjen
osnutek Prostorskih ureditvenih pogojev za območje urejanja S 4/32, Pohrastnik pri Šoštanju, ki ga je izdelala ARHEA, Projektivno podjetje Velenje, pod št. 22/98, v oktobru 1998.
Javna obravnava razgrnjenega osnutka bo v dogovoru s KS Skorno - Florjan, organizirana
v ponedeljek, 21. junija ob 19. uri v prostorih gostišča Acman v Florjanu.
V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo pisne pripombe in predloge vsi občani in delovni Ijudje, podjetja ter druge organizacije in skupnosti in jih posredujejo županu občine Šoštanj.
OBČINA ŠOŠTANJ
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJIZA LETO 1999
Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje z namenom nadaljnjega uveljavljanja in krepitve inovacijske dejavnosti v Savinjsko-šaleški regiji, objavlja razpis za prijavo za podelitev priznanj in diplom najboljšim inovacijskim dosežkom v letu 1999.
Informacije v zvezi z razpisom so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Rudarska 6 a, Velenje tel.: 856-920, 855-645.
Prijave zbiramo do 29. oktobra 1999.
Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki
razpisuje prosto delovno mesto učitelja razrednega pouka za določen čas tod 1.9.1999 do 31.8.2000], s polnim delovnim časom
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 8 dneh po objavi na naslov šole s pripisom "ZA RAZPIS". Prednost pri izbiri bo imel kandidat[-ka), ki bo pripravljen voditi gledališki krožek [priložite morebitna dokazila). Kandidati bodo obveščeni □ izbcru v zakonitem noku.
Velenje, Simona Blatnika 1 tel.: 063/861-026, fax: 063/851-821
Šaleška knjigarna in papirnica vam nudi:
-	vse učbenike in delovne zvezke za osnovne in srednje šole,
-	vse ostale šolske potrebščine (zvezke, torbice, pisala, nahrbtnike, copate in podobno),
-	izkoristite ugoden nakup pred 30. junijem zaradi spremembe davka,
-	nudimo prodajo na 3 čeke.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
ČETRTEK, 17. junija: .oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročto; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 ZdravniŠki nasveti; 18.00 DJ news; 18.36 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 18. junijo:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 9.00 TuristŠria ponudba Zreć in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 19. junija:	.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 20. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine Cestjtjse; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 21. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 PoroCffa; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avtomoto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svide-nje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 22. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročiia; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoročHa; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tecna; iB.OTrrea svidenje.
SREDA, 23. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težavaje vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko po-stajo Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obvešćamo vas, da je tel. : 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je po-trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. la inlorma-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko števiiko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 17. junija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Kočevar in dr. Urbanc Petek, 18. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Slavić, nočni dr. Stravnik in dr. Friškovec Sobota, 19. junija - dežurni dr
Vrabič in dr. Pirtovšek Nedelja, 20. junija - dežurni dr. Vrabič in dr. Pirtovšek Ponedeljek, 21. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Grošelj in dr. Gusič Torek, 22. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Urbanc in dr. Žuber Sreda, 23. junija - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
19. in 20. junija - dr Boris Žmavc, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežuma služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80.
felefrasta postajaŠoštanj:
Od 18. do 25. junija - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117.
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do
16. ure. 8: 898 17 51
Dežurna pogrebna služba PUR pokopališče Podkraj:
Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128.
17. junija 1999
OBVEŠČEVALEC
NilŠ ĆAS 15
GIBANJE PREBIVALS TVA
mali OGLASI
aparati in stroji
LASERSKI TISKALNIK HR Laserjet 4+, zelo ugodno prodam. s 063-856-899.
MOLZNI STROJ VIROVITICA, ugod-no prodam. -b 893-604. S0NY MHC-RX100 AV, malo rab-Ijen, ugodno prodam. -b 0609-643-
235.
glasbila ——
FRAJTONARICO MENGEŠ, trl vrst-no, primerno za učenje, rabljeno, prodam. -b 850-557. Cena 130.000
GRADBENI MATERIAL
MAL0 SAL0NITK0, rjave barve, 40 x 60 cm, 80 m2, prodam. s 893-318.
DESKE IN LETVE za streho, prodam. » 881-074.
kupim '9hhhb
KUPIM ZAJČNIKE.« 0601-88-297. ostalo m—i
NA OTOKU PAGU v mirnem kraju ob morju oddajamo apartmaje, b 00385-23-692-227.
posesti
VIKEND, 1 ha zemlje, zazidljive par-cele, Lom-Topolšica, prodam. -b 483-735.
PARCELO V STUDENCIH pri Ponikvi v izmeri 1225 m2, prodam. đ 892-214, popoldan.
razno prodam
Glin Nazarje, velikost 65 x 112. s 851-181.
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO ME-
BLO v sestavu dvosed, kot, trosed raztegljiv v ležišče, prodam. b 862-068.
UGODNO PRODAM veliko otroško sobo. -b 863-605. KLETNA VRATA, 135x210 cm,in dvižna garažna vrata lesena prodam. ■b 857-688.
stanovanja
TRISOBNO STANOVANJE, 75 m2,
na Kardeljevem trgu, prodam. đ 063-856-899.
ENOSOBNO STANOVANJE oddam pod posebno ugodnimi pogoji. Ponudbo pošljite na upravo lista, Naš čas, p.p. 89, z oznako šifre "Priložnost".
ODDAM ENOSOBNO NEOPREMLJE-NO STANOVNJE. -b 865-003.
vozila wmm
OPEL KADET CITY, letnik 79, reg. do 4/2000, prodam za 80.000 SIT. -b 854-937.
NOV MOTOR SKUTER, MASAŽE 50.
■b 893-515.
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 24 KM,
s prikolico, prodam. & 850-844. ZASTAV0128,1.89, 55.000 km in prenosnin telefon Simens, prodam. s 882-940.
JUGO 45, letnik 87, reg. do 8/99, ugodno prodam. -b 862-148. SREDNJE VELIKO GORSKO KOLO in
tri tenis loparje, prodam. s 041-753-378.
zaposlitve
ZA POMOČ PRI VODENJU poslovnih knjig iščem vestno žensko 2 do 3 ure tedensko. Ponudbe pod "Vestna".
IŠČEMO VARSTVO NA DOMU za
enoletno deklico, predvidoma od septembra dalje. -b 851-606 ali 041-677-310.
živali
ŽREBIČKA, LEPEGA, lepo vzgojene-ga ter kozo z 8 tednov starimi koz-lički, prodam. Cena po dogovoru. e 850-918.
BIKCA, starega 10 dni, prodam. -b 763-238.
STE OSAMLJENI, potrebujete prija-telja? Na vas čakata dva mlada psička mešančka, nižje rasti. s 8982-111 ali 0602-55-804.
AKCIJSKA PRODAJA mladih kokoši, ki že nesejo po 750 SIT/kom v nedeljo 20.6. od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. -b 0602-61-202.
BIKCA SIMENTALCA PRODAM. -b
041-794-301.
TELIČKO SIMENTALKO, 140 kg,
prodam.s 882-710.
PISCANCE, 2 kg, prodam. s 885-116.
PRAŠIČKE, od 20 do 40 kg, težke ugodno prodam. -b 709-340. PUJSKE, težke 25 do 40 kg, pro-
RDEČEIN BELO VINO, zelo ugodno prodam. -b 763-238.
ZELO DOBER JABOLCNIK, slivovo žganje ter sveža domača jajca pro-damo. -b 863-234. OKRASNI VRTNI VODNJAK IN VRT-
NO UTO, prodam.s 893-210.
STANOVANJ. OPREMA
PRODAM štrešni okni EKO EKSTRA
Siitri in sUic od bUinjih uti luijliujsi (>(/ Hsimih Main ill JMlVSlL.
PE VRTNARSTVO POGREBNA SLUŽBA
Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje piačila dogovarjamo posebej.
POGREBNA SLIIŽBA PUP, POKUPALIŠČE PUOKRAJ
063/865-866,0669/640-208,0609/620-128
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene
REZIKE KLANČNIK
rojene Rotnik
se zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti
ter darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujem družinam Zabukovnik, Blažič, Lipnik in Tevž za nudeno pomoč.
Iskrena hvala dr. Kralju in osebju Internega oddelka Bolnišnice Topolšica, gospodu župniku za cerkveni obred in gospodu Janezu Zapušku za poslovilni govor.
Žalujoči moi Franček
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega ata
JOZETA LOMSKA
11. 8.1934 - 10. 5.1999
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, gospodu dekanu Marjanu Kuku za po-greb in pogrebno mašo, kolektivu Premogovnika Velenje, rudarski godbi, govornikom,
pevcem in častni straži.
Žalujoči: žena Iva, sin ImcIo z ieno Sigrid in vnukinjami Aleksandro, Andrejo in Simono
dam.H 881-764.
TELICO LIMUZIN, 120 kg, za nadalj-no rejo, prodam. -b 892-374. POL PRAŠIČA prodam. v 881-846, zvečer, po 21. uri.
KUPIMO - NAJAMEMO
•Različna stanovanja v Velenju PRODAMO:
•Garsonjero s kuhinjsko nišo in balkonom 37 m2 v Šaleku, II. nadstropje, opremljeno, cena 42.000 DEM, plačati čim prej, vseljiva 1.1.2000, do konca leta vam plačujemo mesečno najemnino 300 DEM
063/ 861-805, 0809/ 824-775,041/ 820-289
Upravna enota Velenje Poroke:
Mojca Čepin, Velenje, Tomšičeva c. št. 21 in Valerij Skočaj, Velenje, Tomšičeva c. št. 39; Magda Benko, Velenje, Šalek št. 102 in Franc Retko, Šalek št. 102; Marija Polak, Gorenje št. 16/a in Damjan Rožič, Topolšicašt. 103/c.
Pavlina Viher, Lipje št. 28/a, roj. 1926; Matilda Naraločnik, Velenje, Kidričevac. št. 13, roj. 1917; Marija Petkovska, Šempeter v Sav. dolini št. 184/c, roj. 1925; Terezija Klančnik, Velenje, Ul. Janka Ulriha
št. 8, roj. 1928; Anton Marčinko, Braslovče št. 65, roj. 1933; Pavla Rovan, Laško, Poženelova ul. št. 6, roj. 1908.
Upravna enota Žalec Poroke:
Bojana Grm, Liboje in Aleš Polak, Liboje; Renata Grobelšek, Ločica ob Savinji in Bojan Bašič, Breg pri Polzeli.
Ivana Stopar, stara 76 let, Mozirje, Cesta v Loke 15; Ivan Rogel, star 46 let, Kaplja vas 43.
	V SLOVO
	
	V torek, 8 junija, nas je zapustila
	TILKA NARALOČNIK
	rojena Podvratnik 2. 2.1917 - 8. 6.1999
	
Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu. Vsem, ki smo jo imeli radi in jo spoštovali, bo ostala v lepem spominu. Hvala za izrečene besede sočutja, darovano cvetje in sveče.	
	OTROCIZ DRUŽINAMI
Sam Bog poklical Te je k sebi, to bija je želja Tvoja, a v nas bolečina in praznina v domu je ostala.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame
PEPCE VRCKOVNIK
rojene Leskošek 3.3.1929 - 6. 6.1999 iz Topolšice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, osebju Bolnišnice Topolšica in kolektivu Gorenja -Kopalnice za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvala tudi dr. Stuparju za zdravljenje, KS Topolšica, go-spodu Kompanu za nagovor in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: moi Miha, sinovi Dušan, Miha in Primoi ter hčerka Martina z druiinami
ZAHVALA
Kljub upanju in močni volji je pod težo krute in težke bolezni omahnila naša draga mama, tašča, stara mama, sestra in teta
PAVLA VIHER
iz Lipja 22.1.1926 - 4. 6.1999
Vnaših srcih še živiš,	y naitežjih trenutkih nismo ostali sami, zato se iskreno zato pot nai vodi tia, . ...	..	...	, „.,.
,. .... . .v	zahvanuiemo vsem, ki ste nam pomagali tn nas tolazih. kjer v tisim spis. 1 1	'	1 b
Tam skupaj smo v nemi bolečini, Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pnjateljem, z žalostjo in lepimi spomini. sosedom in znancem za nesebično pomoč v težkih tre-
nutkih, za izročeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sve-te maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju bolnišnic Celje in Topolšica ter vsem zaposlenim v Domu za varstvo odraslih Velenje. Hvala tudi sodelavcem in sodelavkam Gorenja KA, Eko ter cerkvanim pevcem, pevcem, govorniku za poslovilne besede ter izvajalcu Tišine. Posebna hvala gospodu župniku in pogrebni službi Usar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Zalujoči hčerki Stanka in Zdenka z druiinama, sestra Zinka in ostali sorodniki
16 NJIS Ćas
VRTIUAK
17. junija 1999
-Rokometaši Gorenja so prvenstvo že zdav-naj končali. Med pri-prave na novo sezo-no pa je sodil tudi ogled premogovnika. Njihov novi trener Miro Požun, ki je na-sledil Toneta Tislja, se je odločil za nov prijem - ta mladim bo najprej, predeno bodo začeli trenirati malo pokazal, kako se v gospodarstvu de-la, da ne bodo mislili, da je na svetu samo šport.
-V nedeljo se je končalo pr-venstvo za nogometaše, tu-di za Rudar, ki je na koncu pristal na 3. mestu. Veliko zaslug za to imajo tudi nji-hovi zvesti navijači Velenj-ski knapi, ki so rudarje spremljali tudi na gostova-njih. Za nogometaše vemo, da so plačani po delu, če so tudi navijači, se pa ne ve. Posnetek je iz Kopra.
-Prihodnji teden se bo končalo šolsko leto za osnovnošolce, ki bodo do-bili vsak svojo "plačo", eni več, eni nekoli-ko manj, tretji pa se bodo mor-da še borili za "zajamčenega". Večini se ne bo se treba učiti, ne bo treba bra-ti, ne bo spraševanja, ne bo kontrolk, ne bo ... Ne bo želi-ranja. Posnetek je nastal na osnovni šoli Bi-be Roecka v Šoštanju.
•••••••••••••••••••••••••
' I; š- - "^.. K- . ■ -
REZANJE SOSTANJA
Reclmo, da bi Marjan Podobnlk, podpredsednik Vlade RS, na tiskovnl konferenci izjavil: "Raz-mišljam, da bi se odpovedal politiki, saj ocenjujem dosedanja dogajanja v Republiki Sloveniji bolj mlate-nje prazne slame, kot tvorno iskanje razvojne poti." Po takšni izjavi bi naslednji dan vsi mediji na široko ugibali, ali je Marjan Podobnik že podal odstopno izjavo s funkcjje podpredsednika. Vlade in ali se VTača nazaj med kmetijske pospeševalce?!
Seveda Marjan Podobnik takšne izjave ne bi dal, tudi če bi bila resnična! Lepše je namreč vladati ob mlatenju prazne slame, kot pa za manj denarja trdo delati. Vprašujem pa se, aJi bo odstopil Podobnikov strankarski kolega, eden od treh podžupanov občine Šoštanj? Ta pa je izjavil, da v občini Šoštanj mlatijo prazno slamo. Tako sem odslej tudi jaz dolžan jemati svoje pisanje zelo resno, kajti sam sem v tej rubriki že nekajkrat konkretno popisal občinsko mlatenje praz-ne slame, ob tem pa pogosto upal, da je resnica skrita in drugačna. Zdaj je moja zaznavanja potrdil podžupan, zato o tem ne gre več dvomiti. Nenazadnje tudi zato, ker je podžupan kmetijski strokovnjak in zanesljivo dobro loči prazno slamo od snopov polnih. zlatega zrnja. Torej drži. V občini Šoštanj je več mlate-nja prazne slame kot tvornega iskanja razvojnih poti.
Jaz imam podžupane za pametne Ijudi. Dvomim, da bi na svoje delo pljuvali z izjavami, da mlatijo prazno slamo. Zaradi tega se mi samo od sebe zastav-]ja vprašanje, kdo v občini Šoštanj bo]j mlati prazno slamo, kot pa da bi tvorno iskal razvojne poti? Ali je to opozicija? Mogoče je bilo pa res mišijeno, da opozi-cija mlati prazno slamo. A to ne more biti tako hudo, da bi moral podžupan vreči puško v koruzo, (ali v koruzno slamo.) Opozicija namreč nima večlne in je neenotna. Do besede pa pride samo na svetu občine, kar je silno redko. Zato lahko v prispodobi rečemo, da opozicija nima niti cepcev, s katerimi bi mlatila polne snope, kaj šele prazno slamo.
Ce ne opozicija, kdo torej? Občinska uprava? Lah-ko bi našli kar nekaj argumentov, da na upravi mlati-
jo prazno slamo, a je v tem občinskem organu situaci-ja zapletena, tako da ne moremo enostavno reči, da nič ne delajo, ali pa da veliko delajo brez učinka, ali pa da je učinek, če nič ne delajo. Dejstvo je, da hodijo v službo in tam bolj aJi manj aktivno preživljajo svoj delovni čas. Če bi merili njihovo produktivnost s kilo-grami porabljenega papirja, bi njegovprodajalec goto-vo izjavil, da je produktivnost občinske uprave zelo velika. Vprašanje pa je, kaj bi o produktivnosti rekla čistilka, ki meče papirje stran! Da je produktivnost sicer velika, a je tudi veliko škarta? Za izmet pa ne smemo kriviti samo občinske uradnike, kajti mnogo-krat dobijo naročilo, da morajo narediti kaj nezako-nitega in se potem mučijo in zavijajo in zapletajo stvari, da bi bile naročniku po godu in hkrati ne bi bile nezakonite. Temu bi sicer lahko rekli mlatenje prazne slame, a jo mlatijo marljivo, da jim ni mogoče očitati nedelavnosti. Naj zaokrožimo s prispodobo podžupana. Občinska uprava bi mlatila pa ne more. Ko so snopi žita, ni cepcev, ko pa pridejo cepci, ni več snopov. Zgodi pa se včasih, da imajo cepce in dobijo prazno slamo, a so preveč pametni, da bi se utnjjali z mlatenjem po njej!
Prazne slame torej ne mlati ne opozicija, ne občinska uprava. Kdo torej? Sveti krajevnih skupno-sti? Glede na to, kako po županovem žvižganju žejni plešejo na obrežju proračunske reke, bi lahko sklepa-li, da sveti krajevnih skupnosti tudi ne mlatijo praz-ne slame. Kajti če bi jo, bi imeli vsi potolčene betice v katerih hranijo prazno slamo. Očitno tudi ti nimajo cepcev, da bi mlatili prazno slamo! Torej mlati prazno slamo tisti, ki ima v roki cepce. To pa je župan! Z nji-mi mlati prazno slamo. In ker je mlačva, tudi če gre samo za prazno slamo, precej težko opravilo, je jasno, da to počenja vedno samo z enim cepcem. Ki ga po potrebi menja.
Toliko o mlatenju prazne slame. Kar se pa tiče tvornega iskanja razvojnih poti, ki ga eden od podžupanov ne opazi, pa je odrešujočo formulo odkril njegov kolega, drugi podžupan. Ta je za razli-ko od prvega prepričan, da ni nič hudega, če župan s cepci mlati prazno slamo. Bil je namreč demokra-tično izvoljen in to dejstvo samo po sebi kaže na pra-vilnost takšnega početja.
Pa naj bo tako!
■ Perorez
Med tistimi, ki si zaslužijo pohvalo V naši rubriki, je hišnik stanovan-jskega bloka Kardeljev trg 7, Ramiz Joldić. Takole je pred dnevi urejal okolico.
EUROPEAN COMPCTmOM FOn TOWNS ANĐ VfLLAGES IN BLOOM
(Sntante Ffcrofe
VELENJE

SLOVENIJ4
• ••••••••
Na zelenici med reko Pako in Zdravstvenim domom smo pred nedavnim ujeli v naš fotoaparat "božično drevo" - tako ga je imenoval eden izmed občanov, ki je opozoril nanj. Povedal je, da je ležalo tam vse od novega leta, ko ga je verjetno nekdo hotel odnesti domov, pa mu to ni uspelo, le zlomil ga je.
s

FRKANJE
Vgozd
Tudi v neposredni bližini Velenja smo dobili gozdno učno pot. Slišimo, da je namenjena osnov-nošolcem. Morda bi je bilo bolj potrebni odrasli.
Tekma
Na Kosovem je bila prava bitka, kdo bo prej: Rusi ali Natovci. Pre-gnanci si seveda želijo, da bi v ta "boj za Kosovo" čimprej vključili tudi njih.
Grafiti
Doslej so se grafiti v glavnem razlikovali po vsebini, zdaj se še po barvi. Ampak zato tisti zlati, ki so se pojavili na velenjskem vrtcu, niso nič bolj žlahtni.
Belo - črno
Iz Bel-gije prihajajo vse bolj tem-ne vesti z okusom po zastrupljenih živilih.
Prazna slama
Marjan Jakob je postal dvojni di-rektor, zato pa se je pripravljen odpovedati mestu podžupana. Kot kmetijec pač najbolje ve, kaj po-
meni mlatiti prazno slamo.
Kot nekoč
Vse več ljudi prisega na to, da bi spet jedli po receptih naših babic in dedkov. Taki recepti se še naj-dejo, a za taka živila so potrebne tudi babice!
Visoka napetost
Po ministru zdaj nimamo niti več državnega sekretaija za energeti-ko. Alojz Kovše zanika, da bi se bil za odstop odločil zato, ker se ne pusti komandirati ženski.
Spet združevanje
Na območju Zgornje Savinjske doline spet snujejo enotno komu-nalno podjetje. Pogoj je le, da je sedež v Gornjem Gradu. To pa vsekakor ni malenkosten pogoj.
Osvežitev
Bolj ko bo vroče, bolj se bodo Velenjčani ozirali proti Šoštanju. Zaradi bazena.
Izguba
Za to, da ima velenjska komu-nalnina enota Pokopališče izgubo, ne gre kriviti mrtvih.
17. junija 1999
REPORTAZA
vas 17
V soboto na Roglo
Zaključek tedna upokojeneev bo medobčinska zveza tudi le-tos izvedla ana Rogli, na tem prelepem delu Pohoija. Srečanje bo v soboto, 19. junija, potekalo bo ves dan, udeležilo pa se ga bo 360 upokojencev in upokojenk iz vseh petih društev.
Letos bo srečanje še posebej pestro, saj so nanj povabili dva-najst parov zlatoporočencev, obenem pa bo Medobčinska zveza DU Velenje razvila svoj prapor, katerega botre so vse tri občine.
V navadi seveda je, da bodo dopoldne na vrsti šaljive igre na prostem, po kositu pa bo kulturni spored, z razglasitvijo iz-idov iger in skromno obdaritvijo zlatoporočencev.
Dobitnice Gallusovih značk so zahtevale fotografiranje z ve-lenjskim županom Srečkom Mehom
Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje
Letos se je največ ekip udeležilo prav tekmovanja s kroglo
na vrvici
ljev), Šmartno ob Paki I (181) in Velenje IV (177); ženske: Šmartno ob Paki (160), Velenje ( 138) in Pesje (137). Posamez-niki: Franc Krištof iz Velenja (57), Alojz Podvratnik iz Šmart-nega ob Paki (55) in Drago Zaponšek iz Pesja (53); posamezni-ce: Jožica Drofelnik (50) in Marija Dobnik (50), obe iz Šmart-nega ob Paki (44), tretja pa je bila Jožica Šterk (43) iz Velenja.
Škalsko jezero:
Ulov rib
Kljub slabemu vremenu se je v petek ob Škalskem jezeru zbra-lo doslej največ ribičev - upokojencev: dve ekipi sta bili iz Vele-nja, po ena iz Škal, Šmartnega ob Paki, Šoštanja in Pesja, tekmo-vanje je izvedlo DU Škale, ribiči pa so bili z ulovom zadovoljni.
Prva velenjska ekipa je ulovila največ (3650 gramov), za njimi so bili kolegi iz druge ekipe DU Velenje (3450), tretji pa Šoštanjčani (2100).
Natančni sodniki RD Velenje so pri posamezniki največ steh-tali Branku Vreči iz Velenja (1850), drugi je bil Silvo Koželjnik iz Šoštanja (1750) in tretji Martin Pliberšek iz Velenja (1350).
Restavracija Jezero:
Prvo mesto in pokal si je priborila prva velenjska ekipa
Petje na vasi
V navadi je , da je ob zaključku tedna upokojencev na vrsti priljubljena kulturna prireditev "petje na vasi." Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje jo je letos izvedla v sodeio-vanju z DU Pesje in Območno izpostavo Sklada Rebulike Slove-nije za ljubiteljske dejavnosti, ubrano petje pa je bilo tokrat slišati v prostorih restavracije Jezero.
Stevilnim, ki so poslušali petje tudi pred vrati prepolne restav-racije, je zapelo sedem zborov: mešani zbori DU Velenje, DU Šoštanj, DU Vinska Gora in DU Ravne - Šoštanj ter ženski pevski zbor DU DU Velenje in dolgoletne gostje te prireditve pevke iz Stare vasi. Nastopili so tudi recitatorji Dolfe Lipnik iz DU SKale, Franc Hudomal iz DU Šoštanj in Hilda Steblovnik iz DU Šmartno ob Paki, ki je eno svojih recitacij posvetila pones-rečenim učencem šmarske šole.
Župan mestne občeine Velenje Srečko Meh je dolgoletnim pevkam DU Velenje podelil bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke, poslušalci pa so bili navdušeni nad ubranim in lepim pet-jem in so zbore nagrajevali z dolgotrajnimi ploskanji. Še posebej je "vžgala" pesem "nimam cajta" v izvedbi mešanega zbora iz Vinske Gore.
■ Besedilo in slike: Bogdan Mugerle
Vzdušje so najbolj zagreli pevci in pevke iz Vinske Gore
Streljanje z zračno puško
V organizaciji DU Velenje je bilo na strelišču Mroža tekmovanje z zračno puško, ki se ga je udeležilo sedem ekip - po dve iz Vele-nja in Šmartnega ob Paki, po ena pa iz Šoštanja, Pesja in Škal.
Najbolj mirno roko so imeli člani prve velenjske ekipe, ki so nastreljali 657 krogo, za njimi so bili strelci druge velenjske eki-pe (622), tretji pa upokojenci iz Šmartnega ob Paki (576). Tudi med posamezniki so bili najbolj natančni Velenjčani in sicer Stane Rek (171), Fanika Razbornik (164) in Anton Misja (163).
Prvo mesto je bilo odprto vse do zadnje poteze
Velenje:
Balinanje
Upokojenke in upokojenci so se v balinaju pomerili na osred-njem velenjskem balinišču. Med tremi ženskami ekipami so bile najboljše Velenjčanke, druge so bile upokojenke iz Pesja in tretje iz Šmartnega ob Paki. V konkurenci upokojencev je bila najboljša pr-va velenjska ekipa, druga je bila iz Šoštanja, tretja druga ekipa Ve-lenja, četrti so bili balinaiji iz Šmartnega ob Paki in peti iz Pesja.
Tekmovanje so popestrili še z igro v krog. Najbolje je bližala Marija Kodrun (64,0 cm), za njo pa Štefka Drolc (88,5) in Jožica Šterk (90,0); najboljši trije pri moških: Darko Zdovc (70,0), Jože Vidali (72,5) in Oto Fijavž (82,5).
Šoštanj: Kegljanje
Soštanjsko društvo upokojencev jepripravilo kegljaško preiz-kušnjo na štiristeznem kegljišču TEŠ-a. Zanj so se prijavile tri moške ekipe iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki ter ve-lenjska ženska ekipa.
Vnaprej je bilo jasno, da bodo ekipno spet najboljši Ve-lenjčani, ki so podrli 524 kegljev, drugi so bili Šoštanjčani (462) in tretji upokojenci iz Šmartnega ob Paki (396), malenkost za njimi (389) pa so zaostale upokojenke iz Velenja.
Med posamezniki sta se najbolj izkazala Šoštanjčana Zvonko Tonkli (129 in 39) in Milan Hudej (129 in 22), tretji je bil Tone Povše iz Šmartnega (128), pri ženskah pa so se Velenjčanke zvr-stile takole: Silva Silovšek 126, Milica Kovač (115) in Zalika Špegel (106.
Med moškimi in ženskami sta bili najboljši ekipi iz DU Velenje
Šmartno ob Paki: Kegljanje s kroglo na vrvici
Kegljanje s kroglo na vrvici je bilo pred društvenim domom v Šmartnem ob Paki, žal pa v slabem vremenu in pod dežnikom. Kljub temu je bilo najštevilnejše med vsemi, saj so prišle iz Vele-nja štiri ekipe, iz Šoštanja, Šmartneha ob Paki in Škal po dve ter ena iz Pesja, pri ženskah pa po ena ekipa iz Velenja, Pesja, Škal in Šmartnega ob Paki. Najboljše tri ekipe pri moških: Velenje III (183 podrtih keg-
Znova veliko športnega duha, razvedrila in pesmi
Za letošnji in že 15. po vrsti teden upokojencev je Me- SoŠtanj: dobčinska zveza društev upokojencev Velenje znova pripravila ustaljen program športnih, rekreativnih in kulturnih prireditev kot prejšnja leta. Zanj je poskrbel športni referent Marko Bauman, prireditve pa so dobro pripravila in uspešno izvedla društva v Velenju, Šošta-nju, Pesju Škalah in Šmartnem ob Paki.
V prvem tednu so izvedli tekmovanja v streljanju z zračno puško, balinanju, kegljanju, šahu, ribolovu in kegljanju s kroglo na vrvici, zadnji dan pa je bil seveda namenjen kulturnemu prazniku. To je razumljivo "petje na vasi," ki so ga tokrat izvedli pred restavracijo Jezero. Seveda to ni čisto zadnja prireditev, saj upokojence ter upokojenke iz vseh društev čaka še prijetno srečanje na Rogli.
Pojdimo torej z besedo in sliko lepo po vrsti.
Sah
Tekmovanje v šahu je vedno v prostorih šoštanjskega društva upokojencev, letos pa je šahiralo pet ekip, tri iz velenjskega društva ter po ena iz Soštanja in Smartnega ob Paki.
Prva velenjska ekipa je bila najboljša, druga je prišla iz Smart-nega ob Paki, tretji pa so bili domačini. Med posamezniki sta pr-vo mesto delila Štefan Cvar in Miha Pevnik, tretji je bil Mirko Labus, vsi trije pa so iz velenjskega društva upokojencev.
Velenje:
18 NAŠ ŠAS
TV SPORED
17. junija 1999
	ČETRTEK,
	17. junija
SLOVENIJA 1	
09.30	Male sive celice, kviz
10.35	Zgodbe iz školjke
11.05	Bojza obstanek, 5/12
11.55	Druženje in praznovanje,
	7/10
12.25	Življenje slovenskih vasi:
	Krkavče
13.00	Poročila, vreme, šport
13.40	Intervju
14.30	Zoom
16.00	Osmi dan
16.30	Slovenski utrinki
17.00	Enajsta šola
17.35	Ročne ustvarjalnosti
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Resnična resničnost
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	TV poper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Ne/znani oder
23.20	Veronika Deseniška, ob 50.
	obletnici smrti Otona
Zupančiča 01.20 Resnična resničnost
SLOVENIJA 2
10.00 Videoring s Tino 10.30 Wildbach, 3/13 11.20 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 3/7
12.10 Svet poroča 15.20 Tabaluga, 2/26 15.50 Ljubi, ne Ijubi, švedski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Doktor Finlay, 4/8 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Praznovanje 35. obletnice ansambla Lojzeta Slaka, 1. del
21.05 Ekstremne avanture: vzpon
na hudičev stolp 21.30 Filmski triki: najbolj drzni podvig
22.00 Poseben pogled: inštitut
Benjamenta, ang. film (čb) 23.40 Sovražnikov sovražnik, 1/8
I _ tv J
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad.
10.20	Preciosa, nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Nevarne dirke, nan.
14.30	Hulkove avanture, nan.
15.30	Ograje našega mesta, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17.20	Preciosa, nad.
18.15	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	Četrtkovi spektakli:
Osvajalci, amer. mini serija
00.00	Milenium, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00 09.05
09.50
10.35 10.40 12.00 18.55 19.00 19.05
19.25 19.30 19.55 20.00 20.30
21.40
22.10 22.15
22.40 22.45 22.50
NAJ SPOT DNEVA VIDE0 TOP, ponovitev glasbene oddaje VEČERNI KLEPET; Gost: pater METOD OGOREVC, duhovnik za slovenske iz-seljence v Melbournu VABIMO K OGLEDU TVIZL0ŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE 0TR0ŠKI PROGRAM: 0LI-VER TWIST, 2. del risanega filma
TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP / VABIMO K OGLEDU
GREM0 V KINO
VIDEO NOVICE ZA GLUHE
IN NAGLUŠNE
KAKO BITI ZDRAVIN ZMA-
GOVATI: S.E.M. - 74. od-
daja
REGIONALNE N0VICE ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 16. del NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
PETEK, 18. junija
SLOVENIJA 1
09.30	Ročne ustvarjalnosti
09.45	Enajstašola
10.20	Samo posest, ital. drama
12.05	Resnična resničnost
13.00	Poročila, vreme, šport
14.35	Podomače
15.25	Letni koncert APZ Tone
Tomšič, 1. oddaja
16.00	Ne/znanioder
16.30	Mostovi
17.00	Rdeči grafit
17.35	Oddaja za otroke
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Raziskovalec, 2/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.30	Seinfeld, 21/24
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
23.30	Polnočni klub
00.40	Koncert orkestra Zagrebške filharmonije
SLOVENIJA 2
10.05 10.30 11.20
13.35
14.35
16.10
16.40
17.30 18.05 18.30 19.00 20.00
20.05
21.05 22.55 23.40 00.30
Videoring s Tanjo Doktor Finlay, 4/8 Scapinove zvijače, SNG drama Ljubljana Praznovanje 35.obletnice ansambla Lojzeta Slaka, l.del
Bilo je nekoč na Kitajskem, hongkonški film Alica, evropski kulturni ma-gazin
Vzhajajočemu soncu na-proti, 1/4 Po Sloveniji Otok Jersey, 12/12 Simpsonovi, 17/50 Kolo sreče, tv igrica Danes in nikoli več, kit gr-bavec, 9/20
Z Michaelom Palinom okoli oceana, 9/10 Natalia, franc. film Red in zakonitost, 2/22 Code 10-07,1/8 Sharman, 2/4
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nan.
10.20	Preciosa, nad.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor, je napisala, nan.
13.00	Lesket, 3/4
14.20	Brez zapor z Jonasom
15.30	Ograje našega mesta, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nan.
17.30	Preciosa, nad.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	Moja mačeha je z drugega
planeta, amer. film
21.35	Dosjeji X, nan.
22.30	Tik pred zločinom, nan.
23.30	Nove Emanueline pusto-lovščine, erotična serija
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27
SOBOTA, 19. junija
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Trojčice, 12/13
08.55	Otroška oddaja
09.45	Don Kihot, 37/39
10.05	KinoKekec
11.30	Seinfeld, 21/24
12.00	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Homo turisticus
13.25	Petka
14.40	Gypsy, amer. film
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Navrtu
18.35	Ozare
18.40	Svetčudes, 8/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Kdo je na vrsti, humor. ser.
21.00	Slovenska popevka'99, pr.
22.50	Poročila, vreme, šport
23.20	Življenje z Rogerjem, 12/20
23.40	Mccallum, 6/6
00.30	Enoroki boksar, hong-konški film
SLOVENIJA 2
09.50	Zlata šestdeseta
10.45	Jasno in glasno
11.40	Davov svet, 14. del
12.05	Pearl, 14/22
13.00	Šport
18.05	Teniški magazin
18.25	Kranj: kolesarstvo VN Kranj
18.45	Seul: pred odločitvijo o domačinu Z0I leta 2006, posnetek
19.30	Videoring z Natalijo
20.00	Noro zaljubljena, 7/25
20.25	Jane Eyre,
franc.ital.amer.ang. film
22.15	Cikcak
22.45	Sobotna noč: Chris Jones,
posnetek koncerta 00.45 Srhljivo, 8/12
07.00 Jetsonovi, risana serija 07.30 Reboot, risana serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Doktor Seuss, risana serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, risa-
na serija 09.30 Batman, risana serija 10.00 Šport za otroke, nan. 10.30 Računalničarji, nan. 11.00 Morska deklica, nan. 11.30 Parker Levvis, nan. 12.00 1,2, 3-kdodobi? 13.00 Mlada čarovnica, nan. 13.30 Tom Hanks, dokum. odd. 14.00 Dogodivščine družine
Robinson, nan. 15.30 Nove dogodivščine Robina
Hooda, nan. 16.20 Sinbadove pustolovšćine, nan. 17.15 Pop'n rol, glasbena oddaja 18.20 Beverly hills 90210, nad. 19.15 24 ur
20.00 Filmski maraton z Nickom Noltejem: Princ plime, am. f. Rt strahu, amer. film Mulhollandski hrib, am. f. 02.35 Vsak dobi, ang.amer. film
kanall
27
09.00	DOBRO JUTRO;		52	
	informativno-razvedrilna			
	oddaja		09.00	NAJ SPOT DNEVA
10.15	GREMO V KIN0		09.05	OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov.
10.45	VIDE0 N0VICE ZA GLUHE		10.05	VABIMO K OGLEDU
	IN NAGLUŠNE		10.10	LOKALNI UTRIP KOZJAN-
11.55	VABIM0 K OGLEDU			SKEGAIN OBSOTELJA; in-
12.00	KAKO BITI ZDRAV IN ZMA-			formativna oddaja
	GOVATI; S.E.M. - 74.		10.30	TOP DOG, ameriški film
12.30	ZGODOVINA AVTOMOBI-		12.00	TVIZLOŽBA
	LIZMA; 16. del		12.05	VIDEOSTRANI
12.55	TVIZLOŽBA		18.55	NAJ SPOT DNEVA
13.00	VIDEOSTRANI		19.00	OTROŠKI PROGRAM;
17.55	NAJ SPOT DNEVA			otroška oddaja
18.00	OTROŠKI MIŠ MAŠ, kon-		19.30	TVIZLOŽBA
	taktna oddaja		19.35	OBVESTILA
19.00	REGIONALNE NOVICE		19.55	EPP/ VABIM0 K 0GLEDU
19.05	LOKALNI UTRIP KOZJAN-SKEGAIN OBSOTELJA, in-		20.00	801. VTV MAGAZIN, regio-nalni inform. program
	formativna oddaja lokalnih		20.20	PERLINE 0DRSKE LUČI:
	skupnosti			PARADISE ON ICE, 1. del
19.25	TVIZLOŽBA		20.50	IZ NAŠEGA ARHIVA:
19.30	OBVESTILA			SREČANJE ANSAMBLOV-
19.55	EPP/VABIMO K 0GLEDU			GRAŠKA G0RA1995
20.00	TOP DOG, ameriški film		21.50	801. VTVMAGAZIN, pon.
21.30	REGIONALNE NOVICE		22.10	NAJ SPOT DNEVA
21.35	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO		22.15	TVIZLOŽBA
22.35	TV IZLOŽBA		22.20	VIDEOSTRANI
1 NEDEUA, 1 20. junija	
SLOVENIJA 1	
08.00	Živahni svet iz zgobd
	Richarda Scarryja, 5/26
08.20	Želodko
08.55	Babar, 3/65
09.20	Zvrnjen lonček,
09.25	Pika Nogavička, 15/21
09.50	Ozare
09.55	Nedeljska maša- Braslovče
11.00	4x4
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	Teh naših 30 let pevski tabor
	Šentvid pri Stični, pren.
14.10	Slovenska popevka'99, pos.
16.00	Potepanja
17.00	Po domače
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Alpe-Donava-Jadran
18.40	Po Sloveniji
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.35	Očetje in sinovi
22.30	Poročila, vreme, šport
22.55	Riverdance v New Yorku
23.50	Po Sloveniji
i SLOVENIJA 2	
; 09.00	Videoring z Natalijo
! 09.20	Peščeni grad, slov.čb film
; 11.00	Cik cak
! 11.30	Murphy Brovvn, 16/26
i 11.55	Pripravljeni
I 12.25	Motociklizem VN Catalunya
	do 250 ccm, prenos
j 13.15	Košarka NBA action
j 13.55	Catalunya: motocilizem cata-
	lunya do 500 ccm, pren.
| 14.55	Tacen: SP v kajakih in ka-
	nujih, slalom, prenos
i 16.30	Šport
i 19.10	Kranj: kolesarstvo VN Kranja
i 19.30	Videoring s Sergejo
i 20.00	Tone Partljič: Ščuke pa ni, 4/7
i 21.00	Nacisti, 1/6
i 21.50	Šport v nedeljo
i 22.35	Natalia, franc. film
■F	
i 07.00	Jetsonovi, ris. serija
: 07.30	Kasper, ris. serija
i 08.00	Kremenčkovi, risana serija
! 08.30	Vrnitev v prihodnost, ris.
: 09.00	Ninja želve 2, mlad. film
i 10.30	Kalifornijske sanje, nan.
i 11.00	Beverly Hills 90210, nan.
i 12.00	Brez zapor z Jonasom
i 13.00	Rojen za tek, amer. film
i 14.00	Instinkt, nan.
i 15.30	Skoraj popolni par, nan.
i 16.00	Kako izdelati razred?, am. f.
i 17.45	Ponovno zaljubljena, am. f.
i 19.15	24 ur
i 20.00	Melrose place, nan.
i 20.50	Fotomodeli, nan.
i 21.45	Šola golfa
i 22.15	Teksaški mož postave, nan.
i 23.00	Brez laži, franc film
i 01.00	24 ur
	^MH^., kanall
(	Pim n
	^IM'^ 52
i 'PONOVITVE ODDAJ:	
i 09.00	0TR0ŠKI MIŠ MAS, ponov
i 10.00	IZ PONEDELJKOVE ODDA-
	JE DOBROJUTRO
i 11.00	800. VTV MAGAZIN
i 11.20	ŠPORTNIT0REK
i 11.40	ŠPORTNI GOST: BRANE
	OBLAK, nogometni trener
! 12.10	IZ SREDINE ODDAJE DO-
	BR0JUTRO
i 13.10	801. VTV MAGAZIN
i 13.30	EPP/ VABIMO K OGLEDU
i 13.35	ZAKAJ NE SAMI?; pogovor
i 14.35	IZ PETKOVE ODDAJE DO-
	BR0JUTRO
i 15.35	GREM0VKIN0
j 16.05	LOKALNI UTRIP K0ZJAN-
	SKEGAIN OBSOTELJA
i 16.35	VIDEOSTRANI
i 17.00	TOP DOG, ameriški film
i 18.30	ZA ZDRAVJE SRCA IN
	0ŽILJA
! 18.40	PERLINE ODRSKE LUČI:
	PARADISE ON ICE, 1. del
i 19.10	i KAKO BITI ZDRAVIN ZMA-
	G0VATI, S.E.M. - 73.
i 19.40	i VIDE0 TOP glas. oddaja
i 20.25	i VEČERNI KLEPET: PATER
	METOD OGOREVC
i 21.10	I VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 21. junija
SLOVENIJA 1
09.30	Oddaja za otroke
09.45	Rdečigrafit
10.20	Raziskovalec, 2/13
11.10	Navrtu
11.35	Svetčudes, 8/13
12.00	Alpe, Donava, Jadran
12.30	Utrip
12.45	Zrcalotedna
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Izvrstna ekipa, franc. film
14.50	4 x4
15.20	Polnočni klub
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.15	Pika Nogavička, 15/21
18.00	Obzorntk, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Gozdarska hiša Falkenau, 3/26
21.00	Goreinljudje
22.00	Odmevi
22.25	Univerzitetni razgledi
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Genetika
SLOVENIJA 2
10.00 Sobotna noč, ponovitev 11.55 0tokJersey, 12/12 12.20 Simpsonovi, 17/50 12.45 Danes in nikoli več, 9/20 12.50 Z Michaelom Palinom okoli
oceana, 9/10 13.45 Nacisti,1/6 15.05 Kinoteka: dama iz Šangha-
ja, amer. film 16.35 Sestre, 22/24 17.30 Po Sloveniji 18.00 Evrop. prvenstvo v košarki,
Slovenija:Rusija, prenos 19.40 Glasbena oddaja 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Leteči cirkus Montya
Pythona, 7/45 23.00 Brane Rončel izza odra 00.00 Evropsko prven.v košarki, Hrvaška:ltalija, posnetek
06.00 09.30 10.20 11.10 12.00 12.45 14.30 15.30 16.30 17.20 18.15 19.15 20.00 21.10 00.00 00.30 01.00
09.00
10.15
10.35 10.40
11.10 11.15 18.55 19.00 19.05
19.25 19.30 19.55 20.00
21.00 21.05 22.05 22.10
Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nan. Umor, je napisala, nan. Športna scena Fotomodeli, nan. Angel v belem, nan. Ljubezenske vezi, nad. Preciosa, nan. Prevare, nan. 24 ur
1,2, 3-kdo dobi? Zarota, amer. film M.A.S.H., nan. Glavni na vasi, ris. serija 24 ur, ponovitev
kanall 27 46
52
DOBRO JUTRO, informativ-no - razvedrilna oddaja 801. VTV MAGAZIN, pono-vitev
VABIMO K OGLEDU PERLINE 0DRSKE LUČI: PARADISE ON ICE, l.del TVIZLOŽBA VIDE0STRANI NAJ SP0T DNEVA REGI0NALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: P0-POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, 1. del risanega . filma
TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU MINISTRSKI STOL: Gost: JANKO RAZGORŠEK, mini-ster za malo gospodarstvo in turizem
REGIONALNE NOVICE IZ 0DDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
TOREK, 22. junija
SLOVENIJA 1
09.30	RadovedniTaček
09.50	Waynove dogodivščine, 3/26
10.10	Oddaja za otroke
10.25	Receptza zdravo življenje
11.10	Potepanja
12.10	Gozdarska hiša Falkenau, 3/26
13.00	Poročila, vreme, šport
14.10	Goreinijudje
15.00	Genetika
16.30	Prisluhnimo tišini
17.00	Zlatko zakladko
17.15	Najlepše počitnice
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Frostovo stoletje, 1/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Župnik za deset tednov, 14/20
21.00	TVkonferenca
22.00	Odmevi
22.40	Šport
22.50	Duplessisove sirote, 1/2
00.20	Gledališče Tadeusza
Kantorja, 1/2
01.10	Frostovo stoletje, 1/13
SLOVENIJA 2
10.30	Sestre, 22/24
11.20	Gospodarska panorama
12.15	Studio city
14.45	TVprodaja
15.15	Gypsy, amer. film
17.30	Po Sloveniji
18.05	Saint Tropez, 13/26
19.00	L ingo, tv igrica
20.00	Turistične akcije
20.40	Evropsko prvenstvo v
košarki, Slovenija:Španija, prenos
22.30	Mesec na tujem, hong-
konški film 00.00 Svet poroča
06.00 09.30 10.20 11.10 12.00 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.20 18.15 19.15 20.00
22.00 22.35 23.10 00.00 00.30 01.00
Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nad. Umor je napisala, nan. Nevarne dirke, nan! Top shop Pop'n'rol
Angelv belem, nan. Ljubezenske vezi, nad. Preciosa, nad. Prevare, nad. 24 ur
Resnične zgodbe: obu-božana, amer. film Bolnišnica upanja, nan. Naravnostfantastično, nan. Nevarne dirke, nan. M.A.S.H, nan. Glavni na vasi, ris. serija 24 ur, ponovitev
kanall 27 46
52
09.00	NAJ SPOT DNEVA	
09.05	MINISTRSKI STOL: Gost:	09.00
	JANKO RAZGORŠEK, mini-	
	ster za malo gospodarstvo	
	in turizem	10.15
10.05	VABIMO K OGLEDU	
10.10	TVIZLOŽBA	10.35
10.15	VIDEOSTRANI	10.40
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	OTROŠKI PROGRAM: PO-	11.00
	POTOVANJE V SREDIŠČE	
	ZEMLJE, 2. del risanega	11.30
	filma	
19.30	TVIZLOŽBA	
19.35	OBVESTILA	12.00
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
20.00	802. VTV MAGAZIN, regio-	
	nalni informativni program	12.10
20.20	ŠPORTNITOREK, športna	
	informativna oddaja	12.15
20.40	ŠPORTNI GOST: MIRAN	18.55
	ŽIROVNIK, padalec	19.00
21.10	IZ PRODUKCIJE	19.05
	ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-	
	JE, oddaja televizije IM-	
	PULZ KAMNIK	19.25
21.40	ZA ZDRAVJE SRCA IN	19.30
	OŽILJA KAJENJE IN BOLE-	19.55
	ZEN	20.00
21.50	802. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	21.30
22.10	NAJ SPOT DNEVA	21.35
22.15	TVIZLOŽBA	22.35
22.20	VIDEOSTRANI	22.40
SREDA, 23. junija
SLOVENIJA 1
09.30	Zlatko zakladko
09.45	Najlepše počitnice, 11/12
10.20	Frostovo stoletje, 1/13
11.10	TVkonferenca
12.05	Župnik za deset tednov, 14/20
13.00	Poročila, vreme, šport
13.25	Obzorja duha
13.55	Ljudje in zemlja
14.45	Gledališče Tadeusza
Kantorja, 1/2
15.35	Pomp
16.30	Mozaik
17.00	Podklobukom
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Boj za obstanek, 6/12
19.00	Dobrodošli doma
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Sedmi pečat: pleše sama, film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmidan
23.35	Zefirelli, portret
SLOVENIJA 2
10.30 Saint Tropez, 13/26 11.20 Turistične akcije 12.55 Tacen: Sp v kajakih in ka-
nujih, prenos 14.30 Staviski, franc. film 16.30 Kolo sreče, tv igrica 17.00 Po Sloveniji 17.35 VVildbach, 4/13 18.25 Clermont: evropsko prven-stvo v košarki, Slovenija: Madžarska, prenos 20.15 Marjanca, oddaja tv
Maribor 22.00 Bullit, amer. film 23.50 Evropsko prvenstvo v košarki, ZRJ:Francija, po-snetek
06.00 09.30 10.20 11.10 12.00 13.0)0 14.00 14.30 15.30 16.30 17.20 18.15 19.15 20.00 21.45 22.35 23.10 00.00 00.30 01.00
Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nad. Preciosa, nan. Prevare, nan. Umor je napisala, nan. Nevarne dirke, nan. Top shop
Bolnišnica upanja, nan. Angel v belem, nan. Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare nan. 24 ur
Darovalec, amer. film Hulkove avanture, nan. Naravnost fantastično, nan. Nevarne dirke, nan. M.A.S.H, nan. Glavni na vasi, ris. serija 24 ur, ponovitev
kanali
27
DOBROJUTRO;
informativno-razvedrilna
oddaja
802. VTV MAGAZIN, pono-vitev
VABIMO K 0GLEDU ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST: MIRAN ŽIROVNIK, padalec IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; oddaja televizije IM-PULZ KAMNIK ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA: KAJENJE IN B0LEZEN TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PR0GRAM: GU-LIVERJEVA POTOVANJA, 1. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU NAJ SP0T, glasbena oddaja REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TV IZLOŽBA VIDE0STRANI
M f
/
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 180 SIT, trimesečna naročnina 1.980 SIT, polletna naročntna 3.850 SIT. letna naročnina 7.200 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika). Janez Plesnik, Taljana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, tele-
fon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaroćenih fotogratij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13 točke. tarifna št 3, za katere se plačuie 5% prometni davek.
17. junija 1999	MODRO mm KRONIKA	W iAS 19
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Vse več nasilja
V	sredo, 9. junija, okoli 15. ure, je mladoletni A.G. v šolskem centru v Velenju napadel prav tako mladoletnega R.N. in mu za-grozil, da ga bo pretepel, če mu ne izroči denarja. Fant mu je izročil 150 tolarjev, A.G. pa mu je vzel še ročno uro.
Naslednji dan so velenjski policisti zvedeli, da pa je že pred ted-nom dni okoli 13.30 neznanec v bližini šole Šalek 13-letnemu Denisu vzel GSM aparat znamke Ericsson in ga odnesel. Očeta je oškodoval za 19.900 tolarjev.
Poškodovan kolesar
V	četrtek, 10. junija, ob 18.50, se je na cesti Heroja Gašperja v Soštanju zgodila nesreča, v kateri se je hudo poškodoval ko-lesar 20-letni Andrej G. iz Florjana.
30-letna Helenca O. iz Petrovč je vozila osebni avtomobil iz Topolšice proti Koroški cesti v Šoštanju. Z njene desne strani se je z dovozne ceste pripeljal na prednostno cesto kolesar, ki je nameraval zaviti levo v smer Topolšice in prišlo je do trčenja.
Vlom v klet
uporabljala pomični gradbeni stolp na kolesih. Ko sta stala na odru, na višini 3,8 metra od tal, se jima je stolp prevrnil in sta pa-dla na betonska tla. Hudo poškodovana so z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Golf brez radia, tipo brez šipe
V	petek, 11. junija, je neznanec iz osebnega avtomobila golf, ki je bil parkiran pred gostiščem Vovk v Varpolju odmontiral av-toradio in kasetofon znamke Sony ter zadnjo polico z zvočniko-ma. Ivan N. je oškodovan za približno 70.000 tolarjev.
V	noči na 12. junij pa je neznanec poškodoval oziroma razbil zadnje steklo na osebnem avtomobilu tipo, ki je bil parkiran Na trgu v Mozirju. Slavka K. je oškodoval za približno 14.000 tolar-jev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
moril dve govedi in tri prašiče. Lastnik je oškodovan za okoli 350.000 tolarjev.
Spet v kiosk!
V	noči na četrtek, 10. junija, je neznanec na Savinjski cesti v Zalcu ponovno vlomil v kiosk Družbe za razšitjanje in prodajo časopisov Delo Prodaja. Odnesel je za okoli 60.000 tolarjev ci-garet znamke Marlboro.
Tat enostavno do zaslužka
V	četrtek, 10. junija, je neznani storilec na parkirnem prosto-ru na Aškerčevi cesti v Zalcu iz odklenjenega avtomobila fiat tipo, Alji T. odnesel denarnico z denarjem in osebnimi dokumenti in jo s tem oškodoval za okoli 85.000 tolarjev.
Nasilje med šolarji
V	četrtek, 10. junija, ob 13.15 sta 13-Ietna šolarja iz Žalca na cesti v Ložnici ustavila 10-letnega Luka in od njega zahtevala de-nar. Ker jima tega ni dal, sta ga pričela pretepati, za tem pa sta mu iz torbe vzela bankovec za 500 tolarjev.
Požar na gospodarskem poslopju in kozolcu
Včetrtek, 10. junija, okoli 16. ure,je izbruhnil požar na gospo-darskem poslopju velikosti 22 krat 8 metrov v Založah, last Ivana Z. Ogenj je zajel nakladalno prikolico s senom, za tem pa se razširil na zgornji leseni del poslopja, kjer je bilo spravljenih okoli 40 nakladalk sena. Zgorel je celotni zgornji del objekta, sa-monakladalna prikolica, puhalnik za seno, več starejših kmetij-skih strojev in dve stiskalnici za sadje. Požar so pogasili gasilci iz okoliških prostovoljnih gasilskih društev. Gmotna škoda po ne-strokovni oceni znaša okoli 5.000.000 tolarjev, policisti in krimi-nalisti pa vzrok požara še ugotavljajo.
V	petek, 11. junija, okoli 19.50 pa'je v Pongracu zagorel kozo-lec last Stanka V. in Zofije P. Ogenj je kljub hitremu posredova-nju gasilcev uničil celotno poslopje. Policisti so pri ogledp požarišča ugotovili, da je do požara po vsej verjetnosti prišlo za-radi samovžiga listja in sena, ki je bilo hranjeno v kozolcu. Gmotna škoda znaša približno 800.000 tolarjev.
Vlom v vikend
Med 5. in 12. junijem je neznani storilec vlomil v vikend v Andražu. Odnesel je televizor, videorekorder, daljnogled in sa-mostrel. Branko T. je oškodovan za okoli 150.000 tolarjev.
PP Mozirje
Pestro nočno dogajanje
V noči s petka na soboto so policisti PP Mozirje izvedli poostren nadzor psihofi-zičnega stanja voznikov. Ustavili so 22 voznikov mo-tornih vozil in imeli kar pre-cej dela. Zabeležili so 5 kršitev cestno-prometnih predpisov, predlog sodniku za prekrške za hujše kršitve so napisali v 5 primerih, takoj na kraju samem pa so izrekli eno denarno kazen. Sicer je bilo pod vplivom alkohola 5 voznikov, največ pa so izmeri-li vozniku motornega kolesa -1,53.
So pa imeli morebitni osta-li kršitelji tudi srečo, saj se je ista patrulja policistov v tej noči ukvarjala še z drugimi nevšečnostmi. Ob poostre-nem nadzoru so namreč obra-vnavali še vlom v osebni avto-mobil s tatvino radia z zvočniki, v zgornjem delu do-line so dalj časa pomagali iskati osebo, ki je po grožnji s samomorom odšla od doma, mimogrede pa so obravnava-li še nekaj kršitev javnega reda in mira.
UJP
RABUENA
V0ZILA NA ZAL0GI: TIP	LETNIK	CENA
Honda 1,4 GL SEDAN	1988	530.000 SIT
Mercedes 280 E	1993	3.175.000 SIT
Suzuki Swift 1,3 GL	1993	800.000 SIT
Suzuki Baleno 1,3 GL3D	1996	1.290.000 SIT
Subaru Legacy 2.0 GL	1993	1.200.000 SIT
Honda 1,5 GL Sedan	1990	680.000 SIT
Hyundai Sonata 1,8 GLS T0PK	1997/98	2.194.000 SIT
Renault Scienic 1,6 ERN	1996	1.963.000 SIT
Lada Samara1300S	1996	661.000 SIT
Kia Sportage 2.0 MRDI	1995	1.800.000 SIT
Inlormacije in prodaja: Fori d.o.o., Tel.: 063/897-0521, tel.: 0602/42-986
Med 8. in 10. junijem je neznanec v Hrastovcu vlomil v klet sta-novanjske hiše in odnesel dve novi zimski gumi za oscbni avto golf. Renat A. je oškodovan za okoli 80.000 tolarjev.
Poškodovani vozili
V	noči med 11. in 12. junijem, je neznanec na parkirnem pros-toru na Vodnikovi poškodoval osebni avto Rover, last Petra L. Povzročil je za okoli 50.000 tolarjev škode.
V	nedeljo, 13. junija ponoči, pa je neznanec na parkirnem prostoru na Šaleški cesti v Velenju z ostrim predmetom poško-doval tovorni avto Renault Master Furgon 2,5. Adi B. je oško-dovan za okoli 50.000 tolarjev.
Nesreča pri delu
V	nedeljo, 13. junija, okoli 9.30, se je v podjetju EKO na Štr-benkovi cesti v Velenju zgodila nesreča pri delu, v kateri sta se dva delavca hudo telesno poškodovala.
31-letni Branislav K. iz Andraža nad Polzelo in 24-Ietni Denis P. iz Podkraja sta pri pleskanju železne konstrukcije stropa hale
Vozilo zaneslo v pešca
V	nedeljo, 13. junija, ob 16.50, je 2I-letni Stanislav P. s Polzele vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Rečice. Ko je pripeljal v desni oster nepreglcdni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom in pričelo ga je zanašati po vozišču. Vozilo je zaneslo na levo stran vozišča, kjer je trčil v pešca, 44-Ietnega Silva P. iz Polzele. V nesreči se je pešec hudo poškodoval.
Udar strele
V	torek, 8. junija, med 19. in 20. uro, je širše območje celjsko zajelo močno neurje z udari strele. V Kaplji vasi je udar strele v gospodarsko poslopje Franca G. povzročil k sreči le minimal-no škodo, požar pa je pogasil močan naliv.
V	petek, 11. junija, okoli 18. ure pa je med neurjem strela udarila v bližino stanovanjske hiše last Alojza B. iz Studenc. Udar se je preko zemlje razširil v električno napeljavo hiše in go-spodarskega poslopja. V stanovanjski hiši je poškodoval elek-trično in telefonsko napeljavo, v gospodarskem poslopju pa je po-
Policijska postaja Mozirje
V četrtek so odprli vrata
Na Policijski postaji Mozirje so v četrtek pripravili dan odpr-tih vrat, ki je bil javnosti namenjen od zgodnjega dopoldneva do poznega popoldneva. V sodelovanju s Policijsko upravo Celje so želeli javnost seznaniti z varnostnimi ocenami na po-dročju celjske uprave in mozirske postaje, predstavili so vso raz-položljivo opremo, tudi najnovejšo napravo za ugotavljanje vi-njenosti voznikov, občane so seznanjali z nalogami policistov, posebej zanimiv pa je bil tudi preventivni kotiček. V njem so se občani seznanili z različnimi ukrepi za zaščito svojega pre-moženja, deležni so bili nasvetov, ki preprečujejo, da bi posta-li žrtve kaznivih dejanj, prav tako s pravilnim vedenjem in rav-nanjem v cestnem prometu. Malo nerodno pri vsem skupaj je bilo to, da so policisti malce zatajili pri "preventivi," v tem pri-meru to pomeni, da so javnost o svojih dobrih namenih vse premalo obvestili.
Novi prostori niso več zgolj lepe sanje
Poldrugo leto trajajoča prizadevanja mozirske upravne eno-te za izgradnjo novega poslovno upravnega objekta v Mozirju dobivajo vse bolj otipljivo oliko. Ob dnevu slovenske policije je to dobra vest zlasti za delavce mozirske policijske postaje, ki se sedaj soočajo z zares nemogočimi delovnimi in prostorskimi po-
goji.
Seveda to ne velja le za policiste, saj naj bi dobili primerne pros-tore poleg upravne enote še davčna in geodetska uprava, inšpek-cijske službe, sodnik za prekrške, izpostava za obrambo, center za socialno delo, dogovori tečejo tudi z zavodoma za zdravstve-no zavarovarije in za zaposlovanje, zanimanje kažejo tudi zava-rovalnice in še kdo. Lokacija je že predvidena, pripravljena je osnovna projektna dokumentacija, ki jo je upravna enota že pred-stavila servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije, notra-njemu in drugim ministrstvom, zato načelnik UE Mozirje Darko Repenšek upravičeno pričakuje, da bo naložba upoštevana v na-slednjih proračunskih obdobjih.
Kaj bi to pomenilo za zaposlene v vseh ustanovah in posebej še za občane, ni treba posebej razpredati.
Nova naprava za ugotavljanje vinjenosti udeležencev v prometu je zelo natančna, z njeno uporabo tudi odvzem krvi ali urina ne bo več potreben
Dodajmo še, da bo osred-nja slovesnost ob dnevu poli-cije za področje celjske poli-cijske uprave tokrat v Nazarjah, pripravili pa jo bodo v tamkajšnjem delav-skem domu v sredo, 23. juni-ja, s pričetkom ob 13.00.
UJP
Vrhunsko opremljeni motorji niso samo paša za oči
1107,81
20 NjIŠ ĆAS
STANOVANJSKA PRILOGA
17. junija 1999
oML'/^^vtii'if yj=uim
tp^^' 2Š ' g^ ^ ^i320 Velenje, Koroška
r Je/.; (063) 856^51
£ fax; (063) 855-796
nnalnih storitev, p IPIbh merilnjkov terj lavse reklamacije sporocKđ
063 856 251 063 856 380 063 862 582
njem m em odplak
jem odpadkov pokopališč
cisc
vrsijo kontrolo
o sprotno!
Izbira dimnika pri kotlih na plin in olje
DIMNIKOV
Za izgradnjo novih dimnikov priporočajo troslojni dimnik z izolirano šamotno dimno cevjo in prezračevano toplotno izolacijo z nazivom SIH-dimnik, ki so ga razvili
strokovnjaki razvojnega centra firme Schiedel. Dimnik s svojo konstrukcijo in sestavnimi deli povsem zadovoljuje najstrožje kriterije, ki so zahtevani za dimnike pri uporabi plina in olja. Šamotne cevi za SIH dimnik so narejene v tovarni Schiedel in imajo kot dokaz svojega izvora vtisnjeno blagovno znamko Schiedel, notranji premer cevi in proizvodni dan. Te šamotne cevi so narejene iz šamotne mešanice, ki po žganju daje neporozno gladko površino, s katero se preprečuje prehod nastalega kondenza prek sten šamotne cevi. Pri SIH-dimniku kondenzat odteka na dnu dimnika, kjer je zbirna posoda z dovodno cevko. Za izgradnjo novih dimnikov, na katere bodo priključeni kotli na plin ali olje, vam torej priporočajo izbiro SIH-dimnika s šamotno cevjo ustreznega premera. Trenutno je šamotna cev Schiedel najbolj obstojna varianta dimne cevi, saj ustreza vsem vrstam kotlov in goriv ter specifičnim pogojem v dimniku. Šamotne cevi zagotavljajo povprečno življenjsko dobo dimnika 30 let.
SANACUE DIMNIKOV
Za izvedbo sanacij neustreznih in dotrajanih dimnikov pa so vam v podjetju Schiedel pripravili sistem enoslojnih in troslojnih dimnikov iz
visokokakovostne nerjaveče pločevine. Kakovostna pločevina in brezhibno izvedeni stiki z laserko tehniko in priključki, izdelani po sistemu globokega vleka, so jamstvo, da sistemi DREHFIX in NC (enosiojni) ter DW (troslojni) v vseh pogledih zagotavljajo ustrezno kakovost in življenjsko dobo.
Za konec naj poudarimo, da mora biti dimnik izveden strokovno in da mora imeti tudi certifikate, ki potijujejo ustrezno kakovost. Improvizacije ne pridejo v poštev, ker ni možno pridobiti soglasja pooblaščene dimnikarske službe, pa tudi požarnega inšpektorja, ki upošteva stroga merila, preden izda uporabno dovoljenje. Brez tega ni možno napolniti plinskih cistern, pa tudi priključitev na javno plinsko omrežje.

ŽELIM:
□	Več informacij o vaših izdelkih
□	Prospektni material
□	Ponudba po predložnem popisu
Ime in priimek
Podjetje
Naslov
Poštna številka Telefon
Informacije na telefon: 063/702-214 all fax: 063/702-029
SCHIEDEL-GRADNJA, d.d., Latkova vas 82, 3312 Prebold, Tel.: 063/ 702-214, Faks: 063/ 702-029
Informacije lahko dobite na telefon:063/898-170 ali 063/855-510 ter preko telefaxa 063/897-12-40 in mobitela 041/640-207. Za vsako povpraševanje Vam bomo radi izdelali ponudbo.
Spomladansko čiščenje in urejanje okolice, nameščanje balkonskega cvetja in sajenje v vrtu je že za nami, v naslednjih dveh mesecih, pa Vam v našem VRTNARSTVU nudimo:
1.	Urejanje parkov, individualnih vrtov ter zelenic (ta opravila je možno
opravljati tudi v poletnih mesecih,saj uporabljamo rastline z gnojeno koreninsko grudo in razpolagamo s primernimi orodji in pripomočki);
2.	Načrtovanje in svetovanje na področju teh opravil (v teh mesecih lahko
opravimo zatravitev površin, potrebno pa je morda tudi zdravljenje rastlin);
3.	Svetovanje glede okrasnega, zelenjavnega in sadnega vrta (svetovanje o
zaščiti in prehranjevanju rastlin);
4.	Načrtovanje ozelenitve in ureditve notranjih površin (individualni
objekti, poslovni prostori, gostinski iokali, trgovine... Na razpolago imamo lončnice, žive rastline,suhe rastline in umetne rastline in števiine druge rastiine);
5.	Svetovanje na področju teh opravil (priprava zasnove, izdelava načrta,
izdelava predračuna ipd.)
PUP VELENJE d.d.
Podjetje za urejanje prostora 3320 Velenje, Koroška 37!b Tel.:063/898 -170, Fax:0631897-1240
V podjetju Schiedel-Gradnja iz Latkove vasi z veseljem spremljajo izvajanje in širitev plinifikacije na področju ogrevanja malih porabnikov (gospodinjstev), saj le tovrstne ekološke usmeritve zagotavljajo prihodnost nam in našim potomcem. Razveseljiv je tudi napredek pri proizvodnji kotlov za plinska, tekoča goriva, saj se vse bolj uveljavljajo sodobni nizkotemperaturni kotli. Zanje, kot pridelovalce dimnikov, je prehod na plin in kurilno olje in vgradnja sodobnih nizkotemperaturnih kotlov pomenila zahtevo po prilagoditvi dimniških sistemov in sestavnih delov
na nove pogoje. Bistveni spremembi v dimnem kanalu ob izgorevanju plina in kurilnega olja v primeijavi z izgorevanjem trdih goriv asta naslednji:
-	nižje temperature dimnih plinov že na vstopu v dimnik,
-	visoka nasičenost dimnih plinov z vodo in nizka meja kondenzacije.
Ob upoštevanju pogojev v dimni cevi pri
izgorevanju plina in olja so pripravili ustrezno sistemsko rešitev dimnikov za:
-	izgradnjo novih dimnikov za obstoječe objekte ali novogradnje,
-	izvedbo sanacije dotrajanih ali neustreznih obstoječih dimnikov.
IZGRADNJA NOVIH
ZAGOTOVO PRAVILNA ODLOČITEV -
SISTEMI ZA SANIRANJE DIMNIKOV
IZDELKI S CERTIFIKATOM lO-LETNO JAMSTVO
xas i:\s 21
17. junija 1999	STANOVANJSKA PRILOG
TRBOVLJE
Tovarna pohištva Trbovlje d.d. Savinjska cesta 31, Trbovlje Tel.:0601/27-485,27-052,27-488 Fax:0601/27-568
PROGRAM PISARNIŠKEGA POHIŠTVA ETIMOE
SODOBNO PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE, HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU.
TOVARNA P0HIŠTVA
GfllMNr
GARANT dlTPGLZrer Industrijska prodajalna POLZELA
Tel.: 063/70-37-130, 70-37-131
Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure	■■
sobota: d 8. do 12. ure
POLETN& PONUDBA	g
•Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah
•	Dodatno znižanje omar z drsnimi vrati -15 %
•	Kuhinje NINA - takojšnja dobava •Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih
sestavov - izjemno ugodno
•	RAZPR0DAJA PR0GRAMA C0MP0 - znižanje 20%
•	Ugodno zakonske spalnice MAJA in VENEZIA •AKCIJA: zakonska spalnica VEGA NOVA že za
86.766,00 SIT
NOVO N0V0 N0V0: PROGRAM VEGA-ADRIA ui Informacije na telefon: 063/7037 130, 063/7037 131
POHIŠTVO GARANT - P0HIŠTV0 ZA VAŠ DOM!
Enostavno, funkcionalno
IZOURKA ri.o.o.. Mnstrila IzolacljsUh materialov
Ot železnici 18,1110 UBlillMa, teL: 061/140 30 85, faic 861/ 445 102
Včasih lahko z najenostavnejšimi kosi pohištva dosežemo izreden učinek. Preprosta lesena mizica za v dnevno aii mladin-sko sobo je zagotovo ena izmed njih. S trikotnimi mizicami v različnih barvah lahko ustvarimo izredno harmonijo v prostoru, ki ga s tem hkrati poživimo, če izberemo barve, ki "pašejo" v prostor. Lahko pa se poigramo tudi s preprostimi kvadratnimi mizicami, enostavnimi, da bolj ne morejo biti. Morda so ravno zato tako lepe.
iZOTEKI O l: IZOTEM b! E IBITOL Q K iZOSEK 25 O §g ARIST0KRATX
gorenjei
ialek 20, Velefije, tel.: 063,
mm,
umm
hvmuM
IMJ
-Znižanje cen keramičnih ploščic iz izvoznega programa do 50%. - Znižanje velja do odprodaje zalog.
Pozor! Ploščice nabavite še v juniju! Pred uvedbo davka na dodano vrednost boste prihranili 9% pri obračunu davka.
Todjetje za obdetavo lesa in trtjcrvina
Ljuiija 55,3330 Mozirje, TeL mfwQ (063) 833-681
goren\eKeramika
Zavasz visol(g tefmobgijo in prepoztimmo kgfgvostjo stavbnega pofrištva!
Včudcvitem narazmem oliglju, sredigozdov Zgornje Savinjsfg dolbie,je pred dvajsetimi (eti pognab (grenine (esno jodjetje Mizarstvo Kpvač, d.0.0., vLjuBijipri Mozirju.
1z enostamega programa predelave tesa smo z izf^šnjami in mJado efjpo detdvcev prešd na zahtevnejše programe z Visotg stopnjo izkgriščanja (esne mase. Ob znanih zafitevah kgkgvosti na tržišiu smo sposobni pomditi najkvafitetnejše izdeŠg stavbnega po/uštva po standardih inposehnih dimenzijah ter ob(il(gh. Vsefgfgr v naše sfapno zadovoljstvo tergarancijo do(gotrajnega partnerstvaJ
Prodajalna keramičnih ploščic Gorenje 1/b, 3327 Šmartno ob Paki Tel.: (063) 40 23 270 Delovni čas: od 7.30 do 15.00 sreda od 7.30 do 18.00 sobota od 7.30 do 12.00
22 MŠ ČAS
STANOVANJSKA PRILOGA
17. junija 1999
CEHNER
IZDELAVA TEKSTILNE DEKORACIJE Prešernova 7, Velenje Tel.: 063/897-17-10
Izdelava zaves, prtov, blazin po vašem naročilu!
^žsrttržfi-
onesnaženje in poraba časa omogočajo vgrajevanje ali odstranjevanje suhomon-tažnih elementov v nastanjene prostore ob najmanjših mot-njah za njihove uporabnike. S pomočjo prožnih mavčno-vlaknastih plošč in posebnih členkastih ali krivljenih profi-lov je mogoče izvesti tudi zakrivljene predelne stene, stropove ali stenske obloge. so sposobni prenašati obtežbe:
S primernimi sredstvi lahko varno pritrdimo predmete na vsakem mestu. Obstajajo raz-
lična pritrdila kot so obešala za lažje predmete ter vijaki s posebnimi vložki, prirejeni za različne oblike oziroma obtežbe predmetov, ki jih nameravamo obesiti. Težje predmete obešamo trajno na posebno izvedene konstrukcije.
Zaradi vseh navedenih pred-nosti smo tisti, ki bolje pozna-mo mavčne suhomontažne sisteme, trdno prepričani, da smo pri nas bliže začetku kot koncu razvojne poti.
Aleš Kačič, d.i.a.

Movec - prijazen gradbeni material
Mavec je prijazen gradbeni material. Kot tak je že dolgo poznan, v zadnjem času pa se njegova uporaba bistveno povečuje. Na slednje pred-vsem vpiiva uveijavijanje načina suhomontažne gradnje - tudi pri nas.
V suhomontažni gradnji se mavec uporablja predvsem v obliki mavčno-kartonskih in mavčno-vlaknastih plošč, vijačenih na različne vrste podkonstrukcij ali lepljenih neposredno na podlago. Namen uporabe zajema širok razpon različnih vrst zaključnih dei v gradbeništvu: izgradnjo predeinih sten, obešenih stropov, stenskih, stropnih in mansardnih obiog, suhih estrihov, protiprašnih zaščit ostrešij, itd. Uporablja se ga pri novogradnjah, prede-lavah in obnovah vseh vrst zgradb. Pri individualni grad-nji se pri nas suhomontažni sistemi, vsaj zaenkrat, najpo-gosteje uporabljajo pri prede-lavah podstrešij v bivalne prostore.
Sistem suhomontažne grad-nje z mavčnimi ploščami se je
že pred desetletji razvil v Severni Ameriki in se preko Zahodne Evrope prenesel tudi k nam. Razvoj suhomon-tažne gradnje je razviden tudi iz primerjave porabe mavčno-kartonskih plošč na prebivalca v letu 1996: 0,8 m2 v Sloveniji, 2,8 m2 v Nemčiji in kar 8,3 m2 v ZDA. Kar je še posebej značilno: trend rasti je stalen in strm, še posebej v državah s sorazmerno majhno porabo.
Navedeni trend je posledica prednosti mavca in suhomon-tažnih sistemov.
Prednosti mavca:
je prijazen do okolja:
Mavčno-kartonske piošče so narejene iz mavčnega jedra, ovitega z obeh strani s poseb-nim dolgovlaknatim karto-nom. Mavec je popolnoma brez vonja, v njem ne nastaja-jo ali se sproščajo snovi, ki bi škodovale zdravju. Te odlične lastnosti mavca se dopolnjuje-jo z okolju prijazno pripravo in proizvodnjo. uravnava klimo v prostoru:
Mavčno-kartonske plošče uravnavajo količino vlage v prostoru. Mavec kot gradbeni
material z velikim deležem makro por lahko za določen čas vsrka odvečno vlago iz prostora in jo kasneje, ko postane zrak bolj suh, odda nazaj v prostor. je negorljiv:
Požarna odpornost mavčno-kartonskih plošč je posledica sestave mavčnega jedra plošče. Mavec v trdnem stanju vsebuje okvirno 20 % kristalno vezane vode. 15 mm debela plošča tako vsebuje približno 3 iitre vode na kvadratni meter, ki v primeru požara deluje kot vgrajena gasilna voda. je bivalno prijeten:
Materiali na površini prosto-rov vplivajo na prijetno bival-no počutje stanovalcev. Grad-beni material z nizko sposo-bnostjo prevajanja toplote (npr. mavec, les) sodijo med tople in bivalno prijetne. Gradbeni materiali iz mavca povečujejo ugodje bivanja.
Prednosti suho-montažnih siste-mov:
so varčni pri denarju in času:
Suhomontažni sistemi nudi-jo kvalitetno izdelavo notra-njih prostorov od kleti do podstrešja ob velikih prihran-kih stroškov. Lahke konstruk-cije montažne gradnje zmanjšujejo obtežbo na nosil-
no konstrukcijo. Omogočajo tudi vodenje različnih instala-cij po votlih vmesnih prostorih na najenostavnejši in najce-nejši način. Preizkušeni način suhe montažne gradnje omo-goča kratek čas gradnje in zelo hitro uporabo zgrajenih prostorov.
so toplotno izolativni:
Za našo makroklimo 'so značilni visoki temperaturni razponi: nizke zimske in viso-ke poletne temperature. Dobra toplotna izolacija ni razkošje, temveč pomembna zaščita prostora za zdravo bivanje. Suhomontažni siste-mi nudijo cenovno ugodne toplotne zaščitne sisteme za celotne zgradbe. so zvočno izolativni:
Suhomontažni sistemi ponu-jajo odlično zaščito pred pre-bojem zvoka. Dvoslojne kon-strukcije z zvočno mehkimi upogljiimi membranami z nihanjem uspešno razgrajuje-jo učinke zvočnega valovanja. Preostalo 'zvočno energijo dodatno absorbirajo s pomočjo zračnih medprosto-rov in zvočnih izolacij (mine-ralna volna v medprostorih). so oblikovno in izvedbeno pri-lagodljivi:
Sistem dopušča poljubno pri-lagajanje poscbnim zahtevam in željam uporabnika. Majhno
vodotesnost, sodoben in lep videz, barva v masi in glazuri iri brez barve, trajnost kritine, cena konkurenčna. Izdelujemo tudi 5 vrst (velikosti) zidakov, plošče 50 x 50, cevi betonske 15 - 30 cm in opažni zidak za škarpe, temelje ali jaške - 5 vrst.
Hvala za zaupanje in se priporočamo še v bodoče!
ki pravzaprav nikoli ne pride iz mode, ker nikoli ni v vrhu tren-dov, boste že ob bežnem opazovanju spoznali nove smernice. Vrača se pohištvo izpred več desetletij. Pa ne le kosi, ki so ostali kot nekakšne starine v stanovanjih, sedaj pa jih nove generacije spet odkrivajo. Tudi novo pohištvo vztrajno ponavlja že nekoč uporabljene oblike, materiaie in naćin obdelave. Tako se odlični dizajni naših prednikov vračajo v pohištveno industrijo.
Trenutno je eden od izjemno popularnih tipov pohištva skandi-navski. Zanj so zančilne čiste linije, naravni materiali in izredna funcionalnost. Naraven les v vseh odtenkih, odvisnih od vrste lesa, so novi dizajnerji obogatili s srebrnimi in modrimi dodatki. Tako so obodi omar, miz, regalov, postelj... narejeni iz naravnega lesa in kombinirani s pridihom sodobnosti, pri čemer uporabljajo zelo različne materiale, velikokrat pločevino, različne vrste kovin, tudi usnje... V tako opremljenih prostorih naj bodo tudi dekora-tivni predmeti čim bolj naravni - iz lesa, slame, naravnih tkanin. Tako zagotovo ne boste pomešali stilov in namesto estetskih učinkov dosegli, da bo prostor deloval kičasto.
TRGOVINA S POHISTVOM
WIHL ° ©ODffl
Stari trg 35, 3320 Velenje, tel.: 063/862-300
PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO CELOTNO OPREMO ZA VAŠ DOM TER POSLOVNE PROSTORE! PO ŽEUISVETOVANJE ARHITEKTA!
Oel čas:
vsak dan od 9. -12. in 16. -19. ure, ob sob. od 8.-12. ure.

Nasvet
Pohištvo izpred desetletij se vrača
Trendi v opremljanju stanovanja se sko-raj vsakoletno spreminjajo. Čeprav boste v naših trgovinah s pohištvom opazili tako pohištvo za tradicionalne okuse, takšno,
Tjl ' Zagaj 38 3232 Ponikva i [.' Tel. & Fax: 063 749-06-70 GSM: 041/672-106
VSEH DOBRO SALONIH!
•postelje po merah ■več barvnih vzorcev ■medicinska trdota ■biovložek
a posteljah Bio-Stan,
boste z veseljem stopili v novi dan!
Suhomontažni sistemi Rigips
Sistem suhomontažne gradnje omogoča varčno, hitro in kakovostno izvedbo: - predelnih sten in spuščenih stropov - stenskih in mansardnih oblog - ter drugih zaključnih del
/v mfaigips
fll	SEBA, d.o.o.
v pn A	Lava 9a, Celje
tel. 063/490-61-10,
SISTEMI SODOBNE GRADNJE	f^. 063/490-61-11
masivno
otroško
pohištvo
sedežne
gangjtuii
OIUWI ■ |d.o.o,
Kosova ulica 9 (ob Teharski cesti), Celje, Tel.: 443-144
tmmmmm
17- junija 1999
TO IN ONO
MS ĆAS 23
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Ne razmiiljajte ves ćas le o delu, saj je jasno, da se mora vsakdo tu in tam tudi pozabavati in tako pozabiti na težave, ki jih je vedno dovolj. Vaše si boste kar preveć gnali k srtu, zato boste še toliko bolj potrebni sprostitve. Včasih pomaga, će se nagradite sami, morda s kakšnim kosom garderobe, ki si ga že dolgo želite. Pri tem se ne ozirajte na potrebe drugih, saj ves čas skrbite le zanje - sedaj je čas, da se začnete imeti radi.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Ker boste dobro razpoloženi in vedri, se bodo tudi drugi dobro počutili v vaši družbi. Ce boste organizirali kakšno zabavo, ali pa bosfe nanjo le povabljeni, boste vsekakor blesteli. Partner bo spet malce Ijubosumen, a mu boste znali odgovoriti na vsa zoprna vprašanja. Na delovnem mesfu vam dela sicer ne bo zmanjkalo, a ga boste kar z lahkoto opravljali, saj se ga bosfe lotili s prave strani. finančno stanje bo solidno in nič več.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Ljudje bodo spoštovali voš močan značaj, vam pa bo to silno uga-jalo. Da bi vsem pokazali, kako nezmotljivi in genialni ste, ne boste pri svojih določifvah odstopili niti za ped, pa čeprav boste morda s tem naredili več škode kakor koristi. Denar - nikar tako močno ne zatiskojfe pasu, saj vam še ne gre tako slabo. Zivljenje je kratko, zato ga je treba živefi. In pri tem prisluhniti tudi drugim. Partner si bo želel več življenja v vas.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Zelo bosfe nemirni. Zeleli si bosfe već svobode, kot si jo trenutno lahko vzamete, kar si iz različnih razlogov niti ne upate. Prilegel bi se vam vsaj nekajdnevni dopust. Ce je le mogoče, si ga privoščife, o stroških pa raje ne razmišljajte, saj imate dovolj denarja, da še vedno lahko dobro poskrbife za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitali portnerju, da je hladen, se vprašajfe, kaj ste naredili zoto, da ne bi bil. Sele potem sprašujte, sicer bodite raje tiho.
LEV OD23.7. DO 23.8 ~■——
Pravila postavljate ćisto po svoje in se pri tem ne ozirate na to, kaj čutijo drugi. Niti opazite ne, kako se morajo vsi okoli vas stal-no prilagojati vašim muham. In če kdo od njih ni pripravljen stori-ti tako, kot si želite, že vihate nos in kuhate mulo. Dolgo vas ne bodo več prenašali, zato se raje malce vzemite v roke. Boste pa uspešni poslovno, saj se bo vaša denarnica v naslednjih mesecih precej okrepilo. Tudi po zaslugi vaše trme in poguma pri poslovnih tveganjih.
DEVICA OD 24."?." DO 23.
Za vas se začenja zelo plodno obdobje. Uspešni boste na mnogih področjih, še najbolj pa na poslovnem. Vse vam bo teklo fako gladko, da boste kmalu pogrešali težave in izzive. Potrudite se in vložite vse svoje moči v dosego željenega cilja, ki ni tako daleč, kot se vam zdi. Kar se tiče čustvenega področja, boste še vedno hladni; kaj ko bi enkrat za spremembo poslušali srce in prenehali pretirano razmišljati.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
ludi če boste večino časa preživeli kar doma, kjer vam bo zelo lepo, se ne boste dolgočasili. Lahko se zgodi, da se boste lotili preurejanja stanovanja, saj vam bo ista razporeditev pohištva in barve sten poćasi presedla. Zal se lahko v naslednjih dneh pripravite na nekaj prepirov z domaćimi, ki bi sejim , če ne bi imeli toko dolgega jezika, z lohkoto izognili. Pri finanćnih zade-vah ne tvegajte preveč. ludi poćasi se daleč pride.
SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
V naslednjem tednu se vam bo zgodilo veliko zanimivega. Zelo razgibano in dinamično življenje vas neopazno izčrpava, zato ne bi bilo odveč, će bi se zamislili nad vašo pogosto utrujenostjo. Ce si boste vzeli dovolj časa započitek in še naprej pazili, kaj boste dali v usta, bo kmalu bolje. Ce boste znali poskrbeti za sprostitev in tako obračunati s stresi, pa še bolje. Zato je tudi prav, da se pogosto odzovete vobilom na zabave, le z opojnimi snovmi ne pretiravojte.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Veliko vaših misli se vrti okoli denarja, kar vas bolj ali manj spravlja v slabo voljo. Bolje bo, da o tem ne govorite preveč, saj fudi v sedanji situaciji velja, da bo čas poskrbel za vse. Sicer pa se stvari že vrfijo vam v prid, kar vas bo v to še prepričalo. Na Ijubezenskem podroćju bo vse lepo, romantični in nežni boste kot že dolgo ne, kar bo še najbolj veselilo vašega partnerja, ki bo vse, kar mu boste nudili, vpijal kot žejna goba. Zdravje - povprečno, saj še vedno prebole-vate rahel prehlad.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Zelo boste nemirni. Zeleli si boste več svobode, kot si jo trenutno lahko vzamete, kar si iz razlićnih rozlogov niti ne upate. Prilegel bi se vam vsaj nekojdnevni dopust. Ce je le mogoče, si ga privoščite, o stroških pa raje ne razmišljajte, saj imate dovolj denarja, da še vedno lahko dobro poskrbite za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitoli partnerju, da je hladen, se vprašajte, koj ste naredili zato, da ne bi bil. Šele potem sprašujte, sicer bodite raje tiho.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Po dolgem času boste polni energije in vitalnosti. lo se vam bo videlo že na daleč. Sicer pa boste znali koristno preživeti vsako minuto. Ker se boste dobro počutili, boste dobro voljo tresli pov-sod okoli sebe, zato se zna zgoditi, da boste nekomu posfali silno všeč. lo vam bo najprej pokazal diskretno, saj ve, da ste vezani. Kako daleč boste šli, je odvisno samo od vas - dejstvo pa je, da se že nekaj ćasa obnaiate, kot da si želite vsaj bežno avonturo.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Držite obljube, ki ste jih dali svojim sodelavcem. V nasprotnem primeru si boste nakopali več problemov kot ugodnosfi. Ljubezen: poslušajte, kaj vam hoče povedafi partner in ga nikar venomer ne prepričujete v svoj prav. Pomembnejše kot da se strinjate je, da se navadite drug drugega razumeti in spoštovafi. fo ob vaši naravi nc bo lahko, a se da. Nobena sprememba ni lahka, a tokraf se vam res splaća pofrudifi.
Deseta obletnica škalskih tabornikov
Divji Volk bo "tulil" tudi naprej
Srnin mladič brez oči
Na travniku pod Stebovnikom so konec maja domačini iz Črnove našli zapuščenega in nemočnega srninega mladiča in ga odnesli domov. Clan velenjske lovske družine Ivan Borovnik, je želel mladiča vrniti nazaj k materi, zato ga je skrbno očistil s travo, da na njem ne bi ostal vonj človeških rok in ga odnesel na rob gozda, misleč, da bo pivkanje mladiča slišala srna in ga odpeljala v varno zavetje gozda. Kljub dolgotrajnemu čakanju in prosečem pivkanju mladiča, srne ni bilo na spregled, zato ga je Borovnik odnesel k lovcu Petru Kukovici, kjer ga je njegova mati Fanika nekaj dni hranila s kozjim mlekom iz stek-leničke. Teden dni star mladič si je sicer malo opomogel, a se je le s težavo gibal, zato mu tudi napori dobrih Ijudi niso mogli pomagati, da bi preživel.
Takoj, ko je zagledal mladiča, je Borovnik opazil, da je nekaj narobe z njegovimi očmi iz katerih je tekel brezbarven izcedek, še pomislil pa ni, da bi lahko bil mladič slep oziroma celo brez oči. Skupaj z Jožetom Kvartičem,
V nedeljo ulična košarka
ŠMARTNO OB PAKI -
Mladinski center iz Smartnega ob Paki bo v nedeljo, 20. juni-ja, pripravil tekmovanje trojk v ulični košarki. Te bodo nasto-pile na aveniji na tamkajšnji železniški postaji, tekmovanje pa bodo začele ob 9. uri. Gost prireditve, ki jo bodo popestri-li člani Aero kluba Gorenje, bo vrhunski slovenski košarkar. Prijave ekip zbirajo na dan prireditve do 8.45 ure.
Drugi tek sloven-skih družin
PODKRAJ - TS Gorenje pripravlja 2. štafetni tek slovenski družin, ki ga bodo začeli v petek, 18. junija, ob 18.00 v Podkraju pri Velenju. Po gozdnih poteh speljana proga je dolga 3.800 metrov, vsak član preteče en krog, za družino pa tekmujeta dva člana v kombinacijah oče-sin, oče-hči, mati-sin, mati-hči ter zakonca.
Prijave bodo sprejemali še vpetekdo 17.00.	■
Na Lubeli je škalska taborni-ška četa Divji volk organizirala že peto taborjenje za svoje tabornike. Taborjenje se je začelo z orientacijskim poho-dom. Mladi taborniki so po pot-nih znakih, malce starejši pa s pomočjo karte in kompasov, prišli na vrh, kjer so si postavili pravi tabor. Napeli so šotore, pripravili taborni prostor, vhod, postavili jambor in dvignili zastavo. Nato si je vsak vod posebej pripravil svoje ognjišče, na katerem so si zvečer sami skuhali golaž. Po slastni večerji je sledil taborniški krst z "Lubelujem" in slavnostno pagodo.
Vso to dogajanje so z zani-manjem opazovali gostjc, med njimi tudi Srečko Meh, saj je na taborjenju škalska taborniška četa Divji volk praznovala dese-to obletnico obstoja. To je edina četa v Rodu Jezerski zmaj, ki deluje izven Velenja. Pred dese-timi leti so jo ustanovili Samo Kopošar, Boštjan Jan in Fredi Jevševar, zadnjih pet let pa jo je vodila Katja Dragar. Taborniki
zelo dobro sodelujejo s krajev-no skupnostjo, z gasilskim dru-štvom in z domačini, ki jim nesebično pomagajo.
In ravno zaradi te poveza-nost kraja s taborniško četo bo Divji Volk "tulil" tudi naprej.
Mladi taborniki pa bodo vsako leto na Lubeli v šotorih preživeli lepe trenutke.
■ jt, foto: vos
najbolj izkušenim lovcem velen-jske lovske družine, so ugotovili, da je mladič bez oči in da je to tudi razlog, zakaj ga je mati zapustila. Ni ji mogel slediti in nagonsko je vedela, da bosta zaradi tega oba lahek plen zveri in klateških psov. Zakaj se je mladič skotil brez oči bo najbrž ostala uganka, Jože Kvartič, ki je lovec že skorajda 45 let, pa pravi, da za podoben primer v Saleški dolini še nikoli ni slišal.
■ D.K.
Fanika Kukovica s slepim "bambijem"
VašaTelekartica, brez eurochipa, bo	l» I II
veljavna do I. septembra.
Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom.
Če imate še neizkoriščenoTelekartico brez oznake euroch/p.Vas vabimo, da se oglasite v najbližjiTeletrgovini in neveljavnoTelekartico Vam bomo zamenjali z novo. Stevilo neporabljenih impulzov bomo zaokrožili vVašo korist.
INFORMACIJE NA BREZPLAĆNITELEFONSKI ŠTEVILKI	.
080 80 01 ^DTelekom ,nnn
\\ Slovenije z .2000
Gasilska Zveza Velenje
Kar 28 desetin na regijsko tekmovanje
Šmartno ob Paki, 13. junija - Na občinskem tekmovanju prostovoljnih	gasilskih
društev Gasilske zveze Vele-nje na nogometnem igrišču v Šmartnem ob Paki je nastopi-
lo več kot 510 gasilk in gasil-cev iz občin Velenje, Soštanj in Šmartno ob Paki. Clani A,
Občinski prvaki v konkurenci veteranov in veterank ter poklicne enote Gorenje...
B in članice A, B so preverjali spretnost, vzdržljivost in zna-nje v vaji z motorno brizgalno ter v štafetnem teku, v vaji z brentačo in raznoterosti pa veterani in veteranke. To tek-movanje je bilo izbirno za re-gijsko, ki bo jeseni, nanj pa se je uvrstilo kar 28 desetin.
Pri članicah A so med 8 de-setinami zbrale največ točk gasilke Lokovice pred To-polšico in Velenjem. Med 17 ekipami pri članih A so slavili predstavniki druge desetine Premogovnika Velenje pred Šentiljem II in Lokovico. To-polšica, Škale, Šentilj - takšen je bil vrstni red treh najboljših v konkurenci 7 desetin pri čla-nicah B, pri članih B pa Pre-mogovnik, Paška vas in Šen-tilj. V Gasilski zvezi Velenje deluje 7 desetin veterank, to-krat so se najbolje odrezale veteranke Šmartnega ob Paki pred Bevčami in Šalekom. Med 12 desetinami pri vetera-nih pa je opravila svojo nalogo najbolje desetina Šaleka, dru-gi so bili Velenjčani, tretji pa gasilci-veterani iz Pesja.
Kot so povedali predstavniki Gasilske zveze Velenje so tek-movanje vzorno pripravili čla-ni Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki.
Mtp
... ter pri članih A in B ter članicah A in B
Mozirje
•••••••••••••
Gasilci so tekmovali
Gasilska zveza Zgornja Savinjska dolina je v sodelovanju z mozirskim društvom v nedeljo na nogometnem igrišču izvedla letošnje tekmovanje članov in članic. Z udeležbo društev so bili organizatorji zadovoljni, tekmovanje pa zanimivo in napeto, kot se seveda za gasilce spodobi.
Izidi - članice A: 1. Luče ob Savinji, 2. Nova Štifta, 3. Gorica ob Dreti; člani A: Gorica ob Dreti II, 2. Gorica ob Dreti I, 3. Rečica ob Savinji; članice B: 1. Pobrežje, 2. Radmirje, 3. Bočna; člani B: 1. Gorica ob Dreti, 2. Pobrežje, 3. Radmirje.
»jp
Pesje, Gora Oljka
Že osmi pohod bosih
Podsekcija Planinskega društva Premogovnika Vele-nje "pohod bosih na Goro Oljko" deluje že osmo leto in tako je v soboto izvedla tudi osmi pohod. Izpred gostišča Ostrovršnik v Pesju je na pot krenilo 31 udeležencev, med njimi pa je bilo precej takšnih, ki so na zahtevno bo-si odšli prvič, lepo popotnico pa jim je zaželel predsednik sekcije Matej Bertolovič.
Po dokaj klavrnem jutranjem vremenu jih je Gora Oljka sprcjela vsa v soncu in vzdušje je bilo toliko lepše. Bosi so pot opravili v poldrugi uri, vmes pa so se na kmetiji Rogeljšek
Prvi koraki bosih proti odda-Ijenemu cilju
odžejali in okrepčali.
Na cilju so v vedrem raz-položenju sedmim pohodni-kom, ki so bosi pot prehodili vsaj štirikrat podelili bronasto
značko, srebrno pa je za se-dem zaporednih pohodov pre-jel Robi Gracej. Novinccm je bilo na cilju žal, da se te oblike rekreacije niso udeleževali že
. prej, vsi skupaj pa so bili hva-ležni pokroviteljem za pomoč.
■ Bogdan Mugerle
Šoštanjski gasilci so stari 120 let
Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj - mesto bo jutri in pojutrišnjem praznovalo 120-letnico obstoja. V petek ob 17. uri pripravljajo v centru mesta gasilsko vajo, v soboto pa bodo praznovanje začeli že opoldne, s svečano sejo v prostorih gasilskega doma, nadaljevali pa s parado po ulic-ah Šoštanj. Slovesna prireditev ob praznovanju, pa bo potekal pod šotorom, postavljenim na Trgu svobode, začeli jo bodo ob 16. uri, sledila pa ji bo jasno, velika gasilska veselica.
mkp
mala ANKETA
Mala anketa med krvodajalci
Za plemenito delo ni denarja!
Ravne pri Šoštanju, 12. junija - Ze pet let zapored Ob-močno združenje Rdečega križa Velenje zaznamuje dan kr-vodajalcev s tradicionalnim srečanjem. Letos je tretjič za-pored plemenite Ijudi iz občin Velenje, Šoštanj in Smartno ob Paki povabilo na večnamensko športno igrišče v Rav-nah pri Soštanju.
Kot je poudarila v pozdravnem nagovoru sekretarka ve-lenjskega Območnega združenja RK Darinka Herman, se s srečanjem želijo predvsem zahvaliti plemenitim ljudem za njihovo pomoč pri ohranjanju zdravja ali reševanju živ-ljenja sočloveku."Priznanja običajno dajemo v predale, takšna druženja, kot je današnje, pa marsikomu ostane še dolgo v prijetnem spominu." Poleg šaljivih iger in nagrad na srečolovu je za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel Podkrajski fantje. In kaj so povedali nekateri udeleženci?
Erna Obšteter: "Med krvodajalce sem se vpisala kot dijakinja peda-goške gimnazije. Pri tem me je vo-dilo eno mojih načel: pomagaj sočloveku, če mu lahko. Enkrat na leto se odzovem klicu na pomoč. Za plemenito delo brez primere sem poskušala pritegnite tudi dru-ge, a pri tem nisem bila naj-uspešnejša. Sem med zagovorniki prostovoljnega brezplačnega daro-vanja krvi, le poenotiti bi bolj mo-rali število prostih dni za krvodajal-ce. Ker se zavedam, da bom morda kdaj tudi sama potre-bovala kri, bom ostala krvodajaika dokler bom lahko."
Marko Zlodej:" Srečanje so prava stvar za ljudi, ki znajo prisluhniti sočloveku v stiski. Nismo le krvoda-jalci, ampak mnogi med sabo tudi pravi prijatelji. Sam sem postal in bom - dokler bom lahko - krvoda-jalec zato, ker z darovanimi decilitri krvi pomagam komu ohraniti zdravje ali celo življenje. Ni denar-ja, s katerim bi kdo iahko to po-plačal. Motijo me razmišljanja ne-katerih o plačilu. Naj kar ostanejo zadeve urejene tako, kot so. Vesel sem, ker je precej mojih sodelavcev krvodajalcev."
Alojz Grazer: "Komaj sem čakal, da sem dopolnil 18 let in postal krvo-dajalec. Takrat sem se lahko izbiral, ali bom kri daroval za denar ali za-stonj. Odločil sem se za slednjo možnost in zadnjič sem se vpisal med krvodajalce že 67-tič. Nikoli ne veš, kdaj jo boš morda potreboval sam. Če lahko pomagaš sočloveku tako, da daruješ del sebe, je res plemenito dejanje. Vesel sem, ker tako raz-mišlja tudi moj sin, kar dokazuje z udeležbo na akcijah."
Jožefa Grobelnik: "Srečanje je čudovita zadeva in če le morem, se ga tudi udeležim. Kar veliko svojih sokrajanov sem, kot dolgoletna predsednica krajevne organizacije RK Plešivec, spodbudila za darova-nje krvi. Kaj pomeni na takšen način rešiti sočloveku življenje, sem okusi-la na lastni koži. Ko sem rodila pr-vega sina, najbrž ne bi preživela, če ne bi bilo krvi pri roki. Takrat sem se zaobljubila, da bom krvodajalka do-kler mi bo to dopuščalo zdravje. "
■ tp