Listek.                                                                 699
podobo pokojnikovo in stane samo 10 kr. Dobiva se pri pisatelji v Št. Vidu nad Ljubljano.
Schlussvvort zur Ortsnamenforschung in Karnten. Klagenfurt 1891. (To in prejšnjo knjižico ,,Zur Ortsnamenforschung in Karnten" prodaja knjigar A. Raunecker v Celovci za 30 kr.). Katoliško - politiško in poljedelsko društvo za koroške Slovence je izdalo končni odgovor na drugo brošuro g. A. pl. Jakscha: Eine offene Antwort auf die anonvme Schrift „Zur Ortsnamenforschung in Karnten" etc. V tem odgovoru pobija izobražen slovenski pisatelj, ki se pa ne sme" imenovati s polnim imenom, da ga „ne po-tipljejo z debelim prstom," najprej sumničenja in splošne fraze g. pl. Jakša ter mu dokazuje strankarstvo in tendencijoznost. Več svojih prejšnjih trditev in sumničenj je moral gosp. pl. Jakš nekako sramežljivo in skrito preklicati, a veuder neče spoznati, da je na krivem poti. Sklicuje se zopet na stare listine iz XV. stoletja, v katerih se že nahajajo nemška imena za slovenske vasi, a slovenski pisatelj mu odgovarja, da to le dokazuje, da so že takrat slovenska imena prestavljali, ne pa da je nemško ime starejše od slovenskega. Se sedaj se nahaja v Nemcih mnogo slovenskih krajevnih imen, katera so pa v srednjeveških listinah čisto drugače zabeležena, dokaz temu; da so nemški pisarji slovenske vasi časih prekrščevali do cela svojevoljno. Potem prehaja g. pisatelj k posameznim neisti-nitim trditvam pl. Jakša ter mu zlasti obširno in korenito dokazuje, da se vas Eis (Led med Pliberkom in Št. Pavlom) ni imenovala prvotno ,,Eisen", da torej slovensko ime ni svojevoljno skovano, nego da je nemško ime zgolj le prestava slovenskega imena. Pl. Jakš ima jako čudne pojme: priznava sicer, da so Slovenci pred Nemci stanovali na Koroškem in da se je večina Koroške šele v mnogih stoletjih ponemčila, vender hoče dokazati, da so nemška imena na Koroškem starejša od slovenskih! Politiško društvo za koroške Slovence je spoznalo, da namerjajo pl. Jakša trditve škodovati politiškim pravicam Slovencev na Koroškem in zato se po pravici in kar najodločneje ustavlja napačnemu tolmačenju krajevnih imen. Zato pa je tudi izdalo omenjeni dve knjižici, ki sta radi temeljitosti svoje vredni, da jih pazno čita vsak zaveden Slovenec in se prepriča o nakani Nemcev.                                                                                                            S. R.
Poziv slovenskim pevcem. Slovenci radi in dobro pojd, tega nam ne odrekajo cel6 nasprotniki. To svojstvo naše nas je usposobilo, da so se v vsakem večjem kraji osnovali pevski zbori, ki s pesmijo slovensko in slovansko pospešujejo društveno življenje, bude" in krepe" n&rodno zavest. Ali ta namen pevskih zborov, dasi lep in plodonosen, ne more in ne sme" nam zadoščati v središči Slovenije. Slovenci smo zadnja leta vsestranski napredovali in se popeli v vedi in umetnosti do samostalnega, na strokovno izobraženje oprtega delovanja, čegar najvišji namen je znanstvena in umetniška popolnost. Ali naj torej zaostajamo v umetnostnem petji? Ali naj nam ne bodi i pri petji do tega, da se dvignemo do one visoke stopinje, na kateri samopravno kraljuje glasba kot umetnost, izključujoč vse neumetnostne težnje ? Narodova čast zahteva od nas, da ne podrejamo več petja drugotnim namenom, da je marveč negujemo kot umetnost umetniški dostojno.
Te misli so vodile pevce, ko so osnovali novi pevski zbor »Glasbene Matice«. Namen temu zboru je torej, gojiti zgolj umetnostno, akademiško-pevski dostojno petje, ki naj bi bilo merilo, koliko vzmoremo Slovenci v tej glasbeni stroki.
Že prvi javni nastop dne" 18. malega travna je pokazal resno voljo zborovo, približevati se temu vzvišenemu idejalu, in strokovnjaška ocena je bila sicer stroga, a izrazila je vender nadejo, da bode bela Ljubljana v nedaljnem času središče najboljšega jugoslovanskega umetnega  petja.