SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 2
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 11 de enero -11. januarja 2001
"w.. '■ "
' "
111 '■ '    ...........
VALENTIN INZKO
Evropski mlini meljejo počasi
Slovenija je na odlični poti v EU, je v Pogovoru za mariborski Večer dne 6. januarja dejal direktor oddelka za jugovzhodno, vzhodno, srednjo Evropo ter za srednjeazijske in kavkaške republike avstrijskega zunanjega ministrstva dr. Valentin Inzko.
Kar zadeva Avstrijo, upamo, da bo Slo-Venija že letos končala pogajanja o vseh 31 Poglavjih. Pri ekologiji Slovenija ne zaostaja veliko, pri prostem pretoku kapitala bo morala prilagoditi še nekaj zakonov v bančništvu, tudi pri nakupu zemljišč, vPrašanje Jedrske elektrarne Krško se umirja in tudi zadnji Haiderjevi pomisleki bodo kmalu odpadli, saj je gotovo tudi koroški deželni glavar vsak dan bolj prepričan, da bo Slovenija z letom 2004 ali 2005 postala članica EU. Odprta vprašanja med državama pa niso nerešljiva, je položaj Slovenije orisal Inzko.
V zvezi z nediskriminatomo nacionali-2acyo in avnojskimi sklepi je Inzko dejal,
bi bilo za Slovenijo dobro, če bi se soočila z nekaterimi vidiki Avnoja. Pouda-tb je, da Avstrija ni nikoli zahtevala ukinile Avnoja. To je bil le sklep koroškega deželnega zbora, ki za uradni Dunaj ni °bveznjoč. Bilateralnega pomena je po njegovih besedah avnojska odredba, ki govori 0 odvzemu premoženja in državljanstva Pemško govorečim prebivalcem. Pojasnil
Redni kongres SDS
Svet Socialdemokratske stranke Slove-jH)e (SDS) je na seji analiziral izide jesens-'h parlamentarnih volitev ter sprejel doku-ment, ki vsebnje sklepe v zvezi z aktualni-1111 razmerami, v katerih se je znašla franka. Po mnenju sveta SDS je program,
ki
ga je stranka sprejela na zadnjem kon-
fcesu leta 1999 v Portorožu, ustrezen, ven-
dar
Pa po kongresu niso uspeli uveljaviti
Večinskega volilnega sistema. Na podlagi te Ugotovitve je svet naložil vsem strankinim °rganom, naj pričnejo s pripravami na sed-J1** redni kongres stranke, ki naj bi bil maja letos.
SDS meni, da so vzroki izidu volitev otrovali razpad vladne koalicije pomlad-nih strank le nekaj mesecev pred volitvami, ^uresničitev referendumske volje glede volilr»ega sistema ter izrazito negativen in , oasno celo sovražen odnos večine mediju do potez Bajukove vlade. V stranki pa
HM
je, da gre pri tem za dve kategoriji: tistim, ki so bili Avstrijci, se po Avstrijski državni pogodbi ne vrača nič, saj so to kompenzacijo dobili že v Avstriji. Druga kategorija pa so jugoslovanski državljani, ki so po letu 1945 ostali brez premoženja in državljanstva in so kasneje dobili avstrijsko ali katero drugo državljanstvo. Debata med državama se nanaša zgolj na to kategorijo ljudi, je poudaril Inzko. Zanje želimo, da bi bili pri denacionalizaciji enako obravnavani kot ostali Slovenci. Od 2200 prošenj jih je 800 že rešenih, spornih pa je okrog 120 primerov.
V zvezi s kulturnim sporazumom med Slovenijo in Avstrijo je Inzko dejal, daje ta že dve leti v predalu. V Sloveniji je bila po njegovih besedah Ljudska stranka tista, ki je imela pomisleke, da se v sporazumu omeni nemška narodnostna skupnost oz. Kočevarji. „Mislim, da je tista formulacija, ki je v sporazumu napisana, poštena in korektna. Da namreč nemško govoreča skupina slovenskih državljanov lahko pripravi kulturne projekte in mešano komisijo prosi za podporo. To je vse,” je pojasnil sogovornik. S tem bi nekako priznali obstoj take skupnosti, če pa bi govorili samo o nemško govorečih prebivalcih, se pravi o posameznikih, za Avstrijo to ne bi bilo primemo. Tu se je zataknilo, je med drugim povedal Inzko.
Zakon o žrtvah vojnega nasilja
Ustavno sodišče je z odločbo z dne 7. decembra 2000 odpravilo roke za vlaganje zahtevkov za priznanje statusa in pravic po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, kar pomeni, da doslej veljavnih časovnih omejitev za vlaganje omenjenih zahtevkov ni več.
Tudi vse do sedaj vložene zahteve za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja se bodo štele za pravočasno vložene, razen tistih, ki so bile že pravnomočno zavržene zaradi zamude roka V teh primerih pa bodo stranke lahko vložile nove oz. ponovne zahtevke za priznanje pravic po tem zakonu.
tudi samokritično opozarjajo na lastne napake, na zamudo pri oblikovanju kandidatnih list zaradi čakanja na spremembo volilnega sistema.
Predlagani štirje novi ministri
vi J>re<^se(^n‘k vlade Janez Drnovšek je ^ °*'l v državni zbor listo štirih ministrskih ^didatov: Teo Petrin predlaga za vodenje °sP°darskega ministrstva, Lucyo Čok za Jak'Slr"C° 24 šolstvo, znanost in šport, p ?^a ^rese^n*ka za ministra za promet in ^ GantarJa 23 ministra za informacijsko
štirje kandidati za ministre se bodo p odlV)i teden predstavili na zaslišanjih ?^0rJ)r^St°jn'rn* delovnimi telesi državnega
%*. \
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je že podpisal dodelitve matičnim delovnim telesom. Po Pahorjevih besedah bodo zaslišanja opravljena predvidoma v sredo in četrt-k. To bi pomenilo, tako pravi Pahor, dr lahko bila izredna seja, na kateri bi	.anci odločali o imenovanju
ministre	klicana za četrtek ali petek.
Sicer pa bo o sklicu seje predsednik državnega zbora posvetoval z vodji poslanskih skupin na kratki seji kolegija predsednika DZ.
Odšel je k Bogu po plačilo
Umrl je bivši delegat prelat Jože Škerbec
V slovenski verski skupnosti je težko odjeknila vest, da je v sredo, 3. januarja 2001 umrl v Buenos Airesu bivši delegat slovenskih dušnih pastirjev prelat Jože Škerbec.
Dolga leta je deloval med Slovenci, pomagal je že pokojnemu msgr. Antonu Oreharju, bil je poddele-gat za časa prelata Alojzija Starca, na skrbi je imel versko občestvo v Ramos Mejf-ji, bil je tudi dolgoletni urednik Duhovnega življenja.
Povsod je bil široko znan in priljubljen, posebno še zaradi svojih obiskov bolnikov in družin.
Doma je bil iz Loža na Notranjskem, kjer se je rodil v Gornjem Jezeru pri Starem trgu 28. marca 1929 in odkoder se je umaknil pred komunisti. Ko je prišel v Argentino, je vstopil v slovensko bogoslovje v San Luisu. Posvečen je bil 29. novembra 1953 v La Plati. Nato je nastopil svojo službo kot kaplan in pozneje župnik v škofiji Lomas de Zamori, kjer je deloval v letih 1959 do 1969. Končno se je odločil za delo kot izseljenski duhovnik med našimi rojaki, kar pomeni veliko dela in biti vedno vsakemu na razpolago.
Dobil je v svojo oskrbo področje Slomškovega doma v Ramos Mejyi, kjer je nasledil pok. Janeza Kalana. Tam je deloval nad 30 let, od 1. 1969, kjer je skrbel za vsakotedensko slovensko nedeljsko mašo, razne verske pobožnosti, verouk v Slomškovi šoli, obiske bolnikov, sodelovanje pri odboru Doma in drugih prireditvah.
Poleg tega dela, ki bi bilo skony preveč za vsakega, je pred 26. leti sprejel še odgovorno delo kot urednik Duhovnega življenja 1974. leta To častitljivo revyo, ki izhaja že nad 70 let, je dvignil na zavidljivo višino. Poleg člankov in prikazov verske vsebine, papeževih okrožnic in poudarkov slovenskih in argentinskih škofov, je z njo spremljal življenje vse skupnosti, s pogledi na obletnice, dogodke, osebnosti, prireditve v današnjem času, pa idejne poglede na revolucijo in naš odpor. Predvsem pa je dvigni-
lo zanimanje za revyo veliko število izvrstnih barvnih slik, ki jih je v vsaki številki priobčeval, predvsem o naših prireditvah. Pri tem mu je pomagal Stane Snoj, ki je postal tehnični sourednik revije. Isto se je zgodilo s prilogo Božje stezice, ki je tudi privlačila otroke s svojimi bogatimi ilustracijami.
Po smrti prelata Antona Oreharja je postal delegat prelat Alojzij Starc, msgr. Škerbec pa njegov namestnik, ki je tako še dobil pregled nad splošnim položajem slovenskih vernikov po vsej Argentini.
Tako je po zgodnji smrti prelata Starca bilo povsem naravno, da ga je 15. decembra 1994 predlagal škof Pirih za delegata, argentinska škofovska konferenca pa ga je 30. dne istega meseca na to mesto tudi imenovala. Kot pomočnika pa mu je dodelila p. Alojzya Kukovico DJ.
Na tem mestu se je Jože Škerbec, ki ga je za prelata imenoval papež na prošnjo slovenskih škofov leta 1996, posvetil skupnim problemom. Ohranil je še svoje delo med verniki v Ramos Mejyi, skrbel je še za vso versko skupnost v Velikem Buenos Airesu in notranjosti.
Tuknj moramo omeniti še njegovo delo med predvojnimi naseljenci v cerkvi sv. Rafaela. Vsi so bili izredno zadovoljni z njegovim delom in so ga imeli zelo radi.
Skrbno se je udeleževal vseh večjih okrajnih prireditev, pa obiskoval rojake v notranjosti države. Sodeloval je tudi kot član odbora pri Zedinjeni Sloveniji, Medor-ganizacyskem svetu in drugih organizacijah.
Skrbel je še nadalje za Slovensko hišo in cerkev Marye Pomaga,!, ki spadata pod osrednje vodstvo. Službeno je bil tudi nekajkrat v Sloveniji.
Vedno prijazen se je rad družil s svojimi rojaki, da so se čutili bolj povezani in zadovoljni v slovenski verski skupnosti. Omenili smo že njegovo skrb za bolnike, ki jih je spremljal v bolezni in mnogokrat tudi na zadnji poti. Obiskoval je rojake na domu, da jih je tako bolj povezal z dušnimi pastirji, pa tudi njega so radi vabili na svoje domove.
Njy omenimo še njegovo ljubezen do glasbe. Rad jo je poslušal in je redno obiskoval koncerte in opere v svetovno znanem Colonu.
Zelo je skrbel za slovenski je-
Nad. na 4. str.
STRAN 3:
Iskratel prodira v Argentino
■MBMHHMMI
Ti—iririna
Iz življenja v Argentini
Zgodilo se je v Sloveniji...
NASLEDNICE NEKDANJE SFRJ
Vse naslednice nekdanje SFRJ so na sestanku v Bruslju pokazale pripravljenost in voljo, da konstruktivno pristopijo k reševanju že skoraj deset let odprtega vprašapja sukcesije nekdanje skupne države. Tako je na splošno prvi sestanek pogajalskih delegacij po nekaj manj kot dveh letih premora ocenil mednarodni posrednik sir Arthur Watts; podobno oceno je podal tudi šef slovenskih pogajalcev Miran Mejak. Videti je, da se premika, je menil Mejak. Konkretno se vsebinskih problemih nasledstva pogajalci niso lotili.
Makedonski izvedenci za nasledstvo, ki jih je opogumila pripravljenost novih oblasti ZRJ za pospešitev pogajanj o razdelitvi premoženja nekdanje Jugoslavije, bodo za Makedonijo poskušali dobiti 10 odstotkov nepremičnin in 20 odstotkov finančnih sredstev nekdanje SFRJ.
Guverner Banke Slovenije France Arhar in njegov jugoslovanski - srbski kolega lyiladjan Dinkič sta se na delovnem srečanju pogovarjala tudi o sukcesiji. „Slovenlja in ZRJ želita, da se sukcesija reši pravično in čimprej, vendar to ni odvisno le od naših držav. Makedonija namreč namesto pet odstotkov, ki jih ji je po ključu o razdelitvi sredstev nekdanje SFRJ določil IMF, zahteva kar 20 odstotkov sredstev, tako da je to
vprašanje še odprto,” je dejal Dinkič. Banka za mednarodne poravnave državam naslednicam do konca marca dala čas, da potrdijo delitvena razmerja, po tem roku pa države naslednice ne bodo mogle več črpati kreditnih aranžmajev.
KANDIDATI ZA EVROPSKO SODIŠČE
Predsednik republike Milan Kučan je na podlagi poziva za zbiranje predlogov možnih kandidatur za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice prejel pet predlogov možnih kandidatov, zaradi nei-menovanja Darje Lavtižar Bebler za varuhinjo človekovih pravic pa je objavil tudi nov razpis za varuha človekovih pravic. Na razpis za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice so se prijavili: direktor Evropskega centra za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru Silvo Devetak, profesor na ljubljanski visoki upravni šoli in bivši ustavni sodnik Peter Jambrek, predstojnik pravnega informacijskega centra ustavnega sodišča Arne Mavčič, profesor na ljubljanski pravni fakulteti Anton Perenič ter sedanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič. Predsednik republike se bo o možnih kandidatih v kratkem posvetoval z vodji poslanskih skupin in poslancema madžarske ter italijanske narodne skupnosti.
...in po
AMERIŠKI KONGRES
Z zaprisego novih članov se je v Was-hingtonu prvič sestal 107. ameriški kongres. V predstavniškem domu imajo z 221 glasovi proti 211 demokratskim večino republikanci. V senatu, ki mu po ustavi pred-seduje podpredsednik ZDA se je prvič v zgodovini zgodilo, da imajo tako republikanci kot demokrati enako število sedežev, torej 50. Do 20. januarja bo senatu predsedoval sedanji podpredsednik Al Gore, nato pa bo položi prevzel Dick Cheney. Nova sestava senata bo zabeležena kot prva v zgodovini, v katero je bila izvoljena soproga ameriškega predsednika, Hillary Rodham Clinton.
MIR SE BO TIHO UMIRILA
Ruski premier Mihail Kasjanov je uradno podpisal ukaz o ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir, vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki skoraj 15 let stare vesoljske postaje našli večni mir v globinah Tihega oceana.
ŽRTVE MED ČASNIKARJI
Lani je bilo med opravljanjem poklica oziroma zaradi izražanja svojega mnenja po svetu ubitih 26 časnikarjev, kar je deset manj kot leto prej, so zapisali predstavniki organizacije Časnikarji brez meja. Lani so oblasti aretirale 329 časnikarjev, leta 1999 pa 446. 3. januarja 2001 je bilo po svetu zaprtih še 77 časnikarjev, kar predstavlja najnižje število v zadnjih letih.
DR. SMRT
Britanski družinski zdravnik Harold Shipman, ki je bil že obsojen umora 15 svojih pacientov, naj bi imel na vesti skoraj tristo ljudi. Kot je pokazala preiskava britanske vlade, je urad doktorja Shipmana v letih med 1974 do 1998 na območju Manchestra zabeležil 297 smrti več kot drugi zdravniki v tem predelu Velike Britanije. Konec lanskega januarja so 54-letnega zdravnika že obsodili na smrtno zaporno kazen zaradi umora 15 pacientov. Po ugo-
tovitvah psihologov pacientov ni moril zaradi denarja, ampak mu je ugajalo, daje bil „gospodar nad življenjem in smrtjo”.
NOVA HIROŠIMA?
V Evropi vse bolj narašča zaskrbljenost za zdravje vojakov, ki so sodelovali v operacijah zveze NATO na območju Balkana, kjer so zavezniške sile uporabile strelivo z osiromašenim uranom. Zabeležili so že več primerov smrti vojakov (predvsem zaradi levkemije), ki bi lahko bili povezani z vplivi osiromašenega urana. Generalni sekretar zveze NATO Lord Robertson je zagotovil, da bo zavezništvo kmalu predstavilo podrobnosti o tem, na katerih območjih v BiH je bilo uporabljeno tovrstno strelivo med zavezniškimi napadi v tej državi leta 1994 in 1995. Zaskrbljenost pa narašča tudi med prebivalci na Balkanu, saj n;y bi od posega zveze NATO leta 1995 do danes za rakom ali zaradi težav na srcu umrlo tudi kakih 400 prebivalcev Hadžičev blizu Sarajeva.
Prebežniki čez mejo
Čez slovensko mejo je lani v Italijo prešlo 15.000 ilegalcev, medtem ko jih je še leta 1999 „le" 4397, so sporočili z urada za tiyce v Gorici. Od tega so iz Italije izgnali 12.763 prebežnikov, 2045 pa so jih prestregli še pred mejo. Med prijetimi je bilo največ Irancev, Turkov in Iračanov.
V obmejnem območju Furlanije - Julijske krnjine narašča zaskrbljenost spričo vala prebežnikov iz Slovenije. Val ilegalcev ni popustil niti med prazniki. „Z uveljavitvijo Schongenskega sporazuma je naša meja postala edina kopenska meja Italije. Skupaj z južnoitalljansko Apulijo smo območje z največjim problemom ilegalcev,” prvljo v Gorici.
Ker so na jugu Italije okrepili patrulje, tihotapske združbe iščejo nove poti za tihotapljenje ljudi v Italijo. Tako so se osredotočile na mejo med Slovenijo in Italijo, saj je malo nadzirana.
Vlada je stopila v novo dobo krize. Čeprav ni vprašanje tako javno, oziroma se o njem ne razpravlja z vso jasnostjo, ni dvoma, da Povezava prestaja novo krizo. Od stvarne in pametne rešitve je odvisna vladna stabilnost enako kot izid na prihodnjih volitvah.
SPORNA POKOJNINA
Vzrok za ta nov spor je reforma pokojninskega sistema, ki jo je z dekretom uveljavil De la Rua, Predsednik je to storil pod pritiskom zahtev Mednarodnega denarnega sklada (FMI). O nekaterih podrobnostih te spremembe smo že pisali v zadnji številki. A nič mai\j važen ni politični odmev na ta korak in zlasti, kako se bodo stvari razvijale.
Nekaj moramo zapisati jasno: v vsej tej zadevi je mnogo sprenevedanja in slepomišenja. Ko je bil na vladi Menem in je z dekretom uveljavljal slične reforme, je vsa radikalna in frentistična opozicija vpila do neba o nesocialnem in tudi neustavnem postopanju. Peronizem je seveda strogo branil predsednikovo postopanje kot pravilno in potrebno. Sedaj se je slika obrnila: rohnijo peronisti, radikali in frepasisti pa zagovarjajo. Zagovarjajo?
Tukaj se je pokazala razpoka. Od vsega začetka smo pazili, do katere mere bo predsednik lahko nategnil vrv, ne da bi se pretrgala. Podvzeti ukrepi bi marsikomu naježili lase, če bi jih podpisal Menem. Kaj pa reči sedaj, ko jih podpisuje De la Rua? Nekaterim je prav, ker gre za možnost vladanja, drugim pa ni vseeno in to na bolj ali manj umesten način tudi povedo. Nekateri pa na noben način ne soglašajo in v tej tretji skupini je kal možnega razkola
Med radikalnimi poslanci jih le malo, ki javno nasprotiyejo. Poslanka Elisa Carrio vodi to uporno skupino, a do ločitve še ni prišlo. V Solidarni fronti pa vre. Prej je bil podpredsednik Chacho Alvarez tisti, ki je miril duhove. Sedaj pa sam izraža nesoglasje in od zunaj kritizira vladne ukrepe.
Najhuje je s socialistično primesjo Solidarne fronte. To so skupine, ki vsaka posebej ni številna ne močna, ki pa skupaj seštete mnogo pomenijo. Lahko bi reki, da jih idejno vodi poslanec Alfredo Bravo (tisti, ki nam je Slovencem šel tako na roko v obdobju osamosvojitve). Ta najbolj glasno poudarja, da to ni radikalna vlada, temveč neke vrste koalicija, kjer je treba važne odločitve skleniti soglasno, ker sicer jih koalicijski partnerji v parlamentu niso primorani braniti.
V bistvu gre za iniciativo, da bi parlament preglasoval predsednikov dekret in ga razveljavil. Peronisti so enotni v tem in so V upor povabili Solidarno fronto. Spočetka je kazalo, da se bo ta res pridružila, s čimer bi bilo konec dekreta, a seveda tudi konec vlade. Večina se je spametovala in vsaj formalno se Solidarna fronta ne bo pridružila peronizmu. A uporni elementi (povezava Bravo-Carrio) bodo po vsej verjetnosti potegnili s peronisti. Smo v prisotnosti nove skupine osmih, to pot z obratnim znakom? Zaenkrat bi dejali, da ne, a na dolgo roko je ta možnost stvarna.
- HITRI RUCKAUF
V zadnji številki smo omenili, da se je guverner province Buenos Aires dr. Carlos Ruckauf sam označil kot „bodoči predsednik”. Izrazil je prepričanje, da bo to mesto dosegel, čeprav o kandidaturah za leto 2003 še nihče ni govoril. Kako neki, ko imamo pa letos druge volitve, na katerih se zamenja pol poslanske zbornice in cel senat.
Ruckauf je spreten politik. Kot podpredsednik je vodil izredno bistro politiko, da nikdar ni bil v soglasju s predsednikom (Menemom), pa se z njim tudi nikdar ni do
Tone Mizerit
konca skregal. Ko se je postavil na stran Duhaldeja, je to storil s tnjnim kompromisom, da se bo sam posvečal vladi province, Duhaldeju pa bo prepustil vodstvo v stranki-A komaj dve leti za tem je Duhaldejeva politična zvezda precej v zatonu, Ruckauf pa se povzpepja v sam vrh politike.
Z De la Ruom je vedno igral posebno igro: javno mu je kazal (in včasih tudi direktno izvajal) podporo, a tudi stalno dosti jasno kazal na razlike, tako da ustvarja videz zvestega prijatelja, a opozicionalnega guvernerja.
Pretekli teden pa je izvedel še nov manever: pred Nobelovo komisijo je uradno predstavil kandidaturo za mirovno nagrado ustanovi ,,Babic Majskega trga”. Kaj ima to opraviti s politiko? Veliko. Ta predlog je namreč nameravala izvesti vlada Povezave, pa jih je Ruckauf prehitel. Politika vlade doslej je bila na gospodarskem in socialnem področju zvesto izvajati liberalistične diktate FMI. zato pa na političnem poudarjati levičarski značpj, da vsaj nekoliko zadosti nejevolji levičarskih krogov, ki so nudili podporo in glasove. Sem spada brez dvoma omenjeni nameravani predlog za Nobelovo nagrado.
Ruckauf pa se zaveda, da si mora pridobiti vsaj nekaj simpatije tudi na levici. Zaradi raznih nastopov ima bolj prizvok desničarskega politika Dobro je preračunal, kako postaviti besede, ko je za časa kampanje predlagal, naj ,,nabijejo svinca” kriminalcem. Sedaj Je treba to popraviti. In ker so prav „babice“ zadnje čase zavzele nekoliko bolj mirne pozicije (zlasti potem, ko ga je ,,mati“ Bonafini polomila s podporo baskovski gverili ETA), je guverner videl lepo priložnost malo flirtirati z levico. Posledica je, da ga Povezava sedaj obtožuje oportunizma, kar je res, a po toči ne pomaga zvoniti-
Na Ruckaufa pa se je spravil tudi Eduardo Menem, brat bivšega predsednika, ki mora braniti družinske interese, medtem ko Carlos Menem preživlja predčasne medene tedne. Seveda je Eduardo Menem tudi opozoril samozvanega kandidata, da „ne pride vedno prvi tisti, ki prvi začne teči”. Jasno pa je, da so v peronizmu vsi presenečeni in tudi malo šokirani. Mimogrede povedano pa jih je le malo, ki mislijo na kako možnost, da bi se Menem z resnimi izgledi udeležil volilne bitke.
PREVIDNI CAVALLO
Še eden, ki tudi misli na volitve, je bivši gospodarski minister Domingo Cavallo. Zelo mu pride prav, da ga celo z vladne strani nenehno vabijo k sodelovanju. Ponudili so mu že razna mesta, ki so bolj svetovalne kot izvršne narave. V glavnem gre za spremembo sistema davčne nabirke. Cavallo je sicer vse funkcije odklonil, a v isti sapi zatrjeval, da bo rad „od zunaj” sodeloval in svetoval-
Cavallo tudi ni neumen. Nikakor mu ne gre v račune, da bi bil soudeležen v vladi Povezave, ker bi se verjetno z njim zgodilo, kar se je z Alsogarayevo skupino v dobi menemizma. Poleg tega bi bil vsak i\)egov uspeh v vladi avtomatično uspeh De la Rue, medtem ko bi neuspehe pripisovali njemu.
Poleg tega pa Cavallo tudi dobro pazi, da ne bi prišlo do kakega nesporazuma. On sicer vsnj delno soglaša z zadnjimi vladnimi ukrepi, a hoče vedno poudariti lastni značaj opozicionalne stranke. Opozicija je konstruktivna, a je in ostane opozicija.
S tem načinom nenehnega „svetovanja“ pa ohranja tudi svoj sloves „st.rokovnjaka“, h kateremu se zatekajo tako peronizem kot levica.
To pa mu je tudi potrebno, ker se njegova povezava z Belizom nenehno krha. Odkar je Beliz ojačil svoja približevanja razpršenim peronističnim skupinam v prestolnici, se Cavallo sprašuje, koliko časa bo še tr;ijaia njuna ljubezen.
%®. Slovenci	v Argentini Beneški Slovenci praznujejo
^	     \7	/»oJnJclmm	rtioll Dioinri Id Kilo	Padni	rtncl	lalnčnipOii	rinpvfl	pmidriiT'
Zaključek šole na Pristavi
Šola dr. Franceta Prešerna je zaključila svoje delo v šolskem letu 2000 v soboto, 2. decembra. Na Pristavi, kjer so se vse leto zbirali ob sobotah dopoldne, so v dvorani imeli zaključno prireditev.
Prav nasledr\ji dan je bila 200. obletnica rojstva največjega slovenskega pesnika in otroci so se ga spomnili z recitiranjem hiegovih poezij: Zvezdogledom, Memento mori, Pevcu, Zdravljica, Kam? in Sonete Nesreče. Učiteljica Nadi Kopač Grohar pa Je Poezije povezovala s tekstom Mihe Gabrja, ki v izvirni pesnitvi prikaznje razdvojenost Prešernove bolečine in jo uspešno Primerja s tragiko našega zdomstva. Vsi otroci so skupaj zapeli Luna sije. Starši in sorodniki, ki so napolnili dvorano, so se J'm z močnim aplavzom zahvalili za užitek recitiranja del mojstra besede.
Od otrok se je poslovila do naslednjega
leta voditeljica šole prof. Marjana Vivod, učiteljicam pa se je zahvalila za njihov celoletni trud predsednica odbora staršev Ani Zarnik.
Osmi razred je letos dokončalo devet otrok: Tatjana Golob, Lucijana Čop, Niko Golob, Ana Karina Schiffrer, Maksi Batagelj, Nadja Urbančič, Martina Kokalj, Tatjana Gričar in Jožko Rožanec. Z izbranimi in hvaležnimi besedami so se spomnili vseh svojih učiteljic in katehetov, ki so jih od vrtca pa do lani spremljali na njihovi šolar-ski poti. Kot izraz hvaležnosti so vsaki poklonili šopek rož.
Po prireditvi in ko se je noč že spustila na p ris ta vs ki vrt, je sledil prihod sv. Miklavža. Otroci so ga željno pričakovali in bili veseli darov, ki jih je mednje razdelil.
\s
&/S-DtVIV
ISKRATEL PRODIRA V ARGENTINO
Pogovor z inž. Mihom Šubicem iz slovenske telefonije
Gospod Šubic, najprej k* vas prosil, da se nam
Predstavite.
Na kratko: 50-letnik, celo Zlvljenje v tehniki, začel sem leta 1974 v Iskri, delam na Področju telefonije, vmes sem časa delal v IBM, da sem se spoznal z računalništvom, kryti kar danes dela-n,°. je v bistvu telefonija sku-P^i z računalništvom.
Ste poročeni?
Poročen, dve hčerki, obe 6 veliki, ena je že končala študije, druga J'h končnje.
Kaj ste vi v firmi?
Jaz sem v Iskratelu vodja produktov, ooja skupina je odgovorna za to, da dolo-,'ni°, kateri produkti se bodo razvijali, za utero tržišče in kateri od t\jih prej.
Ko ste omenili, da delate pri Iskri, Pred več desetletji so tu v Buenos ^resu prodajali Iskrine telefone, a Potem je to malce zamrlo.
Pes je. Iskra je bila v Sloveniji v osem-esetih letih pravi gigant, imela je 35.000 ZaPoslenih, v Kranju smo imeli skupno varno, ki je delala telefonske centrale in ^Parate, 4500 nas je bilo samo v elektrode-
Takrat smo bili precej uspešni, dobili Sn'° tu<li precej nagrad, bili smo znani po e em svetu. Na žalost. Iskra naprej ni us-. ®a> rianes je razbita in prav ta enota s e efonskimi aparati, ki je bila ena od pio-
V čedadskem gledališču Ristori je bila tradicionalna prireditev Dan emigranta, največji praznik beneških Slovencev, na katerem se vsako leto zbere veliko število ljudi iz Beneške Slovenije, Rezije, Kanalskih dolin in tudi prijateljev Beneških Slovencev iz Posočja, Slovenije, z Goriške in Tržaškega. Hkrati je to tudi slovesnost, na kateri vsako leto znova Beneški Slovenci preverijo utrip svojega narodnostnega živ-ljenja in se ozrejo v prihodnost.
V imenu slovenskih kulturnih in gospodarskih združeiij Beneške Slovenije je zbrane pozdravil David Klodič, ki je dejal, da se Beneški Slovenci v sebi čutijo močni in bodo na narodnostno obrambnem delu nadaljevali v vsakem primeru, pa če bo Italija izglasovala zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji ali ne.
Častni gost letošnjega Dneva emigranta, tržaški župan Riccardo Illy, je poudaril, da smatra za svojo največjo zaslugo predvsem dejstvo, da so se v Trstu razmere do Slovencev spremenile, saj je italijanska večina do Slovencev danes strpnejša, zavel pa je tudi nov duh sodelovanja med Slovenijo in Trstom. Sam se, kot je dejal, zavzema za takojšnje sprejetj« Slovenije v EU, in dodal, da bo prav na tem področju slovenska manjšina v Italiji odigrala pomembno vlogo, snj je vezni člen med obema državama.
Illy je bil tudi izjemno kritičen do dežele Furlanija-Julijske krajine, ker ima poseben statut v Italiji samo zaradi prisotnosti slovenske manjšine na svojih tleh, a prav sedanja desničarska deželna uprava FJk odreka Slovencem pravico do obstoja.
Bo zakon o zaščiti Slovencev v Italiji izglasovan?
Ali bo rimskemu senatu še pred razpustom v prvih mesecih letos uspelo potrditi zakon o zaščiti slovenske manjšine v Furla-niji-Julijski krajini v enakem besedilu, kot ga je sredi lanskega leta izglasovala poslanska zbornica? Odgovor na to vprašanje je za manjšino vitalnega interesa, saj lahko razpust parlamenta zaradi volitev vrne vprašanje zaščitnih nonn na izhodiščno točko. Zaradi očitne časovne stiske se v teh dneh vrstijo v Trstu in Gorici opredeljevanja in pritiski na senat, naj vendarle uvrsti na dnevni red prihodnjih zasedanj predlog zaščitnega zakona.
Stranka zelenih je pripravila v Trstu okroglo mizo o zaščiti manjšin in sožitju. Zaskrbljenost zaradi odlašanja uvrstitve zakona na dnevni red senata so z okrogle
mize izrazili v posebnem pismu predsedniku Nicoli Mancinu, ki po številnih obljubah v preteklosti zadnje tedne sumljivo molči.
Po tiskovni konferenci v Ljubljani, ko so se njeni predstavniki zavzeli za obnovitev delovanja komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri državnem zboru, se je sestal tudi deželni svet Slovenske skupnosti. V razpravi so sicer izrazili nezadovoljstvo zaradi različnih kompromisov, ki so po krivdi levih demokratov poplitvili prvotno besedilo zakonskega predloga, vendar so menili, da je nujno čim prej izglasovati sedanje besedilo.
Če se to ne bo zgodilo, bo Slovenska skupnost razmislila o svojih političnih povezavah na prihodnjih volitvah.
nirjev, danes kot samostojna firma še nekako životari, a nima nobenega uspeha.
In kaj je vaša firma in kako je s prejšnjo Iskro v zvezi?
Današnja naša firma Is-kratel je nastala leta 1989 kot dogovor takratne Iskre in nemškega Siemensa, je skupno podjetje v večinski lasti Slovenije (53%). V upravnem odboru sta dva člana iz Siemensa, dva člana slovenskih bank in en predstavnik delavcev. To se pravi, da so Slovenci v večini, do sedaj pa še nikoli ni prišlo do preglasovanja, ampak se vedno dogovorimo, ker je Siemens kljub temu, da je velika firma, tudi pametna firma in ve, kdaj mora popustiti.
Pravkar teče proces, da bi celotno proizvodnjo osamosvojili, tako da bi postali konkurenčni. Tako nas bi ostalo v firmi le kakih 500, od teh več kot 400 inženirjev.
In kaj izdelujete?
Delamo telefonske sisteme. Včasih so eksistirale namreč telefonske centrale, na katere so se priključili telefonski aparati, in so omogočale osnovne zveze, danes pa je vse skupaj veliko bolj zapleteno, skrbeti moramo za zvezo z internetom, skrbeti moramo za kvaliteto, in predvsem za vzdrževanje. Danes nfuureč vzdrževanje in upravljanje predstavlja veliko večje stroške kakor sam nakup opreme. Mi se ves čas
trudimo delati sisteme, to je veliko central v enotnem sistemu, ki omogočajo, da imajo prebivalci kolikor se da možno enotno in kvalitetno postrežbo.
To delate samo v Sloveniji ali tudi drugod?
V Sloveniji samo manjšina. Slovenija je - lahko bi rekel - malo pobegnila naprej, kar se Evrope tiče, je ena od prvih držav na svetu sploh, ki bo v celoti digitalizirana, samo še nekaj malega central je analognih. Spremenili smo sistem oštevilčenja po sodobnih principih, storitve so take, kot naj bi sodobne bile, v celoti je Slovenija modernizirana in pričakujemo, da bo promet pri nas celo padel. Večinsko pa smo prisotni v Vzhodni Evropi, v sedanji Rusiji smo na primer dobavitelj številka tri po količini, kar je v primerjavi z velikimi proizvajalci zelo uspešno.
Kakšno je vaše razmerje s slovenskim Telekomom, centralno telefonsko agencijo?
Slovenski Telekom je zaenkrat še državna firma, v treh tednih se bo namreč privatiziral in bo trg v Sloveniji popolnoma odprt. Včasih je Telekom bolj togo, v zadnjih časih pa izredno elastično spremlja dogajanja na tržišču, na tehnologiji, delo svoje bodoče konkurence in se zelo pripravlja na to. Z r\jim smo ves čas v zelo dobri navezi in sodelujemo, marsikdaj so nam tudi spregledali kak mesec zamude, po drugi strani pa smo jim mi naredili specifične rešitve, ki so odgovarjale trenutnim razmeram.
Kdo je lastnik vaše firme? In vi, ste solastniki?
Ne, firma je privatizirana, tako da je 47% Siemensova, 53% pa imajo slovenske
banke, nekaj pa gre tudi v lastninske sklade. Delavci nimamo deležev v podjetju.
V prejšnjih časih ste bili zelo navezani na Srbijo in ste pri razpadu Jugoslavije imeli velike probleme?
Bolj so bili navezani oni na nas. Gotovo smo zelo povezani z vso bivšo Jugoslavijo, saj imamo končno tam nekaj stotisoč priključkov. Seveda je takrat predstavljal razpad Jugoslavije in Sovjetske zveze problem, proizvodnja in prodaja je padla, vendar smo bili elastični, prilagodili smo se na nove razmere in začeli trgovati s posamičnimi državami naslednicami. In ker nismo bili nikoli politično vezani, ampak le na tiste, ki so se ukvarjali s tehniko in ekonomijo, sploh nismo imeli skaljenih odnosov, razen morda na koncu s Srbijo. Seveda pa se med vojno npr. v Bosni ni dalo nič narediti.
Kako da ste se sedaj obrnili sem, na južno poloblo?
V glavnem že ves čas poskušamo iskati tudi druga tržišča, ker dejstvo, da imamo skoraj polovico svoje produkcije vezane na Rusijo in na bivše države Sovjetske zveze, je nesprejemljivo, suj je tvegar\je preveliko, in poskušamo vedno razširjati prostor. V zadnjem času zato iščemo razne možnosti in tu se je pojavila možnost, da bi lahko skupaj s Slovenci v Argentini tudi na tem področju nekaj dosegli. Prišli smo pogledat državo, kakšna je, kaj potrebuje, in vidimo, da mora Argentina v naslednjih dveh, treh letih investirati 5 milijard dolarjev, če hoče urediti svoje telekomunikacije, da bo lahko konkurirala v dinamičnih področjih trženja. Prišli smo julija, si ogledali situacijo in zdaj ocenjujemo, da možnost je.
Nad. na 4. str.
Gospodarski
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
Dober začetek! Kakšen konec?
Državna sekretarka Tovornikova pričenja z delom
V življenju moramo biti vsaj malo optimisti. Ne kaže sicer pretiravati, a vedno gledati črno tudi ni najboljše. Če torej hočemo novo leto gledati skozi prizmo dobre volje, kaj hitro najdemo nekaj razlogov za upar\je. 2001 lahko postane leto prebpjepja v argentinskem gospodarstvu.
Kar poglejmo razna področja gospodarskega delovanja. Kar se makroekonomskih financ tiče, je vlada lahko mirna. „Oklopni plan“ (blindaje) je za nekaj časa popolnoma uredil zunanjo fronto. Dovolj bo svežega denarja za prvo dobo in tako ne bo zaostankov ne zagat, kar se tiče izpolnjevanja zunanjih obveznosti. Tako bo tudi nekaj razpoložljivih fondov, da se vlada lahko spusti v širši razmah javnih del, kar bo v domači trg vlilo dodatnih denarnih sredstev in vsaj delno olajšalo tudi stanje na področju zaposlenosti.
Ko govorimo o domačem trgu, se je že decembra pokazala majhna reaktivacija. Tako raziskave Fundacion Mercado kot Universidad Di Tella so pokazale, da se je potrošnja decembra nekoliko dvignila, potem ko je skozi vse leto vztrajno padala.
Na borzi smo v začetku januarja zasledili pravcato navdušenje. Medtem ko je celo borza v Sao Paulo padla (kot posledi-
Iskratel...
Nad. s 3. str.
In kaj bi potem vi tukaj naredili?
Tu smo že označili določen del tržišča, to so predvsem manjša področja, z manjšim številom naročnikov, ker je naša oprema bolj ekonomična kot oprema večjih proizvajalcev. To ne pomeni, da je boljša ali slabša, ampak je za te razmere bolj ekonomska. In poskušali bomo prodirati na ta področja.
Bi tukaj naredili kako tovarno?
O tovarni trenutno še ne razmišljamo, o tem morda čez leta. V začetku razmišljamo, da bi tu postavili ekipe, ki bodo lahko montirale in vzdrževale, skrbele, da bo oprema delovala.
Tako da ste semkaj prišli tudi preko nas, Slovencev izseljencev?
Veliko o tem ne vem, ker nisem bil v teh začetnih pogovorih. Vendar je gotovo, da smo tudi preko vas prišli sem. Vsi dosedanji stiki so bili vzpostavljeni preko tukajšnjih Slovencev. Zanimiv je naš začetek. Za aktivnosti, za katere smo v Rusiji potrebovali štiri leta, smo s pomočjo rojakov tu opravili v dveh tednih.
Kako pa Argentina gleda na Slovenijo glede tega?
Na vseh sestankih, ki smo jih imeli s predstavniki in na ministrstvih, gledajo na nas zelo pozitivno, so veseli, da smo prišli. Pravijo „Pridite, začnite delati, če se boste držali osnovnih pravil, boste uspeli”. Moram reči, da tako toplega sprejema in tako malo odpora, kakor tukaj, še nikjer nisem našel. Imam občutek, da bodo tu veljala pravila ekonomike.
Slišal sem, da ste povabili nekaj naših tukajšnjih mladih inženirjev k sodelovanju?
Španščina je za nas v Evropi nekoliko težak jezik, ker je vse za nas daleč, v Iskri zelo malo ljudi govori špansko in nam zelo prav pride, da bomo imeli nekaj ljudi, ki znajo dobro slovensko in dobro špansko. Zmenili smo se za dva inženirja, na katera računamo kot na jedro prihodnjega delovanja, seveda poleg prof. Tineta Vivoda, ki je direktor naše firme v Argentini.
ca padca v New Yorku), je v Buenos Airesu Merval v prvih štirih dneh leta poskočil kar za 11,3%. Vemo sicer, da je naša borza precej nevrotična in močnim skokom včasih sledijo hudi padci, a tendenca kaže na zaupanje, to pa je bistveni pogoj, da si argentinska ekonomija opomore.
Ni sicer najbolj pozitivno, da je lansko leto inflacija bila zopet negativna. V vsem letu so cene padel za 0,7%. To je posledica hude recezjje, ki pa bo pojenjala, kakor hitro se vrne zaupanje in z njim domače in tuje investicije.
Kar se tiče davčne nabirke, je decembra zrasla 1,25% v primeru z istim obdobjem leto nazaj. V celem letu pa je porast davčne nabirke dosegel 3,1% kar je res malo in tudi posledica recezjje. A opomnimo, da prav na tem področju vlada pripravlja nove ukrepe in organizira posebno komisijo za reformo sistema davčne nabirke. Namen je iztrebiti grozno evazjjo, ki je pravi rak rana državnega gospodarstva.
Z vsemi temi podatki smatramo, da lahko gojimo nek zmeren optimizem in upamo, da ni to le muha enodnevnica, marveč dober začetek, ki bo tudi pripeljal k dobremu koncu.
-e. -t.
In skok iz Argentine na ostali del Južne Amerike, Mercosur?
Naš princip je vedno, da zagotavljamo kvaliteto storitev. Zato poskušamo na vsakem področju, kjer se pojavimo, najprej vzpostaviti potrebno bazo, da lahko zagotavljamo storitve, potem pa se od tukaj širiti naprej. Iz Moskve se širimo marsikam in da se bomo tudi od tu, seveda ko bodo pogoji primerni.
Kaj se zdaj pogovarjate?
Ko govorimo z možnimi klienti, nam najprej postavijo vprašanja, katerim so se druge firme izognile. Sediy se ukvarjamo npr. z dvema področjinia, tematiko kooperativ in projektom Delta. Delta je kot tehnična naloga izredno zanimiva, edinstvena, ker so običajno taka področja revna. Delta pa predstavlja ekonomsko velik potencial. Tam je veliko število argentinskih VIP -bogatašev, ki pa nimajo telefonskih zvez. Običajne metode, ki se uporabljajo za taka področja, tukaj odpovejo, ker so tam popolnoma neprimerne razmere za širjenje valov. Zato zdaj raziskujemo tri, štiri zelo nenavadne metode, da bi vseeno našli rešitev. Nenavadne razmere zahtevajo tudi nenavadne rešitve. In mi v svoji preteklosti imamo že nekaj takih rešitev.
Prof. Tine Vivod: Ko smo o tej zgodbi začeli govoriti, je bilo vprašanje, v koliko časa se lahko prodre. V tem smislu lahko Slovenci, ki živijo v Argentini, veliko pomagajo. Ko smo začeli na specifičnem Iskrate-lovem področju delati seznam strokov-njakov, potomcev Slovencev, smo videli, da jih ni malo, ki zasedajo važna mesta v telefonskih družbah. Naredili smo dva sestanka, lani in letos, najstarejši udeleženec je bil 35 let star. Podobno imamo tudi zdravniške ekipe.
Tu bi še rad povedal, da je gospod Miha Šubic osebnost v firmi, ki zna predstaviti svojo nalogo na zelo razumljiv način, da ga argentinski tehniki dolgo in napeto poslušno.
Gospod Šubic, hvala za vaše sodelovanje. Želim vam in vsej Sloveniji veliko uspeha.
Pogovarjal se je Tine Debeljak
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik se je sestala s predstavniki vseh krovnih organizacij slovenskih manjšin v sosednjih državah. Srečanja sta se iz Avstrije udeležila predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc Verdenik, iz Italije predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor in predsednik Slovenske kultumo-gospodarske zveze Rudi Pavšič, iz vzhodne sosede pa predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Himoek.
Namen sestanka je bila izmenjava stališč in mnenj glede razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za financiranje slovenske skupnosti v tujini v letu 2001, ki bo kmalu objavljen. Vsi navzoči so pozdravili prizadevanja po čim bolj preglednem sistemu financiranja, ki pa mora obe-
Odšel je...
Nad. s 1. str.
zik. Ko je bil še v semenišču, je poučeval zavodarje slovenski jezik ter je pozneje učil verouk na Srednješolskem tečaju ravn. Marka Bajuka.
Zaradi svoje živčne izčrpanosti je že pred nekaj časa hotel odložiti svojo službo delegata, a je vztrajal. Končno je leta 2000 lahko odložil službo in je ravno premišljal, če bi odšel počivat v Slovenijo. In tako ga je pred nekaj tedni obšla slabost, v bolnici pa so ugotovili zahrbtno bolezen na želodcu in dvanajstniku, kateri je podlegel 3. januarja 2001.
Vest o njegovi precej nenadni smrti se je takoj raznesla po vsej skupnosti. Njegovo truplo so kropili v cerkvi Marije Poma-gaj, kjer se je zvečer in drugo jutro od njega poslovilo veliko število njegovih faranov in rojakov. Drugi dan ob 2 popoldne je bila pogrebna maša, ki jo je vodil sedanji delegat prelat dr. Jure Rode, z njim pa so somaševali mnogi slovenski sobratje: Alojzij Kukoviča DJ. prelat dr. Mirko Gogala, prelat Jože Guštin, Janez Petek CM, superior Jaka Barle CM, inšpektor tukajšnje salezijanske province Jože Repovž, Tone Bidovec, Anton Pintarič, Matija Borštnar, Danijel Vrečar SDB, Janez Pintar, Janez Cerar CM in France Burja OFM.
V pridigi se ga je spomnil p. Kukoviča, dr. Rode pa je prebral sožalja, ki so prispela: od nadškofa Franca Rodeta, buenosaire-škega nadškofa Bergoglia, skupnosti iz Mi-ramara in Mendoze in druge.
Škof Uran je poslal sožalje: ,,Vsem dragim slovenskim rojakom v Argentini izrekamo iskreno sočutje ob smrti prelata Jožeta Škerbca, večletnega delegata za Slovence v Južni Ameriki, urednika Duhovnega življenja in skrbnega dušnega pastirja. Cerkev v domovini, posebej še
nem zagotavljati določeno kontinuiteto. Ob tem jih je predvsem zanimalo, kakšna bo pri tem vloga krovnih organizacij, kakšna bo vloga manjšine kot subjekta, kakšna bo dejanska preglednost financiranja in na podlagi katerih meril bodo predlagani pro-grami ovrednoteni.
Tovornikova je sogovornikom pojasnila, da je razpis pripravljen za vse Slovence, ki živijo izven meja Slovenije, zato je potrebno nanj gledati širše. Sicer razpis za zamejce pravzaprav ne pomeni bistvenih sprememb, saj bo še nadalje upoštevana odločitev manjšine o prioritetah. Urad bo še naprej podpiral delovanje organizacij v zamejstvu, saj se bo upoštevalo načelo ohranjanja najpomembnejših institucij narodne skupnosti ter načelo kontinuitete.
Upajmo, da bodo ista merila veljala tudi za Slovence po svetu, med njimi za nas..
ljubljanska nadškofija, in Rafaelova družbo za Slovence po svetu, deli bolečino z vsemi vami in prosi za pokojnega prelata Jožeta Škerbca Božjega usmiljenja. Naj mu dobri Bog za vse njegovo požrtvovalno duhovniško delo povrne z večnimi darovi. “
Škof Pirih: „Ob smrti msgr. Jožeta Škerbca izražam Vam, vsem duhormikom in vernikom globoko sožalje. Naj mu novorojeni Odrešenik sveta obilno poplača vse, kar je dobrega. storil kot urednik „Duhovnega življenja", kot goreč dušni pastir in kot delegat za slovensko dušno-pastirstvo v Argentini.
Tudi v tem trenutku žalosti se z zaupanjem obračamo h Gospodu, ki je premagal smrt in prinesel ljudem odrešenja-Svoje molitve pridružujem Vašim mo- i litvam, da bi bil deležen nebeškega bogoslužja. “
Nato so se še zadr\ji rojaki poslovili od pokojnika, dr. Rode je izmolil zadnje molitve, nakar so se od pokojnika poslovili še v imenu raznih ustanov: predsednik Zedinie' ne Slovenije Tone Mizerit, predsednik Slomškovega doma Marjan J. Loboda, arh-Jure Vombergar v imenu Slovenske hiše, Božidar Fink kot osebni prijatelj, Saša Zupan Omahna za Slomškovo šolo, v imenu Srednješolskega tečaja ravn. Neda Vesel Dolenc, Marcel Brula v imenu ramoške mladine, Pavla Škraba v imenu odseka Zveze mater in žena, v imenu upokojencev Janez Albreht, arh. Marjan Eiletz v imenu Slovenske kulturne akcije, Pavle Novak v imenu bolnikov in Grego1 Modic v imenu vse mladine.
Krsto so nato v daljšem spremstvu popeljali na pokopališče v San Justu, kjer so jo položili V Zupanovo grobnico.
S pokojnim prelatom smo izgubili neutrudnega delavca, skrbnega duhovnika in voditelja, kulturnika in dobrega človeka. Nal mu bo Bog dober plačnik. rj-p
Foto: Marko VombcrgoT j
Novice	iz
Pisali smo pr
VELIKO SAMOMOROV NA SLOVENSKI KOROŠKI
Na območju slovenske Koroške, ki ga Pokriva Policijska uprava Slovenj Gradec, je za posledicami samomora v minulih 20-
letih živjjepje izgubilo 558 občanov, let-no pa si med Korošci življenje vzame med 15 in 34 občanov. Kot so povedali na tiskovni konferenci, pa so samomori na Koroškem v minulih 20-ih letih terjali skoraj dvakrat več smrtnih žrtev kot so jih zahtevale koroške ceste, na katerih je umrlo 289 ljudi. V letu 2000 pa so do konca Uovembra obravnavali kar 30 samomorov, skoraj polovici pa je botrovala bolezen, ki Je tudi sicer po predvidevanjih policistov glavni vzrok za to, da si prebivalci Koroške jemljejo življenja.
PRVO MESTO PTUJU
Nnjstarejše slovensko mesto Ptuj je na Mednarodnem tekmovanju Narodi v raz-cvetu, ki ga je razpisalo Mednarodno združenje parkov in rekreativnih površin, dosegel prvo mesto v kategoriji Ravnanje s Krajino. Finalno tekmovanje je potekalo v Washingtonu pod pokroviteljstvom Združe-Mh narodov. Ptpj je sodeloval v skupini, v kateri tekmiyejo mesta, ki imajo od 10 tisoč do 50 tisoč prebivalcev. Pred dvema letoma je Ptiy že zmagal na enakem tekmo-Var\|u v Združenih Arabskih Emiratih.
PREŠERNOVE ZVOČNE KNJIGE
Založba Sanje je predstavila pet zvoč-Mh krgig poezije Franceta Prešerna: tri so eelotne Poezije v slovenskem izvirniku, po eUa pa predstavlja izbor Prešernovih pesmi v angleški in nemški različici. Kot pojasnjuje odgovorni urednik založbe Rok Zavrta-nik, so za izvirnik porabili približno dve Petini starejših zvočnih posnetkov že pokojnih gledaliških velikanov, ostalo pa so
interpretacije sodobnikov. Vseh pet zvočnih knjig, opremljenih z zgoščenko in kompletnimi besedili, prinaša skupaj več kot šest ur odličnih recitacij.
ALENKA PUHAR -PODPREDSEDNICA ECRI
Alenka Puhar je bila na zadnjem zasedanju Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope (ECRI) izvoljena za prvo podpredsednico te komisije. ECRI je osrednji organ boja proti rasizmu in drugim oblikam nestrpnosti na evropski celini, v katerem delujejo neodvisni strokovnjaki. Puharjeva sodeluje v komisiji ECRI že od njene ustanovitve. Njena izvolitev za podpredsednico komisije pomeni priznanje njenemu dosedanjemu delu v komisiji, med katerim se je izkazala za zelo objektivno in strokovno članico, obenem pa je to tudi priložnost in možnost za Slovenijo, da se še bolj uveljavi v mednarodnih prizadevanjih za preprečevanje vseh oblik diskriminacije.
TI TUDI, BRUTUS?
Slovenski poslovni časnik Finance je zaradi suma davčne utaje vse poslance sedanjega in prejšnjega sklica državnega zbora prijavil davčni upravi. Časnikarji Financ so ugotovili, da poslanci uporabljajo službene telefone tudi v zasebne namene, vendar jim pri tem ni potrebno plačevati stroškov, prav tako se od tega zneska ne obračunavajo davki in prispevki. Ker gre za zasebno porabo davkoplačevalskega denarja, je časnik Finance davčno upravo pozval, naj ukrepa v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Tako bi morala od vseh ugotovljenih zasebnih pogovorov oziroma zneska naložiti delodajalcu plačilo davkov in prispevkov, ki se plačajo tudi od plače. Poslanci bi morali, iz svojega žepa seveda, plačati tudi kazni za tovrstne prekrške.
BO LET SLOVENSKEGA NOGOMETA
S slavnostno prireditvijo v ljubljanski Operi in družabnim srečanjem v Hotelu Slon se je končalo praznovanje 80-letnice 0rganiziranega nogometa v Sloveniji. Na Praznovanju so bili prisotni številni eminentni gosti, med njimi predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatit. Slednji je Nogometni zvezi Slovenije (NZS) in njenemu predsedniku Rudiju Za-Vrlu čestital za spoštljivi jubilej, kot darilo Pa podaril ček v višini 80.000 švicarskih frankov in srebrno skulpturo v obliki nogo-Metne žoge.
na
HOKEJ
Slovenska hokejska reprezentanca je prvi tekmi turnirja Mont, Blanc v Albert,-prilil izgubila z domačo reprezentanco rrancije s 4:7, nato še proti Rusom z 0:2, v tretji pa igrala neodločeno s Slovaško 3:3.
Slovenska hokejska reprezentanca do ° let je na svetovnem prvenstvu (divizija 1J v litovskem Elektrenaiju v uvodnem Srečanju premagala domačo reprezentanco
z 8:3. V srečanju 2. kroga je premagala Estonijo s 3:1, nato pa še Veliko Britanijo 6:0. S tem si je priborila uvrstitev v finale in uspešno zaključila tekmovanje z zmago nad Japonsko s 4:3. Nagrada je napredovanje v divizijo I.
ZMAGA V NORDIJSKI KOMBINACIJI
Slovenski nordijski kombinatorec Andrej Jezeršek je zmagal na tekmi svetovnega pokala B v ameriškem Salt Lake Cityju. Nastopila sta še dva slovenska tekmovalca, Gorazd Robnik je končal na 25. mestu, Marko Šimic pa je bil 56.
SKOKI
Slovenski skakalec Peter Žonta je zmagovalec tekme celinskega pokala v švicarskem St. Moritzu. V tradicionalni, 89. božični tekmi v tem prizorišču je Žonta zbral 219 točk (90,5/95,0 m) in drugouvrščenega Nemca Christopha Gollhoesla premagal za šest točk. Od preostale sedmerice slovenskih tekmovalcev se je zelo dobro odrezal Igor Medved s petim mestom.
MODER JE, KDOR VARČUJE
Človek nikoli toliko ne zasluži, da ne bi mogel vsega zapraviti, pa nikoli tako malo, da ne bi mogel vsaj nekaj Prihraniti. Tako pravi slovenska ljudska modrost, mi pa vam svetujemo:
Nabavite si karto SLOGO, ki je pogoj za vrsto ugod-Posti. Svoje prihranke varno naložite v naši hranilnici. Vedno smo vam na razpolago.
Telefon: 4656-6565 Bnte. Mitre 97 - Rantos Mejia
FANTJE NA IZLETU
Slovenska fantovska zveza je v nedeljo, 7. januarja priredila izlet v Parana de las Palmas. V San F'emandu je g. Janko Mernik imel mašo, med katero so fantje prepevali božične pesmi. Ob desetih so se vkrcali v pristanišču Tigre na motorno ladjo in se odpeljali po kanalu Sarmiento proti Parana. Opoldne so se izkrcali na kinti, kjer je bila pijača na razpolago, hrano pa so prinesli s seboj. Popoldan so porabili za kopanje, igranje nogometa in petje. Ob petih pa so se odpeljali z ladjo nazaj v pristanišče, kjer so se razšli.
Fantje so sklenili, da bodo priredili še več takih izletov in tudi v oddaljenejše kraje.
BARILOCHE
Slednjič je le prišlo jioletje, za novo leto smo se hladili v trebolskem jezeru. Turistov je vedno več in po cestah vidimo precej novih obrazov.
Takoj po božiču je obiskal tukajšnje slovenske naseljence salezijanec g. Pemi-šek, ki pase duše v San Martinu in Juninu.
Maševal je, spovedoval in povedal marsikaj zanimivega iz svojega dolgoletnega življenja na argentinskem jugu.
Ob istem času se je mudil ob Nahuel Huapiju Italijan salezijanec De Agostini, eden najboljših poznavalcev Patagonije, raziskovalec in geograf.
Naši alpinisti (pravilneje bi moral reči „andinisti") so se tudi odrezali kar v začetku sezone. Za novo leto sta Dinko Bertoncelj in Tonček Pangerc preplezala najvišji stolp Catedrala, ki je bil doslej le trikrat premagan. O tem lepem uspehu bom še poročal.
VA
GALLUSOV IZLET
V nedeljo, 14. t.m. pnredi SPZ Galluo celodnevni izlet za svoje člane - v neznano.
Svobodna Slovenija, št. 2;
11. januarja 2001
Slovenija moja dežela
Naseljevanje Slovanov
SLOGA I)A VEC! V SLOGI JE MOČ!
O starih Slovanih v pradomovini vemo zelo malo. Klasični avtorji so nekaj malega povedali o sosedih, Keltih in Germanih, o Slovanih, ki so živeli za pjimi, pa niso vedeli dosti. Dali so jim razna imena: Skiti, Veneti itd. Najbolj verjetno je bila ta r\jih domovina med današnjo Poljsko in Ukrajino. V zgodovino so stopili šele, ko so v 4. stoletju pričeli prodirati na Balkan, ko so prišli pred vrata Konstantinopla in na jug Grčije (glej sliko: Finžgar, Pod svobodnim soncem, ilustracija Slavko Pengov).
V nobenem zgodovinskem dokumentu iz tistih časov res ne najdemo omembe prihoda Slovenov v današnje slovenske kraje. A je v 4. in 5. stoletju zamenjava starega keltsko-rimskega prebivalstva dovolj gotova:
Prejšnja Panonija in Norik se pričenjata imenovati „dežela Slovenov” in podobno; stari prebivalci so bili večinoma kristjani, po sto letih pa se pojavijo omembe divjih, barbarskih in poganskih kristjanov - Slovanov; tako da so po nekaj sto letih morali začeti misljonariti na novo; cvetoče škofije in cerkve so izginile; izkopanine so pokazale na drugačno materialno kulturo kot prej, revnejšo in sorodno drugim Slovanom; poznejše slovanske kronike soglasno priča-
Osebne novice I
Krst: Na praznik Sv.Treh Kraljev je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Niko Kastelic, sin Aleksandra in Gabrijele roj. Tomazin. Krstil je delegat dr. Jury Rode, botra pa sta bila lic. Sonja Tomazin Hribar in Marjan Kastelic.
Čestitamo!
Smrt: V Capitalu je umrl prelat Jože Škerbec (71).
Naj počiva v miru!
Novi diplomantki: Na Universidad Argentina de la Empresa je dokončala študije Alenka Vivod in postala „licenciada en relaciones publicas”.
Na Universidad Nacional de La Matan-za je dokončala študije prof. Ana Marija Petelin in prejela naslov „ingeniera en informat.ica“.
Čestitamo!
HSSPs*
U /> • -! *
Slavko Pengov: Ilustracija k Finžgarjevemu Pod svobodnim soncem
jo, da so „Horutanci”, to je Karantanci, prišli z ostalimi Slovani; neizpodbitno je, da slovenščina izvira iz praslovanščine in da se je od nje ločila šele v prvih stoletjih po Kristusu.
V zadnjih časih so se proti slovanskemu naseljevanju pojavile teorije, da Slovenci izviramo iz Skandinavije, da smo potomci Etruščanov in zadnja, da smo avtohtoni Veneti.
Vse so osnovane na prisilnem, neresnem in neznanstvenem jezikovnem primerjanju in svojevoljnem branju in razlagi starih napisov. (Npr., kot da bi dejali, da smo odkrili Argentino Slovenci, ker smo dali reki Rio de la Plati ime ,,Rije dela blato”, etc). Tudi te teorije nikoli niso pojasnile zveze Slovencev z ostalimi Slovani.
Seveda pa je možno in celo verjetno, da so ostala jedra staroselcev in z njimi kaka imena ali folklorni običaji in predmeti.
Poznejši Slovenci smo od vseh Slovanov prišli najdlje na zahod in tudi prvi trčili ob zahodne bolj kulturne narode, Bavarce, Langobarde in Bizantince. Zato smo tudi prvi razvijali svojo prej rodovno ureditev v državo - Karantanijo in Panonijo.
Mali oglasi
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva (iat».J hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandf 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@ciudad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumšn 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Dr. Hčctor Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1° of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcučnaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 46563653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bine. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradpje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga Andrej ka Papež Cordova).
Slovenski dušni pastirji v Argentini sporočamo v globoki žalosti, da je v sredo 3. januarja, po kratki bolezni umrl
prelat Jože Škerbec
Zahvalimo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu prišli kropit, zanj molili, mu govorili in peli v slovo, darovali cvetje ter ga spremljali k pogrebu in mu bili v življenju dobri.
Dobrega duhovnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Buenos Aires, Mendoža, San Luis, Bariloče in Miramar
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
V sredo, 3. januarja nas je za vedno zapustil
t
prelat Jože Škerbec
vicedelegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini
Dolga leta je bil kot delegat stalni član odbora Zedinjene Slovenije ter Medorganizacijskega sveta.
Požrtvovalnega duhovnika, neutrudljivega delavca in duhovnega voditelja slovenske skupnosti bomo ohranili v trajnem spominu in molitvah. Naj mu bo Bog dober plačnik.
Zedinjena Slovenija
Medorganizacijski svet
Vsi, ki bi se radi priklučili ekipi, ki se bo letos meseca julija udeležila Vseslovenskega nogometnega turnirja v Sloveniji, ste vabljeni to nedeljo, 14. januarja, ob 10. uri v Slovenski dom v Lanus na:
1) informativni sestanek in
2) trening
Več informacij: Marko Vombergar (tel. 4659-2060 -marko@foto.com.ar), Jure Urbančič (tel. 4691-2579) in Andrej Rezeij (tel. 15-5341-9118).
Vse starše obveščamo, da se Počitniška kolonija Zedinjene Slovenije
vrne v torek, 16. t.m. ob 8. uri zjutraj
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacidn Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccidn y Admmistraeion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.coni
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Jernej Tomazin, prof. Tine Vivod, Marko Vombergar
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiijai\ju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
^ N
čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“
'V inozemstvu na ime .Antonio Mizerit**^
Oblikovalce in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Nemirno je naše srce,
dokler se ne spočije v Tebi, Gospod!
Vsem Slovencem sporočamo, da je 3. januarja Vsemogočni poklical k sebi svojega zvestega služabnika, duhovnika
prelata Jožeta Škerbca
profesorja verouka na Srednješolskem tečaju
Dijakom in profesorjem bo ostal svetal zgled zvestobe Bogu in slovenskemu narodu.
Njegovo blago dušo priporočamo v molitev in hvaležen spomin.
Profesorski zbor Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka
LETOS OBHAJAMO 40-LETNICO NAŠE TISKARNE, KI JO JE VILKO ČEČ USTANOVIL 7. MARCA I960 V DANAŠNJEM POSLOPJU V CENTRU MESTA BUENOS AIRESA
„Jaz sem vstajenje in življenje... “
Globoko užaloščeni sporočamo vsem Slovencem v Argentini in po svetu, da je po volji Vsemogočnega odšel v neminljivo Očetovo domovanje naš dobri pastir
prelat Jože Škerbec
Skozi 32. let nam je bil duhovni vodja, priljubljeni katehet, tolažnik bolnikov in vzor zvestobe narodnemu izročilu.
Hvaležno se klanjamo Njegovemu neutrudnemu delu. Naj mu bo Bog stotem plačnik za veliki zgled.
Odbor Slomškovega doma Župnijski svet Slomškova šola SDO-SFZ Slomškov dom Odsek Zveze slov. mater in žena