dniSlvo in upravileljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. Blajerc izhaja vvaki drugi četrtek, datiran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalj« do pondeljka pred izdajo do-tiCne številke vposlati. Natis 12.000, cena ene številke 4 vinarje. Stajerc Posamezna številka velja v Pluju zA celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 Številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, '/* strani K 16.—, '/« struni K 8.—, '/« strani K +.—, '/„ strani K 2.—, »/„ strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno zni* žana cena. Štev. 11. V Ptuju v nedeljo dne 18. novembra 1900. I. letnik. Kmetje! Da se Vam prejemanje »Štajerca" olahkoči, dajali bodemo mi »Štajerca" vsakemu, ki se za prihodnje leto na njega naroči, v letošnjem novembru in decembru zastonj. Stajerc košta za celo leto samo 60 krajcarjev in se denar pošlje na upravništvo »Štajerca" v Ptuju. Ogerska konkurenca. Vsaki kmet ve iz svojega prepričanja, da zemljiški pridelki od leta do leta svojo vrednost zgubi vajo, tako da se večkrat že ne izplača žito sejati. Kaj je toraj vzrok tej žalostni prikazni? Kni pravijo, to delajo borzni judje, drugi kaže na inozemsko konkurenco. katera rumunsko in rusko žito uvaža, ali vsi bo enega prepričanja, da je cola prosto uvažanje ogerskih deželnih pridelkov glavni vzrok, ki vstvarja našo bedo. Na Ogerskem se nahajajo veleposestniki, ^ateri na ravnih tleh 4 do 5000 johov izvrstnega polja v enem kosu skupaj imajo in s parnimi plugi in parnimi mlatilnicami delajo. S takimi ljudmi se pbogi štajerski kmet ne more meriti. Pri tem dovajajo ogerske železnice žito bolj po ceni iz Budapešte Maribor, kakor pa južna železnica taisto iz Maribora v Gradec. Pri takih žalostnih razmerah ne kaže lic drugega, kakor nekdaj tako dobro žitno pridelovanje opolnoma opustiti. No, tudi našemu vinorejstvu že reti ravno tisti konec. Med tem, ko so letos na Štajerskem vinske cene še vendar nekako pošteno eno imele, dobilo se je vino takoj čez mejo po 15 o 18 gl. hektoliter, tako da smo v nevarnosti, da lejo prihodnje leto vinski kupci, mesto na Štajersko, Ogersko vino kupovat šli. Zakaj pa zamorejo gri svoje vino cenejše dati kakor mi? Ker ogerska latla veliko miljonov goldinarjev predujemov (foršusov) nove nasade razdeli in te izposojila šele po 10 letih azaj zahteva. Dalje daje ona galico, Žveplo in smod-ik zastonj, tako da je danes mogoče tam nove psade nasaditi, brez da bi se en krajcar svojega Jaarja izdalo. Kako pa je v Avstriji? Ako žrtvuje gerska vlada 1000 gld., da avstrijska komaj 100 gld. Zato je pri nas tako malo novih nasadov in ako se tudi naredijo, je lastnik tako v dolgove zabredel, da si iz njih pomagati ne ve. Ce pa že vlada nič denarja sem ne da, je vsaj nje dolžnost, nas proti neznosni ogerski konkurenci varovati in sveta dolžnost državnih poslancev v parlamentu bi bila, da se col-ninska skupnost z ogersko odpravi, da bi se vendar že enkrat na tak način ogerski vladi moč vzela, nam še nadalje z denarjem, ki ga iz naših žepov dobi. škodo delati. Ker se pa naša država ne upa proti ogerski nastopiti, zato potrebujemo mi neodvisne poslance, ne dvorne svetnike in ne profesorje, kateri bodejo v parlamentu tako delovati in govoriti mogli, kakor bode vlada sama hotela, če tudi nam ti poslanci pri volitvah nebesa o b 1 j u-bu jejo. Ako si torej hočejo kmetje svoj stan z boljšati, morajo kmete izvoliti. Kmet edino je neodvisen in kmet edino je zanesljiv, ker on sam ravno tako trpi kakor njegovi stanovski tovariši. Kmetje! Kakor vam je znano, so gospodje v Ptuju za kmečko skupino (četrto kurijo) Ptuj -Ormož-Smarje pri Jelšah-Ljutomer-Rogatec in Gornja Radgona postavili gospoda dvornega svetovalca Fritz P 1 o i-a za državnega kandidata. Nastava tega moža, kateri od države na leto po 5000 gld. davčnega denarjaprejme in zato po tri ure v uradu sedi, kateri je že v štirinajstem letu spodnje Štajersko zapustil in naših kmečkih potrebščin še od dalečnepozna in poznati ne more, ta nastava je nezaslišano razžaljenje kmečkega stanu. Nato so se kmetje gornje radgonskega okraja odločili namesto tega Ploi-a, svojega splošno spoštovanega načelnika okrajnega zastopa gospoda Franceta V r a č k o-ta, kmeta iz Orehovca pri Gornji Radgoni svojim državnozborskim kandidatom postaviti in z vsemi glasovi volilnih mož za gospoda Vračko-ta glasovati. Da bode pa gospbd Vračko tudi večino dobilT morajo vsi pošteni kmetje skupaj držati in pri volitvah volnih mož take može postaviti, kateri se bodejo zavezali, le za kmeta in ne za doktorja nastopiti. Kmetje! Takoj v prihodnjih dneh vršile se bodejo po naših občinah volitve, pri katerih se imajo izvoliti volilni možje. Pravico voditi ima vsak posestnik! Združite se toraj in pridite polnoštevilno o pravem času (že pred prieetkom) na dan volitve na volišče ter volite vrle može, kateri se ne bodejo od nikogar pregovoriti ali strašiti pustili. Kmetje! Šele potem bo dete imeli pravega zastopnika, kadar bode prvi spodnje štajerski kmet v državnem zboru n a-s t o p i 1. Gornje radkonski kmetje. Kmetje pozor! Dobili smo iz Slov. goric sledeči dopis: Častiti gospod urednik! Citali smo v „Slov. Gospodarju", da je katoliško društvo v seji zaupnih mož v Mariboru izvolilo zopet g. Robiča kandidatom za državnozborske volitve v četrti skupini (to je za kmečke občine). Iz širokih Slovenskih goric ni bil niti eden kmet pri zborovanju zaupnih mož, in tudi celi naš okraj ni zadovoljen s kandidaturo g. Robič-a. Mož je sicer pošten ali pokazalo se je v zadnjih treh letih, da za poslanca in kmečkega zastopnika v državnem zboru je celo nesposoben. Mi smo se tedaj po vseh straneh m krajih tukaj posvetovali in povdarjali zaradi kandidature kmečkega zastopnika in konečno enih mislij nastavili kandidatom za 4. kurijo dalefe in dovolj znanega gospoua ^utotfta Kresnika, vrlega kmeta na (Irešnjevci pri Slov. Bistrili. ^epffčurrf^r/ra dr^k/, «fc <}&£%#> J%š> MP Jv»-r kmetje volilci in volilni možje, ki spadajo v volilne okraje: Maribor, Slovenji gradeč, Marenberg in Slovenska Bistrica, ravno tako storili ter tudi za gospoda Kresnik-a glasovali, saj tudi njegovi nasprotniki njegovi kandidaturi nasprotovali ne bodejo, ker opravičeno nasprotovati tudi ne morejo.. To mnenje se je uživelo in širilo tudi že pred več leti in bila je splošna govorica po zborovanjih, volitvih, sejmih i. t. d., da niti ni sposobnejšega kmečkega zastopnika v vsakem oziru kakor je ta mož. Če se ne motimo, je g. Kresnik dovršil 5 razredov na mariborski gimnaziji, bil vojak, se bavil gotovo 30 let neumorno na političnem polji. — Ta mož je izven tega izvrsten govornik v slovenskem in nemškem jeziku, je najostrejšega in neustrašljivega postopanja kjer in kedar je treba. Ker se je g. Kresnik dalje bavil zmiraj le s kmetijstvom, skušal in občutil kmečke težave in brit-kosti, nam na tej strani ni potreba še nadalje slikati njegovih skušenj. Kakor se nam je poročalo, se je gosp. Kresnik-u ponudila že pred več leti kandidatura za kmečko skupino, ali žalibog, da jo je odklonil. Ob enem smo kandidaturo ponudili pismeno g. Kresnik-u tudi sedaj in le želeti je, da isto vendar enkrat sprejme. Kmetje, volilni možje iz drugih krajev! obrnite se na g. Kresnik-a; kličite ga na zbore in potem « dite sami o njegovi zmožnosti in lastnosti. Zadnji čas je, da nas zastopajo že vendar cukrafl naši sotrpini, kmetje od pluga. Hvala Bogu, da tafl sposobne može tudi imamo. Bog podpiraj naše podjetje. Slov. goričanski kmelfl Državne volitve in kmečki zastopniki gg. Hobič, Zičkar in Ploj. Volitve so pred durmi in vsi stanovi iščejo \m hrepenijo po svojih zastopnikih. — Vsak stan si \m voli zastopnike iz svoje sredine, edino kmečkemu stan« se vsiljujejo zastopniki iz drugih stanov. Vsakem« stanu se zmiraj boljše godi, edino kmečkemu : ji obrtniškemu zmiraj slabše, zato ker mu od nekd pomanjkujo pravih zastopnikov. Dragi kmetic, kdo pl je neki kriv rakove poti; zmiraj slabšega stanja M kmetih? Tvoji zastopniki, kteri se za te celo nič nI brigajo, tvojih težav celo nič ne poznajo. V prvi vistfl pa si kriv ti sam, zakaj take voliš. Kdo pa ti odi« tvoje zastopnike? Poslušaj! Zbor zaupnih mož v Mmil boru in Celju. Pri zadnem zborovanju zaupnih mož v Mariboij kteri se je celo tajno vršil, bilo je navzočih 17 Mskai> io da se morajo izvoljeni gospodje poti za državne poslance voliti. Dragi kmetic, ti si trudiš in vbija.š v potu svojega obraza, doma z mo tiko in plugom, da prideljuješ za cel svet živeš. ne poklicani pa odločujejo črez tvoj položaj * Tam n mestu, kjer se odločuje črez tvoje pravice se ti vsilji jejo jerofi, ker gospoda veli, da si še neumen, če p greš v štibernico in ti pomanjkuje denarja, ker ti vsle različnih nesreč kmetijstvo nič ni porodilo, ne najde jerofa če ga pri solncu z lučjoj iščeš. Kakšne last nosti in sposobnosti pa mora zastopnik imeti? Ime mora skušnjo, poznati potrebščine in težave isteg stana, kterega zastopa. Biti mora zvrsten odločen m ustrašljiv govornik in samostalen. Presodimo si pa 1 g. Robič-a Žičkar-ja in Ploj-a. Vsi trije so sicer krneči sinovi, bili so od mladosti gotovo do 24. ali 25. let svoje starosti v šolah, od kmečkega stanu ravno tal; odstranjeni kakor vsak mestni rojak. Vsi trije imajo sicer posestva, ali živijo le t mastne plače kot državni uradniki, kot taki nij samostalni temveč državi in vladi podložni, in d smejo kot državni poslanci za kmeta proti vladi p stopati, če ravno je časoma jako potreba. Poglejn si te gospode posamezno. Gospod Robič je c. kr. profesor dobiva kod U 2400 gld. plače na leto. Kot ud deželnega odbo dobiva na leto 5000 gold, in kot državni poslan 3 — (00 gld., skupaj 9400 gld. ni mu mar, ako mu e kaj posestvo ali nič. V njegovem življenju ni imel akoršnega pomanjkanja, ni poznal nikoli nikakoršnih Iv. Govornik je znan jako slab. in mu odločnosti o pomanjkuje; pri tem vsake sposobnosti za državna poslanca, in najmanj za kmete. 0. g- Žičkar-jn se pravi da je ja kmečki sin in tudi posestvo, ter pozna kmečke težnje. Dobro. Zičkar bil je dijak morda 12 let. teolog 4- lete. em kaplan, potem župnik v Vitanju, zdaj dekan v mu. Prej ko je nastopil župnijo naj si bo v Vira ali dekanijo v Vidmu moral mu je cerkveni od-celo župnišče do dna ponoviti; prevzel posestvo dolgov in plačil; dalje dobiva ta gospod okoli 0 gld. vsako leto v štibernici kolekturne rešitve ecturablosung), in najmanj 2000 gld. stolninskih Hrugih dohodkov. Ofi se pri farofških poslopjih kaj ši. popravi in plača cerkveni odbor, to je kmetje. pod v življenju, nikoli ni oriitil tudi ne najmanjših Govornik je g. Zičkar na piižnici in v klerikalno |xlni politiki sicer dober ali v kmečko-gospodarstveni slab, ker mu manjka vsake skušnje. Gospod Ploj je državni uradnik na Dunaju, dobiva jeto čez 5000 gld. plače, živi od nekdaj v lehkoči. Radgoni ima neko posestvo za kratkočasje, da razveseljuje, kadar se že mestne dobrote naveliča. [ti trije gospodje, Robič, Žičkar, Ploj, pa so pri Itnih dohodkih zagotovljeni, da jih čaka še mastna pjnina (penzjon). In ta neumen svet še trdi in K, da ti kmečki sinovi poznajo dobro kmečke pere, težave in bodo zastopali prav dobro kmeta Iržavnem zboru. Dragi kmetic! tako dolgo te ^jo zastopali gospodje, da ti bode slekel svet črez ušesa, do nŠes ti jo je že. Mi nočemo mur kratiti poštenja, vsak naj premišljuje in posodi sam kolikor imamo prav. Vsakemu kandi-se spodobi, da stopi pred volilce in razloži tistim program. Vsak poslanec je navezan, da saj v stopi pred volilce in daje račun črez njegovo [vanje v državnem zboru. Kmetic poglej si g. BSa, saj si ne upa na svetlo; in zakaj neki; je ovolj znano da v vsih 8 letih za kmete v držav-zboru nič ni storil, tudi storiti ne more, ker pomanjkuje potrebne zmožnosti. Bil je morda Sr učitelj, pa jako slab je kmečki zastopnik, da ni mogoče slabšega. To so ja sodili pred tremi i že prej, ko je bil prvikrat zvoljen, pametni )dje od njegove stranke. Kmetje odprite oči, je se čas, potem je prepozno kakor je že bilo bat. Ne dajte si trosit peska v oči v trenutku, & gre za vaše pravice. Kmetje imate velike prane samo velike dolžnosti. (Dalje sledi.) Izvrsten kandidat. On se imenuje doktor Ploj in je bil advokat v peru. Vsi kmetje 10 milj na okoli, so se tresli njim, kajti ako je dr. Ploj koga kot nasprot-|v roke dobil, ta je bil zgubljen. Dr. Ploj-u pa je šlo dobro, ker, kolikor so bili kmetje ubožnejši, toliko bogatejši je bil on. Kar naenkrat pograbi dr. Ploj svojo advokaturo in se preseli v Ptuj. Zakaj neki je zapustil doktor ta masten prostor? Samo zato, ker svojega življenja ni bil več varen. Pri belem dnevu so se kmetje vsekakor njega bali, ali zvečer v temi, tu so prežali na njega s puškami in cepci ter hoteli ga pobiti. Sin tega slavnega moža gospod dvorni svetnik doktor Fritz Ploj trudi se zdaj za državnozborski mandat ptujskih kmečkih občin. On je že s svojimi 35 leti dvorni svetnik postal, to se pravi, on vtakne vsak mesec 450 gold, davčnih denarjev v žep zraven onih goldinarjev, katere mu jih je njegov oče od kmetov pridobil. Zakaj nebi on še 10 goldinarjev vsa!;i dan dobil, katere nese državnozborski mandat? — misli si dr. Ploj. Mi pa mislimo, da je popolnoma nemogoče, da bi dr. Ploj bil izvoljen in sicer zato, ker nobeden pameten kmet svojega glasa takemu možu dal ne bo, kateri je v službi pri vladi. Kmečki stan ima važne zahteve, katere se dognati morejo, sicer se bode kmetijstvo v nič spravilo. Te zahteve so: Zmanjšanje zemljiškega davka, zmanjšanje vojaških bremen, prepoved uvažanja italijanskega vina, naprava carinske meje proti Ogcraki za vino, žito in prašiče. Cez vse to mora dvorni svetnik Ploj v parlamentu molčati in ako on pri shodih še tako vpije, mora on tam čez vse to molčati, ako on službo dvornega svetnika in stem 5000 gld. na leto zgubiti noče. Toraj noben sebi dobro želeči kmet ne bo dr. Ploj-a volil, kajti on ni noben prosti mož, ampak on mora storiti to, kar vlada želi. Dalje ne razume mož od kmečkega poljedelstva nič. Vsekakor je njegov oče razumel kako se obogati in gospod kandidat oskrbuje denar, ki mu ga je oče zapustil, prav skrbno, ali od kmečkega gospodarstva on ne razume, ker kakemu Ploj-u je bilo vseeno, kje da kmet denar vzame. Kmetje! Vi bodete pač pravi odgovor za kandidata Ploj-a našli! Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade. (Konce.) K drugi točki omenjenega dopisa: „Prišel je (Wisenjak) na političen shod na Zaverč in v Veliko Nedeljo, zagovarjal carino na Ink, za skrajšanje šolske dobe za eno leto, ob enem za vpeljavo tudi nemškega poduka, odpravo orožnih vaj i. t. d.", se jim kar naravnost odgovori: Če boš ti ubogi kmet v takih rečeh in pri takih shodih dopustil samo advokatom in drugim takim nepridiprav stanovom o tvojih rečeh govoriti in sebe za nos voditi pustil, boš pač še globeje v blato zagazil. Ako si le količkaj sam sebi pravičen, mora te srce zaboleti če take njihove budalosti poslušaš, ki kmetu nobenih koristi prinesti ne morejo. Prosil sem toraj tudi jaz za besedo in predlagal v blagor kmeta 8 točk ter prosil, naj bi se naši poslanci že vendar enkrat za kmeta zanimati začeli. Predlagal sera: 1. Naj bi se inozemskemu vinu večji col naložil. ker skoz uvažanje tujega vina naše vinorejstvo le škodo trpi. 2. Naj bi se upeljal col na Ink, ker inozemski Ink našemu lukopoljedelcu škodo povzroča. 3. Naj bi se vojaška doba za toliko skrajšala, da bi vojaki služili samo dve leti. 4. Naj bi se orožne vaje pri dosluženih vojakih odpravile. 5. Naj bi se odpravili kontrolni shodi, ker to so nepotrebne reči, pri kojih se čas zamuja, ker kmetu itak primankujc delavnih moči j. Naj bi se šolska doba skrajšala za eno leto. 7. Naj se tudi pri nas poučuje v nemščini, ker smo mi bližni sosedje Nemcev, s katerimi smo navezani občevati kar je tudi za vojake velike važnosti. 8. Kadar je kmet po kaki ujmi poškodovan, naj bi se ga za davke počakalo do pozne jeseni istega leta, brez da bi mu treba bilo za to prositi i. t, d. Vidiš dragi kmet, ker sem se za naš kmečki stan potegnil, so se mi ti ljudje smejali in me še nadalje zasramujejo. To jih je tedaj tako razburilo, da so proti mojemu govoru zagnali veliki hrup. Mnogo kmetov pa mi je potem pravilo, da sem govoril le čisto resnico in tem gospodom nevstrašljiv v obraz povedal, kar jim je pristojalo. Dalje čveka „Slov. gospodar", da nekaterim kritikom nisem prizanese], ampak jih tožil. Res, človek bi mogel iz kamena biti, da bi se takemu zlobnemu obrekovanju ne zoperstavil, saj to je bila tudi moja dolžnost in nisem za sebe nič zahteval, ampak pri obravnavi predlagal, da se naj obrekovalci kaznujejo z denarno globo v korist občine. Zopet dalje naglasa „Slov. gospodar," da nisem le občutljiv radi svojih govorov govorjenih na shodih, ampak tudi zaradi svojih občinskih računov i. t. d. Dragi bralec! To moram pa že nekoliko natančnejše popisati in čudil se boš temu škodoželjnemu ogovarjanju: 24 let že vodim občinske posle, in nisem bil še nikoli kaznovan radi reČij, ki spadajo v občinsko področje. Nimam nobenega občinskega pisarja, pa se vseeno pri meni ni nikoli kaj nepravilnega našlo ali zgodilo. Ker sem dne 31. decembra 181)!) vse svoje občinske račune sklenil, skazalo se je dohodkov 1532 gld. 7 kr., stroškov pa 932 gld. (16 kr., tedaj je ostalo prebitka 51)9 gld. 41 kr. V tem računu so zapopadeni vsi denarji, kar jih je občina imela. Raz-posojenih je bilo 400 gl. Tudi Franc Roškar je plačal dolžnih 10 gld. in ti so bili med dohodke vzeti ter tudi obresti 80 vinarjev so bile med dohodke v račun z dne 31. decembra 1899 vštete. Posojilci, kateri so imeli občinski denar razposojen, niso bili v računske knjige vpisani, marveč bili so zapisani v drugi poli. Ali posojilo vseh teh dolžnikov bilo je všteto med dohodke, da niti en krajcar ni šel pod zgubo. Triur je zaslužil 5 gl. in stroškov imel 2 gld. 50 kr. kar je v občinskinski knjigi pod štev. 59 in štev. G0 navedeno. (Radi triurja, ki ste ga v blagor občine preskrbeli, stojijo računi najpravilnejše, vendar ne moremo tega stavka v celem obsegu sprejeti. ker uain Že itak s prostorom tako tesno gre. Opomba urednštva.) Prišli so torej štirje Mezgovčani v tem doloM času račune pregledovat in jaz sem jim v svoji \. januarija v pretresovanje in ni našel čisto no krivde, marveč vse v dobrem redu. Sklep tega tresovanja naznanil se je tudi Mezgovčanom. Mezgovčani pa le niso mirovali in so me dva tožili na deželni odbor v Gradec, od koder je ukaz, tukajšnemu okrajnemu zastopu, kateri u nato pozval z obema knjigama na odgovor. No. tu je bilo vse v redu tako, da niti krajcar ni p navskriž. Mene, da si sem bil nedolžen, so me dva po krivici pri deželnem odboru zatožili; ni &| da sem potem bil užaljen in Mezgovčane zaradi žaljenja časti tožil. Pri prvi sodnijski ob ravna mene sodnik vprašal, ako sem pri volji, se z Me: čani pogoditi. Jaz sem odgovoril, da se že poa toda le pod tem pogojem, da plača vsak tel 25 gold, v siromašno blagajno in sodnijske sta Gospod sodnik jim je tudi rekel, da bo še več pi ako se ne pogodijo. Nato so obravnavo ustanovi si najeli zagovornika dr. J u r t e 1 a. Vršila se je jh druga obravnava, ali skončala se ni. Pri tretji ol navi pa je sodišče izdalo sklep, v katerem se vdarja, da to ni bilo razžaljenje časti, če so Me čanje prosili deželni odbor naj bi on poslal sv komisarja moje račune pregledat; se po takem kaznovali. Torej dragi Mezgovčani! Ne vtikajto se t ( občine, pustite občino slomško pri miru, pa raji svoji občini kaj pobrskajte, da ne bodete s svojim čani imeli vedno toliko sitnosti. Preje odpravite \ iz svojega očesa, potem pridite še-le k nam pea iskat. Ti pa, o „resnicoljubni Slov. gospodar*4! — toi je tista jama, v katero sem padel?! VeŠ kaj? Ce mi ti poveš, kako dolgo ste to za hrbtom in brezuspešno kopali, pri moji veri, dam en počen groš. J. Wisei Zunanje novica Sokolski dom je pogorel v Prcmyslu. Pri ga so zgoreli trije gasilci. Blazen brivec. V Varšavi je med tem, ko j brivec nekega gospoda, nakrat zblaznel ter ga ve vrezal po glavi. Komaj se je rešil blaznika. Rq pa so blaznika odvedli v blaznico. j 117 let stara je umrla prosi i teden v Bajmoču na ženska, ki je do zadnjega upravljala svoje je ter bila dobro tnica revežev, katerih se je spom-fiudi v oporoki. Blagoslovljena Žena. V Franjindolu, v predmestju nnskcm, je umrla kmetica Katarina Hefner v 85. Za njo žaluje 114 živih potomcev, med njimi |>ravnukov in 29 prapravnukov. Žalostno Svidenje. Vdova podpolkovnika Harmen-fe prišla iz Sv. Ivana v Levoču, da poseti sina rozijca. Nestrpno je čakala, da pride sin iz šole. pat ji je postalo slabo, zadela jo je kap na lin umrla je na mestu. Sin je našel mrtvo mater. Nasilnik sežgan. Hrvatski »Napredak^, ki izhaja neriki. je poročal, da je neki Winfield Towsend i. m. prišel v hišo kmeta Harringtona v Election, klel njegovo ženo ter jo hotel pregovoriti, naj se Q stokov sladkorja, 10 kil kave, večje množine cigar, ves špeh, mast in drobno blago. Razno galanterijsko blago, potem moko in sladkor raztrosili ali pozgubili so tatje pri njihovem odhodu po cesti. Jože Vidovič hotel je ob 1 uri po noči od doma iti, pa našel je vrata zavezana. Nekaj slabega sluteč, preiskal je svojo hišo in našel, da se je zgodila tatvina, zgrabil takoj za puško in letel za | tati. Tako je dospel v Leskovec. kjer je pri hiši Blodnik-ovi po cesti raznesene stvari zapazil ter začel klicati. Seveda prihiteli so hitro iz hiše, pa bilo je prepozno, ker tatje so s svojim plenom pete že odnesli. Sled od moke in sladkorja videl se je do Svetlina, to je do hrvaške meje. S kakšno predrznostjo so tatje svoje delo izpeljavah, se vidi iz tega, da je že prihodnjega dne zvečer ob 7. uri 8 mož pri poslopju Jakoba V i d o v i č-a se prikazalo in poslušalo, kdaj da bodejo ljudje k počitku šli. Tam se jih je prepodilo. Vsi tatje kakor sledovi kažejo, bili so bosonogi in so se posluževali hrvaškega govorjenja, ko jih je nek mimoidoči kmet v nekem gozdu prisluškovati naletel. To so torej zopet ljubi sosedje iz Hrvaškega, kateri štajerske naseljence ob meji izropajo in potem se zopet, v blagoslovljeno, svetega Štefana krone deželo poskrijejo, kamor jim pa avstrijski žandarmi slediti ne smejo. Skrajni čas je, da se tem roparjem ta njihova obrt odvzame in davkoplačevalcem postavno zajamčena varnost podeli. Ako se to ne zgodi, ne bo ob meji sploh nobeno imetje več varno. Vinski kupci. Herr Ludwig Urdl, Gastwirt in Langemvang in Herr Josef Legat vulgo Wutschnig, Gastwirtschaft in Pongratzen, Post Oberhaag bei Eibiswald, želita kupiti letošnje vino. — Mi vsem onim, ki imajo še vina za prodati opetovano naznanjamo, da se „Stajerc" ne meša v nobeno kupčijo zaradi vina, on prijavi le naslove (atrese) kupcev, na katere se naj kmetje sami obrnejo. Od Sv. Petera pod svetimi gorami se nam piše: „Naš občinski predstojnik ali „rihtar" Ferdinand Kunej, kateri hoče biti „ naroden" mož, je tožil pri kozjanski sodniji Matijata Urši č-a, ubogega kmeta iz Sre-bernika zaradi enega hrasta vrednega 7 K. Namesto pa, da bi se podal tožitelj do sodnije, šel je kar naravnost do novega »narodnega" advokata dr. Pikl-a, kateri je to malostno reč prevzel in povzročil toženemu siromaku 40 K. (rečem štirideset kron) stroškoT. Kdo tega neče verjeti, naj se potrudi do Matijata Uršiča v Sreberniku št. 21, da se bo tam prepričal, da je to gola resnica. Bog varuj nas uboge kmete takih nnarodnjakov!" Iz Velike nedelje. V sredo 7. t. m. smo imeli priložnost, se v Ormožu vdeležiti lepe svečanosti; obhajalo se je blagoslovljenje nemške ljudske šole. Ormož še take svečanosti ni videl. Prav lepo so se Ormožanci izkazali, velika svota ljudstva je prišla, ter se veselila, da je vendar enkrat po dolgem boju odprta nemška šola, in da je mogoče z malimi stroški dati otroke v nemščini podučevati. Kajti človek več velja, če le malo nemški zna. Seveda je ta svečanost nekatere jezila. Mislimo si, da so gospodje dr. Omulec, Gomzi, Miki in drugi ravno ne prav veselo gledali, ko so jim bandere pred nosi plapolale. Ti privan-drani gospodje ne morejo trpeti, da bi se kaj v nemškem jeziku predlagalo, in celo ne, da bi se otroci v nemščini podučevali; oni bi radi vidih, da bi mi bedasti ostali in da bi nas tedaj tem lahkejše za nose vodili. Gospod Gomzi nebi gotovo postal žandarski Wachtmeister in Micika se tudi nebi v njega zaljubila, | in če bi ravno imel trikrat dolgši bajonet, ako se \m vedel po nemško prilizovati. Gospod Miki je ■ hud sovražnik nemškega jezika, ali njega se ni um bati, kajti on je že zakartal in na dureka so ga 'm stavili. Kot novoimenovan oskrbnik gosp. bara! Zhoka je vedno v goricah, ali pa pri graščinskih juntfl No in gospod dr. O mulec, smili se ga naj liog, jefl tovo z gospodom dr. Delpinom v šolo hodil. Bm bi znali, gde so tega človeka za doktorja nap rim On naj le gre tje, kde praprot rast«. Katekizem prm „Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kri jestvo." Na to se ni zanašati. In če ravno tiste,! imajo slabe glave, na ovem svetu Čaka večno phičfl si moramo misliti, da so tam tudi druge navade in dvnm postave. Na ovem svetu ni „tajnih svetovalcev" vsa mora delati po svojej glavi; samo druge poslušati I si poleg tega baruse sukati, tam ne velja. Veseli m da so Ormoženci dobili nemško šolo. Tudi mi boni naše otroke v Ormož v šolo pošiljali, saj vemo. 1 nam Ormužanci kot naši prijatelji, to ne bodo branili Komu pa se moramo najpred za to dobroto zahvali« Kdo pa ima največji zaslužek, da se je odprla ncnišj šola? Nikdo drugi, ko cenjeni gospod dr. Del pil Hvala temu možu, ki se je veliko trudil in posumi bojeval za stvar, ki je ponos celega okraja. POZOr kovači. Opozarjamo vas na naznanil „Razglas" od štajerskega deželnega odbora v dana njem B Štajercu". Kdor hoče te dobrote deležen bi naj kakor hitro je mogoče vse potrebno ukrene. Pi skrbi si naj v inseratu navedene spričevala in drd dokumente. Vse to skupaj se mora najzadnji ras < 30. novembra t. 1. deželnemu odboru v Graj poslati. Na spodnjem Štajerskem je še veliko tak kovačev, ki podkovskega obrta izvrševati ne sme in to zato ne, ker niso pooblaščeni v to, oz iron ker nimajo spričevala. Da je podkovstvo kovačem veliko korist, je znano splošno. Mi torej to dobrot ki izhaja od deželnega odbora in okrajnih zastora vsem tistim, ki se imajo zato zanimati, toplo p poročamo. Pozor! Trgovcem se naznanja, do tvrdka sil Domenico Meniš v Mariboru terguje s konsuii nimi društvi. Gospod Franc Petek po domače Hubek iz Cve kovcev prosi nas objaviti, da ni bil on zaradi lova tatvine prejet, ampak nek drugi Petek. Katarinski letni sejem. Ker pade letos 25. I vember ravno na nedeljo, ne bode se toraj k a ti rinski sejem vršil na nedeljo, ampak šele pondeljek. to je 26. novembra. Iz Ljutomera. Volilni shod dvornega svetnik doktora Fritza Ploi-a v Ljutomeru. Vendar je priš doktor Fritz PIoj k nam v petek zvečer, da bi v s boto 11. t. m. se vršil njegov obljubljeni volil shod. Komaj sta ga pričakala doktor Rosi na in nj gov trabant Ivančič. Mi mislimo, da tista roka ni bi srečna, ki je dvornega svetnika Ploj-a ravno pri m kot kandidata za kmečke občine postavila, kajti miioj kmetov pri nas še živi, katerim je njegov oče vedno v živem spominu ostal. Mogoče, da je ravno — 7 — spomin bil vzrok, da se je njegov volilni shod v soboto od strani okoličanov tako revno obnesel. Kolikor manj pa je bil njegov shod obiskan, toliko bolj F Je g°sP0(l dvorni svetnik potrudil svojim maloštevilnim poslušalcem vsakovrstne izmišljene obljube delati. Razvil je cel političen program, v katerem ob-Ijubuje uradnikom, koliko bode za-nje skrbel, češ rta on je na prvi stopnji na Dunaji, ki zamore prav veliko za uradnike storiti. Kakšne gradove je pa kmetom obljubil, tega danes še ne vemo. Toliko pa ve-bo, da jim je vse obljubil, kar se je zmisliti mogel. Da bode vstanovljal društva, (najbrž je mislil na konzumna društva), da bode zmanjšal davke in še več takih rečij. Konečne besede so bile: Svoji k svojim! Videlo se je splošno, da navzoči kmetje zaradi tujih njegovih besed, njegovega govora niso povsem razumeli, kajti pritrjevanje od strani kmetov ob koncu govora bilo je takšno, kakor da se na njegove lepe obljube ne zanesejo. Ta shod so obiskali: 4 duhovniki, 1 doktor s svojimi pisarji, več učiteljev, nekaj hujskačev iz Ljutomera in kakih 15 kmetov in Bničarjev, skupaj fcoraj kakih 30—40 ljudij. _sch— Gospod dr. Ploj je pri volilnem shodu v Ljutomeru, kakor se nam dalje poroča, zahteval za spodnje Štajersko posebni deželni šolski svet, vseučilišče, obrtne Jiole in povišanje duhovniških plač. Kdo bode pa za y.se to in za nove uradnike, ki se bodejo pri tem nastaviti mogli, dal potrebni denar? Kmet, taisti kmet, od katerega doktor Ploj zahteva, da ga mora na državnega poslanca voliti. Iz Križevske fare se nam piše: Z veseljem te pozdravljamo dragi nam „Stajerca in zahvaljujemo za tvoj nauk. Kako smo se vzradostili ko smo brali dne 10. t. m. v gostilni gospoda Vinka Majer-jav Buče-čoveih veselo novico, da hočejo kmetje izvoliti gospoda Franca Vračko-ta kmeta in načelnika gornje radgonskega okrajnega zastopa /a svojega državnega poslanca v četrto kurijo (za kmečke občine). Dragi kmetje! Stojmo trdno kakor skala na dan volitve za g. Vračko-ta. Ne pustimo se zmotiti ali zapeljati, ne od dok-torov in ne od duhovnikov. Kmet naj voli kmeta. Mi ne potrebujemo naših zastopnikov na Dunaji iz 0rugih stanov, kateri samo za svoje žepe gledajo, za nas kmete pa nič ne storijo in le samo narodni prepir sejejo. Temu mora biti enkrat konec in se more vendar enkrat že kmetu pomagati, drugače bodemo še bolj propadli. Zakaj bi nam ravno doktori in duhovniki narekovali, katere poslance bi mi voliti mogli. >aj smo tudi mi v šolo hodili, torej ne potrebujemo reč njihovega varuštva. Mi imamo tudi med nami take judi, kateri so za nas več storili, kakor pa kak poslanec do zdaj. S trdnim prepričanjem, dragi sobratje, se zanašajmo, da si bodemo le s tem naš težavni stan zboljšali, ako bodemo moža iz našega stanu za svojega zastopnika imeli. Volite toraj vsi enoglasno za gospoda Vračko-ta. Več kmetov iz križevske fare na Dravskem polji. Našim dopisovalcem in sotrudnikom! V uredništvu Štajerca* leži Čez 30 različnih dopisov iz vseh krajev spodnje Štajerske, kateri vsi le o duhovnikih govorijo. V enem se glasi, gospod kaplan je enkrat preveč pil; v drugem, on je \z prižnice psoval; v tretjem, on se je pretepal; v četrtem, gospod župnik se je k svoji Mici v varaždinske Toplice peljal in tako dalje. Odkrito rečeno, nam bi bilo ljubše, ako bi naši prijatelji o drugih dogodkih poročati hoteli, kakor: O shodih. volitvah, nesrečah in smrti, o zločinih in let.nini itd., kar se pa gospodov duhovnikov tiče, so oni tudi ljudje in kakor nas Zveličar uči, greši najpravičnejši 7 krat 70 na dan. Toraj ljubi prijatelji, mi hočemo vis. Častitim gospodom njihove male grehe odpustiti, prvič: zato ker smo tudi mi vsi grešniki in drugič, da se ne bode o nas mislilo, da hočemo vero pokopati. Gospodarske stvari, Kdaj naj se Tomasova žlindra potresa po travnikih. Ce se je iz kteregakoli vzroka gnojenje travnikov s Tomasovo žlindro zakasnilo, naj to ne bo vzrok, da hi se gnojenje sploh opustilo ali pa preneslo na pomlad. Da se travniki tudi spomladi lahko gnoje s Tomasovo žlindro, to so že dokazale izkušnje, vender je veliko bolj priporočeno, to delo zvršiti že jeseni. Prvi sneg naj ne bode nikaka ovira. Dokler je še mogoče iti na travnik, dokler sneg ni še toliko debel, da bi žlindra ne mogla prodreti do tal, toliko časa naj kmetovalec nikar ne odlaša gnojiti še jeseni. S pomočjo snega se Tomasova žlindra enakomerneje raztopi in razdeli, kakor pa če se posiplje naravnost na gola tla. So pokrajine, koder sneg pade zelo zgodaj na pr. v planinskih deželah, koder nalašč čakajo, da potem žlindro in kalijevo sol. oziroma kajnit potresejo po snegu. To, kar se dejansko vrši v praksi, to priporočajo tudi kmetijski veščaki. Priporoča se Tomasovo žlindro in kalijevo sol. oziroma kajnit, posipati pozno jeseni na prvi sneg. Končno objavimo še odlomek spisa o gnojenju travnikov s Tomasovo žlindro iz pre-darlskega li»ta „VorarIbergischcr Volksfreundač Ta spis ima veljavo zlasti za naše gorske košenice (rovto}; slove pa: Sedem let je, odkar je vpeljano gnojenje s Tomasovo žlindro na Predarlskem, ki je pa napram izbornemu uspehu še vse premalo razširjeno. Povsodi, koder so doslej rabili to gnojilo, bodisi na eno- ali dvekošnih travnikih, bodisi na kislih travnikih ali na pašnikih, vselej so imeli najboljše uspehe. Posebno izborni so pa uspehi bili na enokošnih gorskih travnikih. Koder se je poprej komaj izplačalo kositi, se je po gnojitvi s Tomasovo žlindro in s kalijevo soljo pokazala najbujnejša rast trave in drugih žlahtnih zelišč, na pr. detelje. Poprej enokošne travnike, ki so bili pognojeni pred tremimi leti, so lansko leto kosili dvakrat, in tudi letos je pila prva košnja ne le dobra, temveč tudi tako zgodnja, da se je bilo nadejati še obilo otave. Klajo iz takih travnikov živina posebno rada je, ker je v nji največ detelje. Vzrok temu učinku je iskati v sestavi Tomasove žlindre, ki ima v sebi ravno one redilne snovi, ki naši zemlji primanjkujejo. Stroški za imenovana umetna gnojila se dvakrat izplačajo, zato naj noben napreden gospodar ne zamudi rabiti jih v največji meri, kolikor mu dopuščajo.Tazmere. — 8 — Kako pripravljajmo prašičjo krmo. Svinja jč skoraj vse brez izjeme. Želodec ima mišičnat, kakeršncga imajo mesojede živali, čreva pa so mu desetkrat tako dolga kakor telo, ter je v tem pogledu podoben rast-linojedcem. Zato je prašič mesne, pa tudi rastlinske jedi. Prašič sega po svoji jedi zelo naglo in hlastno ter je jako požrešen. Zato pa tudi požre mnogo jedij, ne da bi jih prej prežvečil. Ker pa takih neprežvečenih jedij prašič ne prebavi, ne dosežejo redilnega namena, in zato moramo paziti, da pridemo takim nedostatkom kolikor mogoče v okom. Paziti moramo toraj na to, da svinje jedi, ktere použijejo tudi prebavijo, kajti le dobro prebavljene jedi puščajo v njih svoje redilne snovi, dočim neprebavljene ne dosežejo tega namena in so celo škodljive prašičnemu zdravju. Profesor Le-hmann je s svojimi poskusi dokazal, da se je iz 1*1, leta starega prašiča, kteremu so dajali celega zrnja, izločilo 50% neprebavljenega zrnja. Prašičem najbolj ugajajo kuhane in oparjene jedi; zato se pa ta način pripravljanja najbolj priporoča. Ne da se tajiti, da stane tako pripravljanje, kjer je kurjava draga, precej denarja. Ce se pa pomisli, da tako pripravljena jed popolnoma doseže svoj redilni namen ter je ne gre nič pod zlo, potem se mora priznati in se po izkušnjah vsakdo lahko prepriča, da tudi v tem slučaju dobiček presega izgubo. Gospodarji, ki se pečajo s kte-rimkoli obrtom, pri kterem rabijo par (dampf), si najlaže priskrbe priprav, s kterimi dosežejo zgoraj omenjeni namen. Ako se pa prašičem pripravljajo jedi na kak drug način, na pr, s tem, da se segrejejo, zdroz-gajo ali okisajo, potem je pa pri takem delu potrebna največja pazjlivost, ktero pa navadno bas pri ljudeh, kterim so prašiči prepuščeni v oskrbovanje, največkrat pogrešamo. Ako se take jedi pokvarijo, so prašičjemu zdravju jako škodljive in večkrat tudi popolnoma izgube svojo redilnost. Jako nevarno je prašičem dajati prevročih jedij, kajti vsled tega je že mnogo prašičev poginilo, ne le mladih, ampak tudi starih. Tudi poper je prašičem zelo škodljiv. Zaradi tega se pomije ali kuhinjski odpadki iz gostilcn ne priporočalo za prašičjo hrano. Notica. Pri zdravljenju različnih ran mora se največ paziti na to, da se rana šc-le potem pusti zaceliti, kadar so vsi nezdravi deli iz nje odstranjeni. Ob kratkem rečeno, potrebno je, da se rana takoj od začetka vsake nesnažnosti varuje in hladeče, bolečine I olajšujoče sredstvo v zabranjenje vnetja porabi. Starci dobro, v to svrho dobro ustrezajoče domače sredP stvo je najbolj znano praško mazilo (Prager Haus-j salbe) iz lekarne B. Fragner-ja c. kr. dvornege za^ ložnika v Pragi, katero se tudi v tukajšnjih lekarnah lahko dobi. — Glej inserat. Kurji gnoj. Pogosto se čuje o kokošji vročinski bolezni. Ti bolezni je največkrat kriva nesnaga po kurnjakih in po kokošjih dvorih. Zgodi se namreč, da I se kurji gnoj pušča po več let v kurnjakih in po ko-B košjih dvorih, ne da bi ga koristno porabili ter skr- I beli kokošim za čista in zdrava bivališča. Najbolj sel kurnjaki in kurji dvori onesnažujejo, ako se kokošim I poklada mnogo zelenjadi, posebno pa ohrovt, ter sel kokošji ostanki puste, da se tam poteptani nakopičijo, Kokoši po takih nesnažnih dvorih navadno postopajo J klaverno in ne nesejo posebno rade jajec. Najslabši kurji dvori so pa tlakani (fiaštrani). Ne samo. da so taki dvori ravno tako lahko okužijo, kakor netlakani, marveč imajo še ta, veliki nedostatek, da se po njih kokoši ne morejo kopati v suhi zemlji, kar jim je za njih zdravje neobhodno potrebno. Pa tudi neflašt ranih kurjih dvorih bi se morala zemlja vsaki dve leti črevelj globoko izkopati ter nadomestiti z drugo, suho in čisto zemljo. Zemlja pa, ki se izkoplje na kurjih dvorih, nam daje izvrsten gnoj za zelenjadne in sadne vrte, pa tudi trtam kurji gnoj prav zelo ugaja. Posebno dobro gnojilo se dobi, ako se r.a kurjih dvorih izkopana zemlja preseje na mreži, na kteri se navadno preseja pesek. Izkopana zemlja se najbolje nadomesti z ono, ki se izkoplje iz drevesnih jam. Ako bi se pa iz kurjih dvorov izkopana zemlja porabila kot vrtni gnoj, nadomesti naj se z vrtno zemljo. Ali tudi to je treba presejati na mreži, da se odstrani kamenje, ki je pomešano med zemljo. Na taki zemlji se kokoši izvrstno počutijo, kopljejo se v nji in brskajo po nji. kar jim je jako potrebno, čez eno ali dve leti nam pa taka zemlja zopet da izvrsten gnoj. ^5 raj e rs k r. osvežujoča pijača. Nepres _ SVETOVNOZNANA Nepresegljiva zdravilna voda. Za letošnji Katarinski sejem v Ptuju, Jg& dne 26. novembra 1900. Izvstno dobre in posebno fine OBRT" ure *"3NI *z jekla in trdega m e s i n g a izdelane, ter natančno tekoče (regulirane) stenske lire z 10 letnim jamčenjem (garantiranjem.) Vsake vrste budil ne in žepne ure po ta briški ceni in takšne preosnovane (repasirane) nre pod večletnim jamstvom, kakor tudi vsakovrstne Verižice in O ale v največji izbiri, prodaja po najnižjih cenah. C. ACKERM ANN, urar v PTUJU v gledališkem poslopju. — 9 — OZNANILO. LEOPOD KSaEKEK:, posestnik na spodnem Hajdinu pri Ptuju, da naznanje. da prostovoljno svoje MT- posestvo in tudi nektere farnosti -^i lod ugodnimi pogoji proda. — Kupci se naj pri njem v Haj-dini, hiš. štev. 68 zglasijo. V najem ali na račun se odda rgovina z žganjem v Ptuju. Več pove gospod W. Blanke v Ptuju. A d. Hochegerja glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev In lokomobil (Marl enfelder Motoren- und LocomobNen-Fabrik) Dunaj VIII 2 Josefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice „Josefstadtcrstrasse." [aloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špiritom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja aH da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mla tilne priprave. — Mlatilnice od llofhcrrja in Schranza- BtiE" Obsežna jamčenja. ~9BQ Ugodni plačilni pogoji. _______(■ Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Ljutomerski pek Herman Prager naznanja, da skupnjc vsakovrstno perutnino, jajca, staro železo in kosti po najvišji ceni. Tam se tudi sprejme pekovski učenec. Proda se v večjem lepem industrijskem kraju na spodnjem Štajerskem, poleg železnice trgovinska hiša z opravljeno mešano trgovino, posebno pripravna za kakega peka, ker ravno v tem kraju v tem obrt.a ni nobene konkurence. Kapitala je potreba 6000 gld. Ponudbe naj se pošiljajo Upravništvu »Štajerca'' v Ptuju. ■l-aflo-«- I Franz K s. Zepuderv Ptuju pri „zlati Zvezdi" farbarske ulice $tev. 1$ (poleg starega farbarja) naznanja, da je ustanovil novo špecerijsko trgovino in trgovino z južnim sadjem. Posebno priporoča za prihajoče božične svetke najbolj fino in suho ogersko moko imelo), potem kvas. rozine, cibebe, grozdjiče (Weinberle) mandle, rožiče, lešnjike, fige, orehe, pomeranče in limone, datelne in vso drugo južno sadje. Dalje priporoča sploh frišne gvirce, kakor n. p. cimet, peper, klince, novi gvire, žefran i. t. d., vsake vrste kave, surovo in žgano, frankovo, kneipovo in figovo ciko rijo, sladkor (Zucker), riž (Reis), ječineno in proseno pšeno, olje za šalato, repično olje in najfinejši petroleum, štirko, vsake vrste mila ali žajfe za prati in umivati, celi in zasekani Špeli in pristno maslo, različne vrste šibic ali mašin, friški biks, smolo, mazilo za črevlje in za vozove mazali in še mnogo drugih reči, vse po najbolj nizkej ceni in pošteni vagi. Tudi kupuje vsakovrstne pridelke kakor n. pr. fižol, Ink, Česnik, krompir, sadje, jajca, maslo, kostanj, orehe, perutnino i. t. d. vse to po visokih cenah. Za mnogoštevilni obisk prosi, ter beleži z odličnim spoštovanjem FraRZ KS. ZepilCler Ptuj, „pri zlati zvezdi4', farbarske ulice štev. 18. 10 — Najizbornejše, pripoznane izvrstne na i-, 2-, 3- in 4-rczila, jeklene pluge, Travniške, za mah, členaste Kj-<3ii^ in poprečne (diagonal) "* clIIC, kolčasie in gladke jeklenoploščnaste poljske valjar; e Sejalne stroje „Agricola", stroje z& kositi travo, deteljo in žito, »rablje za seno in žetev, r/rabfje za seno obračati. Patentovane aparate za sušenje sadja, zelenjave i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor za vse druge potrebe, sadne in grozdne mline, grozdni rablači. stroje za rezanico "3Ml s patentovanimi valjarji (Ringschmier-lager) z najložjim tekom in se prihrani 40°/o moči. Mline za šrot, ribežne xa repo, prenosaj oče peči za štedilne kotle, soparnike za klajo Cfuter.) rf Josef Pirich mlajšif usnjar t) Ptuj i pri Dravi step. 2, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega ■ULSHqSl, -^ kakor: najboljše govejske in svinjske podplate, črne in rujave (na biks). kravje, telicje in telečje kože. Dalje šagrin, gams in gordovan-usnje po najnižji ceni. Dobro sortirano zalogo čevljarskih potrebščin, kakor čevljarsko platno, file. cug. rinčice i. t. d. JJgE^Kupujeinin izdelujem kože^8(g[ vsake vrste: govejske, telečje, konjske in svinj-ske kozje. j i Naznanim, da so svinjske kože izdelane yj GEORG STELZER, tapetar in dekorater v PTUJU, gospodska ulica 12, priporoča svojo zalogo izgotovljcnega tapetarskega blaga, vsakovrstne madrace, pofiivalnice ali divane itd. po najnižji ceni; gospodje župniki dobe posebni rabat. l£latilnice % s patentovanimi valjčnimi Ringschmierlagern za ročno privlačno (gopel) in parno silo. Napravo prenašaInih sil (Gbpelwerke) za vpregati 1 do 6 voznili žival ij. Najnovejše žitne čistilnice, Z3Š ttilerli za Honizo ribati. Samedelujo^e patentovane trtne škropilnice „$yphonfa!' Preše za mrvo in slamo za ročno silo, stabilne in prevozne, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje in razpošilja po najnovejši konstrukciji Ph. Mayfarth & Co. C. kr. edino'priv. tovarne kmetijskih strojev, livarna in fužina na par. I'startjen o 1X72. ||g Dlin3JU III I 750 tie*0ŽilJam zastonj in požtc prosto. kateri se pri vinorejstvu, poljedelstvu in živinoreji] razume in je oženjen. se sprejme. Pri dobri sposobnosti, dobri pogoji. Več pove Raimund Sadnik v Ptuju. — 11 — Kdo za jesensko dobo hoče ugodno kupiti, naj se obrne na nas! Mi prodajamo: Damski loden, dvojno širok, meter po 19 kr Modni porhati, pristno barvani . . . 22 n Tenis flanel, jako širok . ... 20 „ Krepinaste odtisjene brisače (antele) 35 „ Tunis garnitura (2 posteljne in 1 namizno pregrinjalo) . . . 2 gl. 18 „ Sotski volneni šali, prav topli «$9 ., Prešite posteljne oddeje (kovrte), komplet .......1 gl. 78 „ Nogavice za ženske, prav tople po . 19 „ Pluze za dame iz flanela po . 1 gl. 28 „ Dražestne porhaste pluze po . . . 89 „ Daljo: modni stofi. platno, tkano blago, čipke (špice). slikarije, trakovi i. t. d. po ču dovito nizkih cenah. § Spoštovanjem Bratje IHonath v Gradcu, Jakominiplatz 19, Radetzkystrasse 2. Pišite nam eno dopisnico in zahtevajte vzorce kakorsne že-litc. pošljemo Vam zastonj in poštnine prosto. Franc Matheis v Brežicah, veletržec z jajci in deželnimi pridelki kupuje po najvišji ceni vsakovrstne pridelke, kakor: fižol, pšenico, oves, suhe slive, orehe, maslo, knoper, vosek, faneno seme, jajca, konopljeno seme, vinski kamen (veštajn) i. t. d. $raiov Slamitsdi trgovska podružnica v Ptuju — Wagplatz priporoča svojo obilno zalogo špecerijske, roko- delne (manufakturne), Norimberske lepotvcne in drobne robe, Tam se dobiva tudi pravo domačo platno za rjuhe in obleko po najnižji ceni. i s : •9 J. SPRUZINA mehaniker V PTUJU. Ustanovljeno 1886 priporoča svojo najbolje vrejeno delavnico za popravila biciklov, šivalnih strojev in napeljavo hišnega telegrafa. • Seiger~ieva *$. trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, priporoča svojo najveeo zaloga moUtvenih in šolskih knfig in ljudskih (narodnih) spisov, O O O O O O O Pozor gospodarji! ,,Gloria" redilna krma za konje, zahranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. »Gloria" začimbnakrma /a govedo, pospešuje prebavljanje, Čisti kri, zboljSuje in množi mleko. »Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzroOuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. »Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izloeenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 120, mali K 070, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K 5— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobbodno polrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. o kg za poskus K 2—, 100 kg. K 22 — iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plcsnobc in pokanja. V plehastihškatljah: V« kg 60 h, t kg 1 K, 5 kg K 4*—. Rusko patentovano mazilo za usnje po */a kg K 110, 1 kg K 2—, 5 kg K 8.-. Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost, i kg K 1 40, 100 kg 24-—, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. Občuje se slovenski. o o o Kari Ackermann, ur ar v PTUJU, glavni trg, v gledališkem poslopju ima veliko zalogo ur, zlatih in srebernih reci. Zenitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-benih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in proti jamstvu. — 12 — T7- koroška ulica štev. 17 in 24. Prva štajerska trgovina žimnic (Drahtmatratzcn) in pohištva (Mobel) priporoča vsakovrstno pohištvo, medleno, politirauo in lakirano, železne postelje, lepe otročje postelje z omrežjem, tapetovano kostne postelje, vsakoršne tepihe (preproge) žimnice (madroce) iz konjske dlake, morske trave in Afrique-zimnice, ogledala vsake velikosti, žimnice, — lastni izdelki — in drugo posteljnino. Vse blago le najboljše kakovosti in po najnižji ceni. _______ Kopališče v Ptuju. \ Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko-pele in vsaki torek, četrtek in soboto od 1 do 2 ure popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper trganje po udih in kosteh. ITraitz IMescbi prej Max Ott, najpoprej Poskoscliill, trgovina z železom, kovinami in orožjem, Florijanski trg v Ptuju Ungarthor ulica, priporoča: najboljše vrste štajerskega železa v kosih in za obroče, vsake vrste pieha. drata in kovin, dele za vozove, dele za pluge, poljedelske stroje, medene (mesingaste) dele za vodnjake, orodje za peljedeljce, vinorejo in vsako obrt. JWF" Nagrobne križe *^m pristno pozlačene po vsakovrstnih cenah. Pasamezne dele za vzidane štedilnike (špar-herde), plehnate in lite štedilnike, lite pis-kre, železne in kufraste kotle, kuhinjsko lito in plehasto emalirano posodo in drugo kuhinjsko orodje. Pohištvo in konjsko opravo. okov za stavbe, stare šine in traverze, verige, žeblje, šravfe in nete. Dalje strešni papendekel in plate za v zid (feolirplatten.) Obleke za gospode in dečke po meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluje solidno A. Masten v Ptuju, Tam so tudi na ogled vzorci najnovejših in trpežnih stolov. Živinski in letni sejmi v Slovenski Bistrici 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti; dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra in dne 23. novembra. Ob teh dnevih vršijo se razun kramarskih in živinskih sejmov, ob jednem tudi ____ 1W konjski sejmi ~W s prav živahno knpčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da celo inozemski kupci. Ustanovljeno leta 1842. V. Schulfink, trgovina s špecerijskim blagom v PTUJU, glavni trg priporoča iz svoje velike zaloge sladkor, kavo, riž, moko, južno sadje, olje, jesih itd. Gumi za cepljenje, najboljše rafijo po najnižji ceni. Apentura c. kr. priv. zavarovalne družbe „oesterr. Phonix."____ Ignaz Mayer, Ptuj, priporoča svojo veliko zalogo najlepših in cenenih klobukov, vsakovrstna obuvala iz filca, koščeke od filca za zimske obuvala proste in fine vrste, škurne iz filca i. t. d. Vse samo lastnega izdelka, nikako fabriško blago, toraj garantirano močno in trpeče blago. Izdelovanje klobukov in blaga iz filca. ('opravila lepo, hitro in po* ceni. — Najstarejša trgovina s klobuki v Ptuji. *. — 13 — taJ Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „k zelenem vene«4' v Ptuju kupuje ziniraj frišna jajca, med, čebelni vosek, maslo, krompir, čebulo, česen, vsake vrste fižol, posušene gobe, bren in drago frišno zelenjavo, potem im in pitano perutnino. | suhe hruške, suhe črešnje, suhe višnje, p* suhe slive in jabolčne krhlje, dalje orehe, lešnike in vsakovrstno frišno sadje. Vse to po visokih cenah. Brata Singer A Medium V X tUJl priporočata šivalne stroje, „Hove C" za črevlarje Titania in krojače' „RingSChiffchen", šivalne stroje za črevlarje in krojače, Cylinder Elastik za črevlarje, „Styria"-bicikelne. Zaloga vsakoršnih delov za bicikelne in stroje. Vsak naj zahteva cenilnik (Preisliste.) „Štajerc" izhaja vsaki drugi četrtek, prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred samo 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s pošto vred. Naslov: „Upravitelistuo Štajerca v Ptuju," Nakupovanje frišnega sadja, kakor: jabolka, kosniačke (Goldreinetten), kraljevke (Ananas), herbert, ledrar-ce, kisle eebulke za štrudel, mo-šanke in drugovrstne lepe obstoječe jabolko, dalje vsakovrstne jesenske in zimsko hruške, frisne slive, kutne, grozdje, orehe in kostanj, zeljnate glave za ribati, belo repo, fižola repeličar, beli in črni fižol debelač. Za jesensko posetev pa priporoča: repincelnovo seme. zimsko špinačo. zimski peteršil in korenje Adolf Sellinschegg trgovina š špecerijo „k zelenem vencu" v Ptuju. 5P '3P* *y>' 3E> FRANC KOSI, m ^ civilni in vojaški krojaški mojster 1 V PTUJU I pri vagi, blizu mosta (Wagplatz), T? priporoča se cenjenemu občinstvu, visoko častiti w duhovščini, slavnemu uredništvu za napravo «$* j| oblek za gospode in dečke, za iz- ^ S delovanje uniform & Jggt po najnovejši modi in solidni izpeljavi, ter prosi iy$ ;§»• za prav obilen obisk. ;$: 6 l v p 1 or; ill d. tdc -I10VI ra G. SCHMIDL nasledniki v C e 1 j i Rotovžka ulica I „zum Bischof" Glavni trg 20 trgovina 2 suknenim, rokotuornim, platnenim, drobnim, tkanim in novosepim blagom. Največja in najstarejša zaloga šivalnih strojev in bieikelnov. Obrazci se brezplacn.no dopo.šiljajo in vsem zunajnim naročilam najhitreje in po vsem vstreže. d _ _^k — 14 — KARL MARK, fabriska zaloga klobukov Tegettliofstrasse 35 v Mariboru, Tegetthofstrasse 35 priporočam za jesen in zimo fine volnene in filcaste klobuke, nepremoSljive štajerske lodnaste klobuke od gl. 1.50 naprej. Klobuke za dečke po ceni. Največja zaloga vsakovrstnih filcastih copatov, visokih in nizkih od 90 kr. naprej, kakor tudi športne in zimske kape po vsaki ceni. Razen tega dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti da je izšel moj novi ilustrirani (s podobami) cenik, katerega toplo priporočam v pregled. O ca a S s. 3 o J ■■.m al trn re ca k Lekarna pri zamorcu ¥ Radgoni priporoča slednje zdravila: Za giht in rematizem (trganje po udih in vra-ženju) i flaSka 50 kr. ali I krono. Kričistilen čaj, 1 zvezek BO kr. ali 60 vin. Krofgeist, 1 glažek 20 kr., ali 40 vin. Mazilo za krof, 1 tigelc 20 kr. ali 40 vin., posebno dobro sredstvo za krofe in debeli vrat. Prah proti Medenici, 1 škatelea 20 kr. ali 40 vin. Prah proti potnim nogam, i škatlica 40 kr., ali 80 vin. Prah proti kašlju, 1 Škatlica 20 kr., ali 40 vin. Fina ribja mast, 1 (lasa 60 kr., ali 1 K 20 h. Kolodium za kurja očesa, flaša 35 kr. ali 70 h. Pilaster proti kurjem očesom, t Skatlca .HO kr., ali 60 vin., prav izvrstno sredstvo za kurja očesa z debelo kožo. Balsam proti ozeblini, 1 flaška 25 kr., ali 50 vin. Konjski prah, izvrslno za goltanec 25 kr., ali 50 vin. Mlečni prah za pomnoženje in poboljsanje mleka 20 kr., ali 40 vin. Svinjski prah proti perečem ognju in ermnici 30 kr. ali 60 vin. Homejopatične kaplice za svinje proti ermnici 25 kr. ali 50 vin. Celtlne proti glistam, izvrstno sredslvo za velike in male 1 škatlica 25 kr. ali 50 vin., kakor vse sorte domače in vnanje špecijalilete. Razpošilja po pošti dvakrat na dan. Maks Leyrer, lekarnar v Radgoni. * S3 ! JOSEF GSPALTL, I zlatar, srebrar in optiker v Ptujn, crkvena ulica št. G. j priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših in solidnih Žlahnib I karacnoo, zlatnine, srebernine itd., potem tudi svojo veliko zalogo zla- i t.b, srebernib, tUla- in nikClnastib ur. Za vsako uro se več let jamči. b aro lepot 1)0 in dragotijo kupuje po najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. Usak00r$fna popravila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo. t H Is 3 O 50 S3 a. (O o JOS. KASIMIR v Ptuju, florijanski trg Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reininghaus.'' Zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja „Generali" ustanovljeno leta 1876. — Zaloga sladkorja, kape, Čaja, ruma, celega in zasekanega ipffta, najmočnejšega -Špirita Za |e$ib, Žganja, najboljšega olia, cementa, karbolineia, žgane smole, suhih in oljnatih farb, firneža, Žuepla, apno za klajo (Futterkalk), flfenke SOli, SOde, Žaile, živinske in druge kortafe i. t. d. po najnižji ceni. ■ ■ ■ ■ b ■ aana Josef Kollenz v Ptujn priporoča svojo mt* steklarsko in porcelansto blago "»« posebno mednik« (sodceki za med), Steklenice (Nase) za jesih in slatino, šipe za okna. Velika izbira posode za gostilne. Okvire za podobe, pozlačenie okPirop in osakoršnib lesenih in kovinskih reči. ■ ■■■■■■■Bii S. Friedrich v Ptuju, poštna ulica št. 4. blizo posojilnice kupuje kosti, cape, staro železo, vsakovrstne kože in žito, vsakoršni fižol, westajn (vinski kamen), kakor tudi kovinske odpadke po najvišji ceni. Johann Kramherger, poprej J. Deller v Radgoni, glavni trg, k „zlati kugli" priporoča svojo bogato sortirano zalogo špecerijskega, materijalnega in barvarskega blaga. Velika zaloga Judcnrlorfer, romanskega in portlantovega cementa. C. kr. prodaja pulfra, velika zaloga kapselnov in patronskih rorckuv vsake velikosti 15 — W. Blanke v Ptuji ylavni trg štev. 6 j ogerska ulica štev. 6 nasproti nemški farni cerkoi. . nasproti veliki pojašnici. Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in [risarskimi potrebščinami na debelo in drobno. C. kr. zaloga šolskih knjig in zaloga kart. " Vsaki čas velika zaloga vseh iolsklb knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgovskih ppisopalnib kniig za trgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebščin, Eichraann-ovih pisank in risank, pisanega In SPllnega papiria v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav pu ceni; zaoitkoo, papirnatih prefic, papirja za zavijanje itd. itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. ,,Y« debelo in drobno. Zaloga vseh tiskovin za slavne župnijske urade, šolska vodstva, obč. predstoiništva i. t. d. v dvojnem jeziku in vseh vrst kanceliiskib potrebščin po najnižih cenah. Izdelujejo se po ceni in hitro: trflOVSke tiskovine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma, zavitki z natisom tvrdk. računi, vizit- ■ice, naslovne karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, itampilie iz kaviuba in kovine. Najbogatejša zaloga katoliških od škofljstva potrjenih 3fl8*" molitvenikov +->*■ uilatiliiih mašili „Goplne", st mašine za slamo rezati, vinske preše, ?£ presne vretene (sveče), traverse, železniške & sije. šivalne mašine, grobne križe, kakor m-tudi cement po nizkih cenah. ^TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTttTTTTTT^TTTTTtttTTT^ * Mehanska parna žaga in isi i z a r s t v o. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz- žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa- hati i. t. d. Vsireže se po vsem najhitreje iu po najnižji ceni. V Teržici pri Jurovci dobe se na Rnžičkovi žagi vodno po naj nižj i ceni: drva za kurjavo in sicer: orehovi odpadki, žagovina in drevesna skorja za vihogradski kompost. On pa tudi kupuje vsakovrstne panje in les za sodarje v Ptuju, kakor tudi na žagi. Ravnokar izišel Viničarjev kažipot od Ivan Rele, cena 60 vinarjev, s pošto 70 vinarjev. V zalogi pri W. BLANKE-ju v Ptuji. ia 27 — 16 — Dr. Rose balzam Praško domačo mazilo za želodec #| iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragfjfr je že več kakor .'H) let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega. prenavljanje pospešujočega in milo odvajocega učinka. Pre-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. OCT" P« pošti razpošilja se vsak dan. ~jEK3 Proti vpoSiljalvi K 2-56 se pošlje velika steklenica in za K 1-60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poStnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan, Ako se v pošlje naprej gld. 1*58, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 1 68 6/2 pušic. ali za gld. 230 6/1 pušic. ali za gld. 2-48 9/3 pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhijo. ft VARILO! Vsi deli anbalaze \ imajo zraven stoječo po-U stavno deponovano var-stveno znamko. Glavna zaloča; lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja ..pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Hchrball v Celju pri M. Rauscher-ju in Otto Schwarzl-u; v Slovenskem Gradcu pri Gustav 1'xa-tu. in g. Hans Molitor-a, Razglas. Za z 2. januvarjem 1901 pričenši polletni tečaj (kurs) deželne podkovske šole v Gradcu, bodejo se za tega vredne in ne premožne podkovske kovače 10 deželnih štipendij po 100 kron s prostim stanovanjem po razmerah zavodnega prostora, dalje ocl veeih okrajnih zastopov odmenjenih štipendij ravno tako pa 100 kron podelile. Pogoji k temu so: Starost najmanj 18 let, zdravje in močno telesno razvitje, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudsko šolska omika in vsaj 2 letna vporaba kot podkovski kovač. Razven tega ima se vsak prosilec s zaveznim pismom (reverzom) zavezati, po dokončani šoli tega učnega tečaja podkovski obrt vsaj skozi 3 leta na Štajerskem, oziroma v okraju od katerega je on štipendijo prejel, kot mojster ali pomočnik izvrševati. Ta, na deželni odbor, naslovljena z zaveznim pismom (reverzom), krstnim in domovinskim listom, doučnem (Lehrbrief), zdravstvenim in šolskim spričevalom, delavskimi bukvicami, premoženjskim in nravstvenim spričevalom opremljene prošnje prosilcev, so najdalje do 20. novembra 1900 deželnemu odboru doposlati. Oni podkovski kovači, kateri ne posegajo po štipendiji in hočejo tečaj poslušati, imajo se proti dokazu starosti najmanj 18 let, dveletnega vporab-Ijenja kot kovaški pomočnik, dobre ljudskošolske omike, proti izkazom douČnega spričevala in delavskih bukvio najdalje v prvih treh dneh tečaja pri voditelju zavoda zglasiti. Gradec, dne 26. oktohra 1900. Od štajerskega deželnega odbora. !*»*»» Doktorja pi. Trnktfczyja že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dieletična sredstva, pt iporo-cena v stotinah zahvatnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za Sledilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malo- krvnc. hlcdične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se nimoio bre/močne, raz- dražujoče kave in ruskega Čaja Doktor pi. Trnkoczyjev VoVon clarlni Aai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje (14 kilo vsebino 4d D, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pi. Trnkoczyja /plfldPOTIP kapljice. Izboroo sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, kre-^^^^^^^^^pilno, bolest utcžujoce, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. KrOClice Odvajalne, ielodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, ka- ___^^^^_^^^kor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, lest škatlic 2 K 10 h. — Pocukrene krogiico. Škatla SO h, tri škatle 2 K. Prani P'JuČni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko rartvarljivim ^^^^^^apnenim železom, utciujc kalcij, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj. vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. Drffnilni a" Ui'0V CvB* CG'Chtgelst) priporočljiv je kot boli utešujoče, laj&a- "^^^^^^^^^joče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče dre- nenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskuse: m -rc.i-ivo proti bolestnim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba * priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica SO h, sest steklenic 3 K 50 h. Ker je vodna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, fivinerojcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke Sivine, opozarjamo iste possbno na doktorja pi. Trnkoczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6czja /.itrinclri redilni prašek za notranjo rabo pri '""""^ traunt. volih In konjih. Zc blizu 50 let * najboljšim uxpehom uporabijevan, kadar krave nočejo žreli, in da se zholjšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. FraŠlčii redilnl '" krmilni prašek. Vamve- ^^^^^^^^^no in dietetično sredstvo za pravice. Za notranjo rab«, služi za tvorbo mesa in toišče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Varstvena znamka Pozor! Ta prašek kakor tudi kaka« sladni čaj st smela prodajati v vsaki trgovini Ako ju ne bi bilo dobiti v vaši trgovini, pišite ua gorenjo lekarno. Varstvena znamk.t, Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan KriŽman