Januš Golec: Ljudaka povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. 19 (Dalje.) njegova Tako torcj je bila upoštevana najstrožja propoved, da ne sme nikdo ven in noter! . Ljudska brezbrižnost v očiglcd smrli ga je vznemirila tor potrla. Na ta načiu se ne bo po.lovila kuga, prcdno se nc bo zgrudila pod njeno koso zadnja žrtcv. Sklenil je, da bo obra.unal koj drugo jutro z neposlušneži, a je še počakal. Hotel se je uveriti, ob katcri uri da sc spu.čajo tihotapci kuge prcko sicer nedostopnih skal v dolino. >Ti mu bilo treba prežati dolgo. Žc v mraku se je ponovil prizor plezanja po vrvi, samo t»krat iz trga navzdol. Ni smel šc dalje takati in odlagati tolikanj nujne zadeve. Pozval je oskrbnika, rau zaupal odkritjo in zapovcdal, naj zgrabi ncpokorneže še to noč in jili priženc zjutraj k njemu na odgovor jn obsodbo. Koga jc pritirala drngi dan zarano nofne straža na zaslišanje? Pištelakovo Emo in njeno služincad: tri hlapce in dve dekli. Nikdo od jetnikov ni vztrcpetal, ni buknil v jok pri pogledu n. razljutenega nadpastirja. Na odgovor pozvana gospodarica Ema je rnirno in dostojanstveno izpovcdala, da opravlja s svojimi služabniki vred po okolici noč in dan dcjanska dela krščanskega usmiljonja. Njo je blagoslovil Bog z obilnim živežem. Kmet in bajtar sta proti Kozjem, Podsredi in Bučam žo čisto izčrpana glede prehrane. Pomni naj tudi on, da lakota rodi kugo! Precl njcgovo prepovedjo je raznašala svobodno milodarc mod najpotrebnejše, scdaj jih mora tihotapiti in žrtvovati cele noči za ono, ki umirajo kot okuženi izgnanci na prostem brez strehc, hranc in tolikanj zaželjenc pijače. Tudi okuženec jo človek z neumrjočo dušo in ne stekel pes, katcremu se ognomo ali ga pa pobijcmo pri srečanju! Nobena izpoved še ni napravila v živJjenju na škofa iolik.ga vtisa, ga ni tolikanj prcsunila kakor Emina. Povabil jo je v globokem spoštovanju ua stol in poslušal ter poslu.al rcsni.no povest o prcbridkem ljudskcm gorju po tch ncsrečnih kra- jih od leta 1573. do danes. Škofu so zaigrale v očeh eolze pri primerjavi: Kaj je storil doslej on za omiljenje ljudskih križev in težav in kaj pa ta-le priprosta, a junaška ter angelska kme.ka deklina! Velik prepad med obema in to še posebno sedaj, ko stiska tare ter mori nar6d kuga! Nikoli še ni bil vprašal kake ženske za svet, Emo pa Je: Kaj za bodoče? Vstala je, pokazala z desnico na križ in rekla: »Obzidje nas ne bo občuvalo pred kugo, ampak Križani, če ga bomo prosili ne posamič, pač pa v skupni, gore.i molitvi za odvrnitev lakote in kuge. Odprite grajske shrambe, razdelite Živež, v procesijah do Marije in oteti bomo v_i!« Tako se je glasil edini zdravilni recept Iz od zgoraj navdahnjenih ženskih ust. Škof se je oklenil nasveta z vsem imetjem in preziranjem lastnega življenja. Še istega dne je bila preklicana prepoved profitega izhoda ter oznanjene po grajskih selih procesije pod škofovim vodstvom k naši ljubi Gospej v Zagorju, na stare Sv. gore nad Podsredo, k žaIostni Materi božji in od tamkaj k rojstvu Marije Device na Sv. gorah nad Št. Petrom v Leskovcu. Škof strahopetec, strogi svetni knez ter gospodar se je prerodil v par urah v neustrašenega nadpastirja in usmiljenega Samarijana. Z Emo je izdelal načrte za dejansko pomoč, kolikor so premogle grajske žitnice ter shrambe. Z njo je organiziral prošnje procesije, kakršnih niso doživeli spodnji kraji glede števila udeležbe in zaupljivosti ne prej in ne pozneje. Oskrbniki na: Pilštajnu, v Podsredi in na Kunšpergu so prejeli povelja, da morajo takoj odpreti grajske žitnice, shrambe ter kleti. Izsti-adanim revežem je treba brezpla.no priskočiti na pomo.. Med siromaki se je bila naglo raznesla vest, da jim bo pomagano zastonj po želji in odredbi škofa, ki se je sam nastanil med okuženimi, da jih otme objema smrti. Na Pilštajnu so delili božje darovd^med izlakane sirote v trgu pri graščinskih žitnicah in spodaj v Lesi.ni. Prevzvišeni je imel dovolj prilike, da se je prepričal na lastne oči, koliko pomanjkanje ter gorje Izmozgava narodu zadnje mo-i. Siromaki, zdravi ln okuženi prosjaki so vreli, lezli in se plazili po vseh štirih od blizu in daleč, da bi Še enkrat okusili, kaj je pravi žitni kruh in požirek vina. Ni bila lahka razdelitev miloščine na tako mnogobrojno revščino, ki se je drenjala krog pomoči z zadnjimi močmi in je hotel biti vsak med prvimi. Da se niso množice potrebnih med seboj sprle, steple in navalile s silo na zaloge, je skrbela duša samaritanstva Ema. Sama je bila na delu s tolažljivimi ter svarilnimi besedami. Zagotavljala je beračem poleg telesne pomoči še zdravje, katerega jim bo podelila v prihodnjih dneh Marija! Baš v dobi naše povesti je krilatila celo med sicer dobrim slovenskim narodom verska mlačnost in brezbrižnost. Ljudje so posuroveli radi nečloveškega pritiska od strani gospode, radi neprestane turške nevarnosti, vremenskih nezgod, slabih letin, kužnih bolezni in vsled luteranstva. Lutrovemu krivoverstvu ali bolje izraženo — brezverstvu so pripadali le bolj po gradovih; a nemški strup blatenja verskih resnic, izpodbijanje papeževega in sploh cerkvenega ugleda je prodiral od zgoraj tudi med najnižje sloje. Malo kdo je čutil odgovornost za zločine Bogu. Na zunaj je vladala ter gospodarila pest; na znotraj v srcih usiljena lažisvoboda neodgovornosti za še tako slaba d.janja. Luteranstvo je bilo zasejalo brezmejno sovraštvo med višje ter podložne in žalibog je zastrupilo po nekaterih krajih celo voditelje našega bornega naroda — duhovnike. Ko so bili ljudje po spodnjih krajih 1.1578. vsled kuge telesno in duševno na robu popolnega propada, jfh je potegnila iz brezna pogube dejanska krščanska usmiljenost. Izstradani in okuženi podložnik, ki je gledal tudi v škofu kot lastniku gradov le tlako ter desetino, je prejel naenkrat v najhujši sili od njega zastonj —prehrano. In premogočni gospodar teh krajev vladika se je kretal sam med smrti od lakote in kuge zapisano rajo, jo blagoslavljal, vzpodbujal ter obljubljal, da bo z njo skupno molil ter prosil Marijo, da izposluje zdravje od Boga, ki je edini zdravnik zoper sedanje gorje. Prevzvišeni se je prerodil v očeh siromakov iz gospodovalnega kneza in zapovednika nad življenjem ter smrtjo tlačanov v dobrotnika, tolažnika in v onega veljjfega rešitelja, ki spravlja s tolikimi preizkušnjami udarjeni narod z Bogom in mu obljublja ozdravljenje z božjo pomo.jo. Brezplačna, večdnevna delitev jedače in pijače med najbolj potrebne in umirajoče je bila najizdatnejša priprava za prošnje procesije. Vsi obupani so bili prepričani, da krščanskega usmiljenja še ni pokosila kuga in da je potrebna za popolno odpomo. in ozdravljenje pomo. od zgoraj. Kakor na novo spreobrnjeno so se zbirale množice septembra 1.1578. na Pilštajnu v trgu in spodaj v dolini, ko je bil določen pi-vi dan romanja k naši ljubi Gospej v Zagorje. Prišli so zdravi in bolni, odrasli ter deca, grajski in podložni, da jih povede škof k zdravju bolnikov — Mariji! Nemogačc je popisati gorečega in najtrdncjšega zaupanja, s katerim je nastopil vsak vernik romanje in se uvrstil v sprevod. Ncpregledna zbrana vrsta je zaplakala na vcs glas, ko so sc oglasili zvonovi sv. Mihacla na Pilštajmi in oznanili, da .stopa za križ.em sam škof, da se postavi na čelo .astilcem Marije. Pri pogledu na nadpastirja in duhovščino so pokloknili romarji. Vladika je blagpslavljal dolgo skesani narod, predno se jc po- maknila procesija med molitvijo in prepevanjem Marijinih pcsmi navzgor proti Zagorju v Marijin hram božji, pod plašč nebeške matere. Zagorsko svetišče in sploh griči nad Bistrico krog cerkve niso mogli sprejeti preobilice romarjcv. Kar se že ni bilo zgodilo dolgo, bili sta tokrat dve spodbudni pridigi v cerkvi ter zunaj. Vsakdo je jokal, ko so budile besede govornikov vest in spoznanje, da sta lakota in kuga prst božji. Nazaj k Bogu, k Mariji in k edino zveličavni katoliški Cerkvi! Duhovščina je spovedovala na prostem. Škof je služil najsvetejšo daritev. Zbrani narod je pel tako milo proseče ter vdano, da bi bil ganil do popustljivosti kamen, kaj šele Marijino srce! S koliko pobožnostjo so sprejemali verniki sv. obhajilo iz škofovih rok! Celi dan so vztrajali ljudje v molitvi, plezali so po golih kolenih med vzdihi in vzkliki krog Marijinega hrama božjega in kvog oltarjev. Šele proti ve.eru se je pričelo Zagorje razbremenjati, romarji so se razhajali v najtrdnejši veri, da jih bo usli.al Bog po Mariji, da bo konec lakote in se bo poslovila kuga. (Dalje prihodnji..)