‘Mi..	7
^■litina Jarot* Jovo mesto
Vezi. hi ne smelo nikdar odnehali
Sneg, sneg in spet sneg! Ob njem se človek spomni na ogromne snežne gmote v zimi 1944—4b in na stisko, v kateri so se znašli partizani na Bohorju. In ko gledaš zdaj te vasi po bohovskih pobočjih, te hiše in hišice, ki žde pod voljnimi snežnimi kučmami, naenkrat z vso silo spet začutiš, kaj so takrat pomenili ti domovi za vsakogar, ki je bil na milost in nemilost izpostavljen snežnim meležom in burji, ki je tulila neprestano.
In zdaj, kakor da ti domovi mežikajo izpod belih kop:
»Se veš, ali si na nas pozabil? Bili smo eno na življenje in smrt.*
Res je bilo tako, pa če se ozreš proti Stranjam ali na Mrzlo Planino, če pogledaš Mrš-ve Ložce ali ti zanese pogled na lo,
7DNI
IPO SVETU!
O tajnih, meddržavnih razgovorih in sklepih, ki so velikega pomena za svetovni mir in za mednarodno varnost, zve svetovna javnost navadno šele potem, ko odgovornih državnikov tistih dni ni več med živimi. Zato je britanske kroge toliko bolj razburila vest, da je ameriško zunanje ministrstvo objavilo nekaj zapisnikov s tajnih pogajam; v Jalti, ki govore o Rooseveltovih in Churchillovih prizadevanjih, da bi pritegnila SZ v vojno proti Japonski. Pri tem se je posebno prvi dogovarjal s Stalinom o nekaterih od-stopkih, ki so šli na račun kitajskih interesov. Rooseveltov predlog, naj bi Kitajski na zahtevo SZ odstopili britansko kronsko posest v Hongkongu, pa posega tudi v britansko vplivno področje.
Pravijo, da želi ameriška republikanska vlada prikazati demokratskega predsednika Roosevelta sedaj, pred predsedniškimi volitvami v ZDA kot osebo, ki je pri pogajanjih s SZ popustila ter tako odprla pot »komunistični nevarnosti« Po drogi svetovni vojni. Tako naj bi škodovala demokratski stranki v predvolilni kampanji. Vendar to pojasnilo ne zadošča. Znano je namreč, da je britanski premier Churchill, kajpada pred vsem iz osebnih razlogov, odločno zahteval, naj . jaltskih dokumentov ne objavljajo, dokler nekateri udeleženci še žive. Po^ njegovi sodbi bi lahko povzročili med nekdanjimi zavezniki, posebno med ZDA in Vel. Britanijo, trenja in neprimerna natolcevanja
Republtksnc- in "njih vlada se se zavili v molk. Za sedaj preostanejo samo še domneve komentarjev o niihovih dejanskih namerah. V Londonu pravijo, da imajo izvirne zapisnike z jaltske konference in da jih bodo primerjali z ameriškimi Republikanska desnica na čelu z MacCarthyjem j.e že pred objavo govorila, da so zapisniki »cenzurirani« in da so se Stalin, Roosevelt in Churchill menili še o marsičem drugem. Komentarjev iz Moskve in Pekinga za sedaj še ni.
Dejanje ameriške vlade zares ni prišlo ob pravem času,- Kaj lahko se zgodi, da bodo tudi drugi prelomili »gentlemanski sporazum« o diplomatski molčečnosti in objavili tajne dokumente. ki se n pr. nanašalo na pogajanja o Nemčiji, Avstriji, na znano razdelitev vplivnega področja na Balkanu in podobno. V Moskvi si objavo tahiih dokumentov z Jalte lahko tolmačijo kot manever, ki naj škoduje sovj etsko-kitajskim odnosom.
Sicer pa nam preteklih sedem dni ni prineslo kdo ve kako pomembnih mednarodnih dogodkov- ,Y Zahodni Nemčiji in v Franciji se pripravljajo na razpravo o pariških sklepih v »gornjem domu«, to je v Zveznem svetu oziroma senatu. Bonnska in pariška vlada Pa Se trudita, da bi odpravila nezadovoljstvo, ki so ga povzročile med Francozi nedavne Adenauer j eve izjave o Posarju. Zahodnonemški kane- 1 ler je namreč izjavil, da bodo ameriška in britanska jamstva Franciji glede Posarja ob podpisovanju mirovne pogodbe prenehala in da bodo pronemške stranke v tej deželi pozneje lahko nemoteno agitirale za priključitev k Nemčiji Francoski vlad-(Nadaljevanje na 2. strani)
j ško In plešivsko stran. Povsod so ti domovi naš ponos. Ničesar se niso strašili, le sprejemali so našega človeka v borbi in dajati, dajali. Niso se zgrozili, če je sovražnik postavil ob zid gospodarja, niso oklevali, če je iz katere strehe šinil v zrak rdeči petelin, ne, bili so naši, naši na življenje in smrt
Sneg, sneg! Kakor takrat. Čez spominsko ploščo sredi Lože se preveša, kakor bi hotel skriti črke, vrezane v kamen. Takrat je bil tod sneg rdeč od krvi. Pet mož n: moglo ubežati smrti, preglobok je bil sneg in prenagla sovražna potrulja na smučeh. Padle so žrtve, a Ložčanov pretresljivi krik med njihov mi domovi ni mogel ugnati. Ostal■' so, kakor so bili prej. In tako je bilo po vseh vaseh na oblem bohorskem hrbtu Tu so skrival: bolnika, ki bi na poti moral podleči, pri sosedu se je ogreval premrl in ozebel, ki mu je do groba morda manjkala le še minuta, tam so hranili vode in čete in bataljone.
Padale so žrtve, res. Združeni smo se zgrozili ob njih, a združenih niso premogle. Upogibale so nas, šibile, včasih skoro do tal, grozote, zlom.le pa nas n /so.
Sneg je bil sovražnik skoro ne
manjši od resničnega. Toda v gozdovih je zatulil jug, sneg je skopnel in noga, kakor da je prvič stopila na to uporno zemljo. V srcih nemir, kt je razganjal prsi, v dušah neizrekljivo veliko pričakovanje,
Prišla je velika pomlad, pomlad za tisočere, ki so jim bili gozdovi domovanja, pomlad tud: za bohorske domačije, od najbo-hotnejših do najtišjega hramiča. Vsi smo bili eno.
Sneg, sneg, kakor takrat. Toda letos nam od takrat naznanja deseto pomlad. Ali je v nas pomlad kakor takrat? Čas se odmike, toda zavest, k: nas je združila one velike pomladi, bi morala ostati v nas živa na večno, njena vrednost bi morala biti neminljiva kakor vrednost suhega zlata, ker le z njo smo bili močni tn vsekdar nepremagljivi. Ali je ta moč še v nas? In če je tako, potem ne smemo niti hipa pozabiti na nje pod slamnatimi krovi, raztresenimi po vrhovih in toka-vah, po grapah in soteskah, kajti ta moč je prihajala in lahko prihaja le iz naše sloge in našega edinstva z njimi, iz naše zraščenost; s .temi našimi ljudmi, % našo skupno usodo v dobrem in hudem, o sreči in nesreči.
Lojze Avsenak
V Dobovi bodo proslavili 10-letnico osvoboditve
Med prvimi v našem okraju so ta teden sporočili iz Dobove, da so sestavili načrt in spored prireditev, s katerimi bodo počastili 10. obletnico osvoboditve narodov Jugoslavije. Proslavo bodo začeli 1. maja ali 8. maja 1955 im bo trajala teden dni. Začela se bo z množičnim zborovanjem in ogledom domačega filma, nakar se bodo zvrstili pred Dobovčani naslednji nastopi, tekmovanja in prireditve:
dramska družina KUD Stane Vogrinc bo nastopila z igro »Volkodlaki«. Ločka in kapelska godba na pihala bosta pripravili poseben koncert, dijaki in pionirji iz Dobove pa primerno gro. Rdeči križ v Dobovi bo poskrbel za celovečerno prireditev, pravtako pa tudi fizkultur-niki in folklorna skupina. Na koncertu pred zaključkom proslav bodo nastopili orkester KUD in pevski zbor iz Sel. Gasilska društva bodo priredila verižne vaje v nedeljo oib zaključku proslav, popoldne pa bo ljudsko rajanje. Poleg teh prireditev nameravajo organizirati gospodarsko razstavo, na kateri bodo pokazali ljudem vzpon vse gospodarske dejavnost; od osvoboditve do njene obletnice.	F. V.
Zdra^li©w vedst™«* S8%rsi.
tipnimi«—
V sejni dvorani občinskega doma na Senovem je bila v nedeljo, 13. marca, skupna seja občinskih odborov SZDL za Senovo, Brestanico in ostale kraje, ki bodo po novi teritorialni razdelitvi v bodoči komuni Senovo.
Seji je predsedoval dosedanji predsednik obč. odbora SZDL Senovo ing. Tone Koželj, udeležil pa se je je tudi predsednik OLO in ljudski poslanec Tone Zupančič. V uvodnem poročilu je tovariš Zupančič do dobra razjasnil vse one značilnosti organizacijskega dela občinskega in vaških odborov SZDL, ki so v Sedanjem razvoju nujni in pomembni za priprave nadaljnjega uspešnega dela Socialistične zve. ze v novih občinah.
Začasno vodstvo SZDL v občini bo moralo v razmeroma kratkem roku izvršiti vrsto važnih organizacijskih nalog. Poskrbeti bo moralo za dobre seje odborov SZDL in pripraviti volitve za nove vaške in občinske
odbore SZDL. Na območju bo-' deče senovške občine je 17 vaških odborov SZDL, ki naj bi j obstajali tud; naprej. Združeva-, nje vaških odborov bi politično | delo po nepotrebnem otežkočilo, zato je njihovo sedanje štcvLL in terenska razdelitev primerna. Nujno pa bo treba čimprej organizirati sestanke članstva, uvesti točen pregled članov in pobrati zaostalo članarino ter urediti vsa ostala organizacijska vprašanja. Sedanji čas je zato najprimernejši, ker se še niso začela zunanja kmečka dela.
Poleg smernic za bodoče delo, ki jih je podal tovariš Zupančič, sta o stanju in delovanju občinskih organizacij SZDL poročala še ing. Tone Koželj za Senovo in Jože Mam za Brestanico. V razpravljanju so odborniki govorili zlasti o novih nalogah. ki čakajo občinske in vaške odbore Socialistične zveze. V začasno vodstvo SZDL bodoče občine Senovo so nato izvolili 15-članski odbor, v katerem je 6
tovarišev iz Brestanice, 7 s Se novega in 2 iz območja sed občine Blanca. Za predsedniki začasnega odbora SZDL Senovc je bil soglasno izvoljen Kare Sterban, za podpredsednika Jože Mam, za sekretarja pa Lojzi Jazbec.
Hkrati je bil na seji izvoljei tudi pripravljalni odbor bodoči senovške komune, v katerem so Tone Unetič, Slavko Zakšek, Lei Likar, Franc Planinc, Kristel Kranjc in Tone Javorič iz Brestanice; Cilka Gorišek iz Blanci ter Jože Radej, Franc Korimšck Jože Moškon, Ivan Kmetec, Vit ko Skoberne, Anton Mirt, Kare Sterban in Miha Učakar s Se novega. Predsednik OLO Krški je ob tej izvolitvi opozoril n. naloge iniciativnega odbora, k bo moral predvsem pripravit statut nove občine in rešiti številna gospodarska, kadrovska h ostala vprašanja. V teh dneh si bodo združila tudi vodstva or ganizacij ZK, Zveze borcev, LMS in ostalih.	KB
0 to protiletalske zašite v Brežicah
Kakor povsod po naši domovini, tako tudi na območju LOMO Brežice organizira mestni odbor PLZ vsako leto v zimski dobi razne tečaje, na katerih se ljudje strokovno usposabljajo, seznanijo s posledicami
vsem v izvidmški ekipi. Po končanih izpitih je referent za PLZ tovariš Rafael Križman čestital članom k uspehu. Hkrati je obrazložil naloge, ki stojijo pred organizacijo PLZ ter želel članom mnogo uspeha pri bodo-
zračnega napada ter z ukrepi, j čem delu. s katerimi je mogoče te posle- Mestni odbor PLZ ima redne dice omejiti.	* seje, katere obiskujejo poleg
Miroslav Kugler: VODNI STOLP V BREŽICAH
Mestni odbor PLZ Brežice si je postavil nalogo, da pripomore k strokovnemu dvigu ljudstva za čim več j o obrambno sposobnost domovine. Nedavno smo zaključili tri tečaje PLZ. Tečaj izvidniške službe, ekipe PTT in kemične službe, katere je obiskovalo skupaj 56 članov, večji del iz okolice Brežic. Predavatelji so se potrudili, da so podali snov nazorno in dojemljivo, kar potrjuje zelo dober rezultat končnih izpitov, saj je bilo 22 odličnih. Disciplina na tečaju je bila pohvalna, pred-
članov odbora še komandirji posameznih enot in njihovi namestniki. Odbor je reševal probleme v organizaciji, skrbel za organiziranje internih praktičnih vaj, s katerimi se bodo naše enote pripravile za naloge v slučaju potrebe, sestavil je proračun za leto 1955, v katerega so vneseni izdatki za adaptacijo javnih zaklonišč in komandnega mesta ter izdatka za strokovno vzgojo novih članov. Odbor je na seji reorganiziral kurirsko službo; kurir, ki je določen za obveščanje v primeru
aktivizacije, ne obvešča samo članov ekipe h kateri, pripada — kot je bilo to doslej — temveč obvešča tud; določeno število članov v bližini svojega stanovanja.
Doslej je bilo usposobljenih na raznih tečajih 356 članov za PLZ, kar dokazuje, da mestni odbor PLZ skrbi za strokovno vzgojo članov, na drugi strani pa pravilno razumevanje ljudi do te važne organizacije.
Pri vseh dosedanjih oblikah dela so pokazali člani organizacije pripravljenost, da se usposobijo za na tog e pri obrambi domovine in zaščiti prebivalstva v miru ali vojni.
Miloš Kovačič
Ženam občine Videm-Krško!
Ustanovn; občni zbor druši ŽENA IN DOM bo v torek, : marca, ob 19.30 v rdečem 1 tičku stavbe OLO Krško. Vljudno vabljene!
Pripravljalni odi
Vremenska napoved
za čas od 20. do 26. marca: Prve dni prihodnjega ted suho, oziroma lepo vreme, jasnih nočeh precejšen mn Od sredine tedna dalje s$ nestalno vreme s pogostimi večinoma z izdatnim; padavin mi, v glavnem v obliki sneg:
Vsak teden poročamo o zaključkih zdravstveno-prosvetnih tečajev ženske mladine, ki jihuspešno vodi s podporo ljudske oblasti in s požrtvovalnim sodelovanjem prosvetnih In zdravstvenih delavcev Rdeči križ. Lani in letos so ti tečaji dosegli v krškem okraju nadvse lepe uspehe. Vedno več je deklet, ki se na tečajih seznanjajo z vsem, kar jim je potrebno, da bodo živele zdravo življenje in da bodo kot bodoče matere sposobne vzgajat; telesno in duševno zdrave otroke. Dovršeni tečaji dajejo tem tovarišicam v resnici legitimacijo čuvark zdravja v njihovih družinah in njihovi najbližji okolici. Rdeči križ, ta plemenita mednarodna človekoljubna organizacija, ima v vrstah tečajnic iz leta v leto več zdravstvenih aktivistk, ki že pomagajo in bodo v prihodnje še bolj sodelovale pr; kar najbolj vsestranskem zdravstvenem, prosvetnem in socialnem prosvetljevanju delovnih ljudi.
Na sliki: skupina tečajnic RK v Podbočju z vodstvom tečaja. Tečaj RK v Podbočju, o katerem smo pred tedni obširno že poročali, je bil doslej eden izmed najuspelejših v našem okraju. Žal je visok sneg preprečil tečajnicam, da niso mogle vse k fotografiranju. Dekleta iz Podbočja in okoliških vasi se lepo zahvaljujejo vsem, ki so jim omogočili udeležbo na tem prekoristnem tečaju, pozdravljajo pa tudi udeleženke vseh ostalih tečajev Rdečega križa v okraju.
Skromnost in zvestoba ljudstvu — značilni lastnosti naših miličnikov
26. februarja sta komandir postaje Ljudske milice v Krškem tovariš Ignac Prijatelj in milic nik Jože Teropčič prejela od srečnega lastnika, kt so mu miličniki izsledili in vrniti ukrade, no kolo, preko Komande voda LM Krško denarno nagrado 1500 din. Ob vsej svoji skromnosti, ki je tako značilna za naporno in odgovorno delo miličnikov in ostalih organov za notranje zadeve, sta se denarni nagrad; odpovedala in vrnila znesek svoji komandi s prošnjo, da naj denar nakaže Zvezi borcev kot prispevek za postavitev spomenika padlim borcem v Krškem.
Mislimo, da je treba primer tovarišev Prijatelja in Teropč:ča pohvalit:	pred našo javnostjo.
Uslužbenec, ki sl je s skromnim: prihranki kupil kolo, je po veiih mesecih, ko je že skoraj izgubil upanje, da bo še kdaj videt ukradeno kolo, dobil nazaj svojo lastnino. Z denarno nagrado se je hotel zahvaliti požrtvovalnima miličnikoma za prizadevno opravljanje službe, kt pa sta <o ta dva plemenito odstopila Zvezi borcev za postavitev spomenika padlim tovarišem. Tako sta dala najlepši zgled in potrditev, da so organi ljudske oblasti resnično v službi svojega ljudstva. a
Senovška SVOBODA pripravlja več prireditev
Na velenjskem tekmovanju rudarskih Svobod namerava nastopit; senovška dramska družina in mešanj pevski zbor. Priprave na tekmovanje nekoliko odrivajo ostalo delo društva.
Jutri bo letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta
Jutri v nedeljo, 20. marca, bo ob 8.30 v sejni dvorani tovarne celuloze na Vidmu redni letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta Krško. Na zboru bodo odborniki poročali o delu v letu 1954, sprejeli bodo proračun OSS za 1955 in potrdili zaključni račun za leto 1954 in razpravljali o dosedanjem delu in novih nalogah, ki stoje pred sindikalnimi organizacijami. Izvolili bodo nov plenum OSS, delegate za republiško sindikalno konferenco in delegate za skupščino bodočega skupnega OSS v Trbovljah.
Pripravljanje družbenega plana za 1955
O značilnostih letošnjega družbenega plana je pred kratkim dvakrat razpravljalo krško Društvo ekonomistov in gospodarstvenikov. Snov za okvir debatnega večera, kj so ga ponovili, je pripravil ekonomist tov. Slavko Zule. Na seji Gospodarskega sveta OLO Krško so v četrtek, 17. marca, pravtako podrobneje razpravljali o okrajnem družbenem planu za 1955, o katerem bomo več pisali prihodnji teden.
Senovški rudarji razpravljajo, o tarifnem pravilniku
Razpravljanje o osnutku novega tarifnega pravilnika je zajejo celoten kolektiv. V ponedeljek je bila tud; širša konferenca, na kateri so razpravljali o vprašanjih tarifnega pravilnika. Predlogi konference bodo poleg ostalih pismenih predlogov in mišljenj posameznikov pomagali pr; sprejemu novega tarifnega pravilnika.	K.
Pameten sklep
Te dni smo v Ljudski pravici zasledili vest. da so na seji Ljudskega odbora mestne občine v Celju odbornik; sprejeli sklep, da na mestnem območju v bodoče ne bodo plačevali kmetijskega davka lastniki, kd imajo do 500 kvadratnih metrov obdelovalne zemlje. To bo v bodoče tudi merilo Zavodu za socialno zavarovanje pri dodeljevanju otroškega dodatka.
Ker je tudi v našem okraju precej delavcev, M jim lastništvo nekaj arov zemlje onemogoča, da bi prejemali polni otroški dodatek, bo zelo pravično, če bo tudi OLO Krško sprejel podoben sklep,	-nc
Dramska družina bo nastopila na tej reviji z dramo-trodejamko »Slepci« in pričakuje, da bo pred komisijo nastopila s tem delom že v začetku aprila Posebna skupina igralcev se hkrati pripravlja na uprizoritev komedije-štiridejanke »Za stanovanje gre«. Nastop bo verjetno proti koncu aprila.
Mešani pevski zbor, ki se je zadnje čase znatno opomogel, pridno vadi za velenjsko revijo, z vajami pa dosega tudi uspehe.
Med drugimi sekcijami dela zadovoljivo tudi glasbena šola, M ima nekaj zares nadarjenih učencev.
Tudi šahist; ne zaostajajo za delom drugih kulturnih skupin. Se laže pa se bo njihovo delo razvijalo v novih prostorih občinskega doma, kamor se pre-sele s knjižnico društva.
Pevski oktet se pripravlja na nastop, kj bo danes zvečer, ko bodo pevci nastopil; s samostojnim koncertom poleg spevoigre »Srce in denar«.
Kratke vesti
Turistično olepševalno društvo v Sevnici so ustanovili prejšnji četrtek. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik republiškega odbora TD Za predsednika društvenega odbora je bi izvoljen tov. Smodej.
Dan žena so proslavili v Sevnici z akademijo 11. marca. O pomenu mednarodnega dneva žena je govorila tov. Mladenova, po referatu pa je bil bogat kulturni spored.
Samo do
10. APRILU
je še čas!
da se vpišete v članstvo Prešernove družbe in si zagotovite za članarino 300 din 5 knjig (za doplačilo 50 din pa celo 6) in udeležbo pri
VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU,
pri katerem bo izžrebanih več sto dobitkov milijonske vrednosti
J
STRAN
,POSAVSKI TEDNIK*
ŠTEV 11
S širin	liem 1	kol	ul	šl	laii	$rs6	M? D	asi	§ OB ROBU |
solino občutno zbol samo donosnost v isoteos ©mi
Po naših gospodarstvih redimo razmeroma precej perutnine, od te pa največ kokošL Skoro je ni hiše, kjer ne bi imeli vsaj nekaj kokoši, toliko da je za dom — za sproti, 6e pa se proda kakšno jajce, tudi prav pride. S kurami se ha vi po navadi le gospodinja. Mimogrede jim vrže nekaj hrane in pobere jajca, gospodar pa se z njimi ukvarja šele, kadar pridejo na mizo. Kokoši nam drugače ne delajo večjih preglavic, razen ponekod prepirov s sosedi. Bojimo se le kokošje kuge in drugih nalezljivih bolezni, ki pa jih zadnje čase veterinarji uspešno preganjajo s cepljenjem.
Tako skoraj ne moremo govoriti o pravi kokošjereji, ker so redki rejci, ki hi tej panogi posvečali posebno skrb. Res naletimo tu in tam na gospodinjo, ki išče kakšno boljšo sorto kokoši, češ da »njene nesejo čedalje slabše,« da so se »izrodile« in podobno. Na žalost dostikrat tudi najdejo takšne »boljše«, seveda tuje sorte ali pasme, katere pa jih po navadi prav kmalu razočarajo. V nekaj letih se namreč vse prednosti tuje sorte, kot so n. pr. večja nes-nost, hitrejša rast, boljše meso, večja teža itd. naglo izgubijo.
Drugi so zopet prepričani, da hi se dalo izboljšati nesnost, če bi le imeli dovolj hrane, predvsem zrnja. Samo po sebi se razume, da bodo kokoši pri boljši hrani več nesle. Vemo pa tudi, da imamo že v isti družini ali jati pri isti hrani boljše In slabše nesnice. Kakšne so šele razlike v tem pogledu med različnimi pasmami!
Proizvodne sposobnosti kokoši, in vseh ostalih domačih živali so torej odvisne od sortnih (pasemskih) lastnosti, kj jih živali podedujejo in od pogojev, v ka-
terih živijo. Važna je od pogojev predvsem prehrana.
Zato imajo uspehe v živinoreji le tisti rejci, ki imajo živali dobrih pasem, s koristnimi pasemskimi lastnostmi, katere znajo ne samo ohraniti, temveč pri potomstvu celo izboljšati, in ki omogočajo s čim boljšimi vzrej-nimi pogoji izkoriščanje teh koristnih lastnosti v polni meri.
jih težav podtakniti piščance kokoši, ki kvočj vsaj teden dni. Ta jih bo sprejela in takoj vodila, če ji podtaknemo piščance zvečer, še prej pa ji pomočimo kljun v petrolej.
Kdor je malo bolj spreten in želi vzrediti večje število piščancev, lahko to doseže z malo truda s pomočjo takozvane
umetne koklje, ki si jo prav lahko napravi sam. Vsi, ki se zanimajo za vzrejo piščancev s pomočjo umetne koklje, se bodo lahko poučili o tem na enodnevnem tečaju na postaji v Selah, M bo ob koncu tega meseca. Prijave za tečaj zbirajo kmetijske zadruge.
Čista pasma — važen vir stalnih dohodkov
Ko si bomo tako vzredili čiste Štajerke, moramo nadalje skrbeti, da se nam ne izrodijo s križanjem. Zato bomo do zame odstranili iz dvorišča vse kokoši ostalih pasem ali mešanic le teh. Nadalje bomo pri sosedih, M se še niso odločili za štajersko pasmo, skušali zamenjati vsaj peteline za Štajerce. Z dobrimi petelini za zamenjavo bo priskočila na pomoč postaja. Seveda bomo morali odstraniti tudi doma vzrejene peteline, da preprečimo parjenje v sorodstvu, ki povzroča kaj rado pri potomstvu slabljenje proizvodnih pa tudi ostalih lastnosti. Zopet bo dobre peteline za pleme
ljenje po dvakratni tržni ceni.
Prav tako bodo s posredovanjem postaje lahko prodali po višji plemenski ceni vzrejene peteline. Razen tega bodo dobili potrebno strokovno pomoč, veterinarski pregledi in cepljenja pa bodo brezplačno.
Kdor b0 tako začel redi tj kokoši, mu te ne bodo več nepomembne, temveč bodo predstavljalo važen vir dohodkov Saj se ““htevV’potrošnkov m za to pasmo kokoši vse bolj zanimajo rejci iz ostalih republik, posebno iz Hrvaitske in Srbije, kjer bomo imeli še več let dober trg za plemenski material.
Kmetovalci dobro premislite in poizkusite! Zgubiti nimate
priskrbela postaja. S temi ukre. kaj, kvečjemu pridobiti. Za vse,
Premalo skrbi posvečamo dobrim pasmam
še manj pa skrbimo za njihovo | vati iste pasme, ki pa ne smejo! ,	...
ohranitev, da o zboljševanju pa- | biti v sorodstvu. Tudi ni vsaka “	n
sem niti ne govorimo. Kljub j pasma za vsake pogoje. Žlahtne, velikemu številu kokoši nimamo visoko sposobne pasme zahte-
pi si bomo zagotovili čistost pasme za bodoče in s tem seveda tudi boljše proizvodne lastnosti.
Končno lahko pomagajo najnaprednejši rejci še z odbiro kot sodelavci postaje, za kar bodo deležni posebnih ugodnosti.
Odbiramo po zunanjih pasem-s kontrolo proizvodnih lastnosti, predvsem
kar vam ni jasno, se obrnite na kmetijske zadruge. Kdor utegne, naj stopi v Sela pri Dobovi ati pa se oglasi na Okrajni zadružni zvezi v Krškem.
Ing. Ivan Milkovič
ZAKAJ OBRTNE DELAVNICE NIMAJO OZNAČENIH CEN SVOJIH IZDELKOV OZIROMA IZOBEŠENIH CENIKOV SVOJIH STORITEV?
Tržna inšpekcija je prejela že vet pritožb, da obrtnik: nimajo označenih cen svojih izdelkov n da na zahtevo potrošnikov ne izdajajo računov za prodane izdelke oziroma opravljene storitve To omogoča obrtnikom, da zaračunavajo storitve brez realne kalkulacije in zelo različno, odvisno od tega, s kakšnim potrošnikom imajo opravka Ne zavedajo pa se, da so za take primere predpisane zelo v šoke sankcije. Obrtna delavnica s sredstvi, ki so družbena last, se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 50.000 dinarjev, če ne označi cen svojih zdelkov oziroma ne izobesi cenika storitev. Lastnik zasebne delavnice pa se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 10 000 dinarjev, če ne izda računa na če nima izobešenega cenika storitev.
ŠE VEDNO NIMAMO PREDPISOV O SANITARNO-HIGIENSKI UREDITVI POTOČNIH MLINOV Ze pred letom je izšel Pravilnik o zdravstvenem nadzorstvu in higiensko-san tarnih ukrepih v pekarnah, ki določa pogoje za ureditev in poslovanje pekarn. Tak predpis bi bil potreben tudi za ured’-tev in poslovanje na-
Ali je bila podražitev mesa nujna?
V nekaterih mesnicah na Se-
• razširjene niti ene pasme, primerne za naše razmere. Povsod naletiš le na mešanice vseh mogočih sort. Napačno smo mislili, da je za povečanje proizvodnosti že dovolj, če nabavimo boljše pasme. Pri tem pa smo zanemarjali najvažnejše! Prednost neke pasme lahko uspešno izkoriščamo samo, če ohranjujemo njene koristne lastnosti tudi pri potomcih. To pa je možno le, če uporabljamo za pleme in parimo medsebojno samo ži-
va j o najboljše vzrejne pogoje. V slabših pogojih nazadujejo v svojih proizvodnih lastnostih kljub skrbi za ohranitev pasme.
Obratno pa je prav tako škoda rediti manj žlahtne pasme ali celo malovredne mešanice ob pogojih, pri katerih bi s primerno pasmo in večjo skrbjo za njeno ohranitev in zboljšanje ^Tbroček lahko imeti več koristi. Proizvodne lastnosti neke pasme zboljšujenio tako, da odbiramo za pleme najsposobnejše živali.
Do maja bomo dobili v Selah pri Dobovi najmanj 8000 piščancev Štajerke — odlične domače pasme
Če hočemo torej postati dobri . Dobre lastnosti štajerske ko-kokošjerejca, se moramo najprej koši so predvsem v visoki nesno-odločiti za najprimernejšo pasmo sti, ki je enkrat večja od pov-kokoši. Razumljivo je, da so prečne nesnosti naših mešanic.
našim pogojem najbolj prilagojene domače pasme. In res kažejo izkušnje po celem svetu, da so z umno odbiro domačih pasem in z vzporednim izboljševanjem vzrej nih pogojev dosegli živinorejci največje uspehe. Nasprotno so marsikje z uvažanjem tujih pasem doživeli neuspehe in zamudili ogromno časa.
Na srečo imamo kljub vsemu odlično domačo pasmo kokoši — našo Štajerko. Za njo se moramo zahvaliti pred vojno organiziranim rejcem te kokoši v okolici Celja, k; so jo začeli odbirati. Po vojni nadaljuje njihovo delo postaja za odbiro štajerske kokoši v Ločah, ki pridobiva za vzrejo in odbiro či-stopasemske Štajerke vse večji krog kmetovalcev in jih organizira v takozvanih rejskih središčih pod okriljem živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug.
Skromna je tudi v hrani, rada se pase in sama išče hrano. Razen tega ima tudi zelo okusno meso in doseza primemo težo. V teh vrlinah je v naših razmerah ne prekaša nobena tuja sorta.
Da bi tudi v naših krajih čim bolj razširili to pasmo, je Okrajna zadružna zveza ustanovila v preteklem letu v Selah pri Dobovi postajo za odbiro štajerske
novem, v Brestanici in Brežicah nesnosti. Prv0 delo bodo oprav- s° podražil: govedino in teletino. ljali strokovnjaki ob obiskova- Na to jih je prisililo dejstvo, nju rejcev, ti pa bodo nadzirali ^er se je dvignila cena živine in nesnosti. V ta namen morajo telet.
napraviti posebna gnezda (izde- i Ali je bil ta ukrep nujen? Po la jih lahko vsak sam po navo- tem, ko so v omenjenih mesni-dilih postaje), nato pa s pomočjo c ah podražili meso, se čuti tudi teh kontrolirati vsako kokoš, rahlo dviganje cen živine in te- ! koliko znese jajc. Kokoši se hi- H To _ je kajpak razumljivo, j tro navadijo kontrolnih gnezd, Kmetje jemljejo ceno mesa kot •. za razpoznavanje pa dobijo na merilo pri izračunavanju vreano-s številko. Glavno sii divine. To pomeni, da bodo opravilo pri kontroli je Izpušča- mesnice ki so podražile meso, j nje kokoši iz gnezd in vpfeova- Valu tam, k,er *o bile pred nje znešenih jajc. Za to delo Podraz tvijo. Ah se bodo tudi iz
mora biti vedno nekdo pri hiši. i "00?.,za?a'e Ieseva,e z novo Od rejcev, katerih kokoši bodo , nrazttvijof
imele ugotovljeno nesnost, boj Zanimivo je, da nekatere mes-postaja odkupovala jajca za va- niče niso podražile mesa. Toda
tud: te bodo prisiljene to storiti, če bo cena z vine še dalje rasla. Nujno je, da se mesarji sestanejo in dogovorijo o najvišph odkupnih cenah, s čimer bodo preprečili nadaljnje dviganje cen živine. Tak dogovor bo tem uspešnejši sedaj, ko je bil izvoz živine omejen
Se enkrat mesnice se s podražitvijo mesa ne bodo rešile 'z zagate! Bolt kot podražitev bo koristen dogovor o naivišjih odkupnih cenah, če se ga bodo vse mesnice seveda držale	S.
Rdeči križ na Senovem bo imeli jutri, v nedeljo. 20. marca, redni letni občni zbor. Odbor vabi k udeležbi vse člane in prijatelje te plemenite organizacije.
Gospodarske koristi, ki jih da- danes morale s prodajalci vred jejo orehova drevesa kmečkim poskrbeti, da bi se čimveč ore-
novo posadilo.
gospodarstvom, vsakdo prav dobro pozna. Rodovitnost oreha je stalna, saj nam vsako leto več ali manj rodi, le pomladanske slane mu škodujejo ob času cvetenja. Ko pa oreh odsluži svojo življenjsko dobo, tedaj
pride na vrsto dragoceni les, ki kokoši. Naloga te postaje je šir- ima sorazmerno visoko ceno. jenje pasemsko čiste štajerske Tudi na orehovo senco ne sme-kokoši. V ta namen že valijo ■ mo pozabiti, ki je v poletnih v inkubatorju (valilnem stroju) j mesecih prav prijetna, piščance. Od marca do maja le- j Zadnje čase, ko varčujemo z tošnjega leta bo izvaljenih vsaj gozdovi, so pač prišli pod se-
8000 piščancev, kj bodo razdeljeni kmetovalcem po ugodni ceni. Zbiranje naročil in razdeljevanje opravljajo kmetijske zadruge.
Marsikdo bi rajši valilna jajca kot da bi imel sitnosti s piščanci. Vendar se da brez več-
kiro tudi orehi, poleg teh pa še drevesa hrušk moštnic. Kaj bo prišlo jutri na vrsto ne vemo. Vemo le, da je za sajenje mladih sadik orehov premalo zanimanja. Kmetijske zadruge, ki so imele važno nalogo pri odkupu navedenih dreves, bi tudi
hovih dreves na Če pogledamo naša kmečka dvorišča bomo ugotovili, da je zelo veliko takšnih dvorišč, ki nimajo urejenih gnojnih jam, tako da je gnoj naravnost izpostavljen sončnim žarkom, ki v poletnem času sušijo gnoj, da postaja manjvreden. To lahko preprečimo, če zasenčimo gnojno jamo. Dreves, ki jih za to uporabljamo so različne vrste, vendar so najboljša orehova, ki dajejo dvojno gospodarsko korist. Orehova drevesa sorazmerno hitro rastejo, zato se ne smemo bati, da ne bomo imeli koristi od vloženega truda. Zavedati se moramo, da so drevesa, ki smo jih posekali, posadili naši predniki. Prav tako moramo mi skrbeti za bodoči rod.
Orehov poznamo več sort. Predvsem ločimo orehe po plodovih; drobni, srednjedebeli, debeli in tankolupinasti. S pomočjo selekcije smo si že vzgojili takšne sorte, ki so odporne proti pomladanski pozebi in jih lahko sadimo v nižjih legah. Ker smo tik pred sajenjem, nastane vprašanje, kje dobiti sadike tankolupinastih in proti pozebi odpornih sort Povem vam, da sem pred nekaj leti kupil v državni drevesnici Kmetijskega gospodarstva v Kostanjevici 10 sadik tankolupinastih orehov. Lani so se pokazali prvj plodovi s tanko lupino in okusnim jedrcem. Ker tamkajšnje posestvo razpolaga letos z večjo količino sadik orehov po zelo ugodnj ceni — 50 din za sadiko — priporočam vsakomur, da si jih naroči!	P. S.
ših potočnih mlinov, ki so še marsikje taki, kakršni so bili v prejšnjem stoletju Res je, la ti mlini preživljajo veliko družin, ki pa komajda životarijo. So potočni mini. katerih dnevna zmogljivost znaša le 50 kilogramov žita in ki imajo vsega 10 do 15 strank. Dohodek le-teh po odbitku davka ne more b‘t• velik in ne zadošča za dostojno življenje največkrat zelo številnih družin. Pa tudi sicer potočni mlin ne izpolnjujejo samtarno-higiensbih pogojev V nekaterih ml nih je polno pajčevine, vsi predmeti so prevlečeni z debelo plastjo prahu in podobno. Ponekod se v mlinih nahajajo pečice brez d mnih cevi. Dim zastruplja ljudi in moko, ki se nahaja v mlinu
Nujno je da bi vse take mi ne pregledali in jim predpisali pogoje, pod katerimi lahko obratujejo, dokler ne bo izšel predpis o higiensko-sanitarnih ukrepih v mlinih.
ZAKAJ PEČE PEKARNA V KOSTANJEVICI TAKO SLAB KRUH?
Pekarna v Kostanjevici peče zadnje čase zelo slab kruh Poslovodja se izgovarja, da uporablja za pečenje kruha krušno moko ki je zelo slabe kakovosti To verjetno drži, ker prihaja moka iz raznih mlinov, toda zakaj je oblka kruha tako neprimerna? Odgovorni ljudje v oekatni se morajo zavedati, da so minili čast ko so lahko prodali vse kar so spekli Sedaj je treba posvečat pozornost tudi solidnemu in kulturnemu poslovanju! S F.
SEDEM DNI PO SVETU
(Nadaljevanje s 1 strani) ni predsednik Faure je le s težavo prepričal senatorje, da bodo britanska in ameriška jamstva veljala tudi vnaprej m da bo posarsko prebivalstvo s plfe" biscitom odločilo, ali se strinja z »evropeiziranjem« svoje dežele v okviru Zahodnoevropske zveze alj ne Pri tem seve računa z razmeroma ugodnim položajem Posarja, kakršnega bi v Nemčiji ne imelo, in s tem povezane želje večine domačinov naj bi ne postalo znova sestavni de! nekdanje države — matice Menda je tudi izjavil, da do plebiscita morda sploh ne bo prišlo Tako bodo Franciji tudi vnaprej ostale vse gospodarske prednosti, ki jih trživa na tem ozemlju.
Obdobju ostrih medsebojnih obtoževanj med arabskim svetom so ta teden sledile zmernejše izjave. Sirska delegacija je odpotovala v Irak, da bi odpravila trenja, ki so nastala s podpisovanjem iraško-turškega pakta na eni. ter sklenitvijo Zveze med Egiptom. Sirijo in Saudsko Ara-bijo na drugi strani. Libanon pa se, kakor vedno doslej, trudi, da bi obdržal arabski svet pod političnim vodstvom Arabske lige. Svojo enotnost je kljub razprtijam pokazal te dni. ko je obsodil Izrael zaradi krvavih dogodkov pri Gazi
Kaže da je pomirjevanju med arabskimi deželami dal svoj delež tudi britanski zunanji minister Eden. Odpovedal je namreč svoj obisk Turčiji, kjer nai bi v imenu vlade objavil oristop Velike Britanije turško-iraškemj paktu. Počakal bo, da se arabski svet pobota med seboj in preboli »zahodni vdor« na to. doslej nevtralno ozemlje do Vzhoda in Zahoda.
Tit Dobršek;
KAJ SEM VIDEL V
MAKEDONIJI?
(Nadaljevanje in konec)
Republika Makedonija je v kmetijski zakonodaji po zaslugi kmetijskih strokovnjakov daleč pred drugimi republikami v državi. Izdala je že republiški zakon za pospeševanje vinogradništva, sadjarstva in živinoreje.
Skoplje ima svojo agronomsko fakulteto. Kmetijske srednje šole so pa v Strumici, Bitolju in Tetovu. Nižje kmetijske šole so v zadnjem času zanemarili. Prj ljudskih šolah imajo posebne dopolnilne kmetijske šole, ki dajejo osnovno znanje iz kmetijstva. V Makedoniji dela 250 agronomov (v Slov. 200), od katerih je 100 v Skoplju pri centralnih ustanovah, kar je vsekakor veliko. Srednješolcev dela v Makedoniji 700 (v Sloveniji 500). To delo dopolnjuje 800 nižješolcev iz starih, razmeroma dobrih nižjih kmetijskih šol.
Zaščita rastlin je razdeljena na sedem rajonskih postaj za zaščito rastlin
ZADRUŽNIŠTVO
Makedonija ima 400 splošnih kmetijskih zadrug. Pred reor-ganizatijp KDZ je imela 770 obdelovalnih zadrug in so na račun teh delo v splošnih KZ
zanemarili. Sedaj, po reorganizaciji, imajo še zmeraj 81 KDZ. Od 400 KZ je delavnih z lastnimi ekonomijami 120. Ostale so trgovskega značaja. Teh 120 KZ ima v sklopu svojih ekonomij 1000 ha vinogradov, 12.000 ha njiv in 120.000 ovac. Zadružna trgovska podjetja so v vsakem okraju Za izkoriščanje in posojanje kmetijskih strojev snujejo po okrajih posebna podjetja. Strokovne odbore pri Okrajnih zadružnih zvezah zdaj ustanavljajo.
DRŽAVNA POSESTVA
Makedonije ima 133 državnih posestev, v katerih je vključeno 5,7%> obdelovalne zemlje. Tikvečki okraj (Kavadard) ima celo 58% obdelovalne zemlje v sklopu državnih posestev. Vinogradniške plantaže sp skoraj vse v državnem sektorju. Na državnih posestvih dela 28 agronomov, ostalo so srednješolci in nižješold. Pač pa državna posestva zelo veliko štipendirajo študij agronomije, da bi tako prišla do agronomov Vzrok, da ni več kmetijskih strokovnjakov v zadrugah in na državnih posestvih. je tudi v tem. ker so v primeri, kolikor delajo in v
kakršnih razmerah živijo, pre-1 cepljenkami. V to svrho so po
slabo plačani. Kmetijski strokovnjak na terenu bi za svoje delo moral dobiti poseben dodatek.
Vse trsni ce in drevesnice, ki so prav tako kot ostala posestva pod upravnim vodstvom okrajev, dobe od okrajev deteti je in ne žive samo na gospodarskem računu. Ostala posestva so po večini s svojimi gospodarskimi računi dobro preživela leto.
S problematiko državnih posestev se bavi Ekonomski inštitut z agronomsko grupo, se-stoječo iz štirih agronomov.
Makedonija ima 18 okrajev, kjer je kmetijska služba razdeljena po osnovnih panogah.
V zadnjem času se čuti potreba po Sekretariatu za kmetijstvo pri Izvršnem svetu LR Makedonije, ki bi vso kmetijsko službo v republiki povezal.
SPLOŠNO POSPEŠEVALNO DELO
se razvija po posameznih panogah.
Najbolj napreduje obnova vinogradov. Po 10-letnem programu bodo v 10 letih obnovili 30.000 ha vinogradov, to je letno 3000 ha. 20.000 ha bodo obnovili v oblik,- velikih vinogradniških plantaž 10.000 ha pa v manjših parcelah v pni vatnem sektorju. Za pravilno saditev tr_ te vinograde rajonizirajo Vinograde obnavljajo izključnp s
vojni zasadili obširne matičnja-ke. Pred vojno je Makedonija imela samo 14 ha matičnjakov, danes pa jih ima že 318 ha matičnjakov, od tega nad 3 leta starih 156 ha, ostali so mladi do 3 leti V matijakih prevladuje podlaga šasla X berlandieri 41 B, dalje berlandieri X riparia Teleki 8 B in rupestris du Lot, dočim Berlandieri riparia Kober 5 BB preizkušajo. Od sort sade 65 do 70 odst, namiznih, 30 do 35 odst. pa- vinskih Največ sade namizno sorto Afus Ali, Va-landovski rdeči dr enak, muškat Hamburg, Smederevko, Proku-pac, belo zimsko in kraljico vinogradov. Pri centralnih kleteh bodo imeli velike hladilne naprave, v katerih bodo hranili namizno grozdje za izvoz pozno v jeseni in preko zime ter na spomlad. Ko bodo matičnjaki v polni rodnosti, bo Makedonija letno proizvajala 35 milijonov cepljenk. Sedaj precej trsnega materiala uvažajo, da lahko izpolnjujejo letni plan obnove vinogradov. Namesto italijanskih rigolnih plugov Martineli uporabljajo francoske rigolne pluge Banaseri, ki so boljši kot italijanski. Tudi s francoskimi goseničarji ADN so bolj zadovoljni kot z nemškimi Ansaldi. Rigolajo tudi z buldožerji s pomočjo planimo deske. Za obdelavo vinogradov uvažajo francoske traktorje goseničarje znamke AND. Rigolanje in ob-
novo izvršujejo posebna podjetja, ki so ustanovljena nalašč za obnovo vinogradov.
Sadjarstvo obnavljajo v manjši meri Imajo 12 drevesnic. Vegetativnih podlag si ne upajo uvažati, ker se boje, da bi z njimi uvozili tudi ameriškega kaparja. Največ bodo sadili mandeljne (badem), dalje marelice in breskve, jablane pa le v okolici Rešena.
V poljedelstvu so prodrle industrijske rastline, predvsem riž. Prodrli so tudi z umetnimi gnojili, katerih so se ponekod kmetje branili in so jih. ko so jih prejeli, zatrpali samo v eno jamo. kot mrhovino, ki je škodljiva. Sedaj so pa že spoznali dobre rezultate gnoj en j a z umetnimi gnojili In pri širjenju sploh nj več težav.
Težave so pa z uvajanjem setve krmskih rastlin Na setev lucerne in na detelje sploh ljudje niso navajeni. Deteljo sejejo, da jo prodajo, ne pa da bi jo krmil živini. Govedo raje hranijo s slamo in vejniki. Razumljivo, da taka živinoreja ne more napredovati in govedi ponekod sploh ne molzejo. Zato imajo s pospeševanjem govedereje največje težave. Povsod se občuti pomanjkanje mleka. Uvajajo sivorjavo govedo z uvozom bikov. Lastnih bikov vzrede letno le okrog ICO.
Glavna panoga živinoreje je ovčarstvo. Ovc je v MakedonMi 2,118.000. Za izboljšanje ovčje-
reje uvažajo angleško Merino ovco. Na leto umetno osemenijo pribl. 200.000 ovc. Za ovce so glavna krmska baza obširni pašniki, ki zavzamejo 48 odst. kmetijskih površin. Pašniki so potrebni melioracij in izboljšanja. Konj imajo 78.000 in še niso dosegli predvojnega stanja. Števila konj niti ne nameravajo povečati. S pospeševanimi konjereje se bavijo ergele. Po-arabca, pa tudi bosanskega konjička uvajajo za hribe. Erge-la ima 90 žrebcev. Veliko vlogo igrajo mule. za katere so ustanovili posebno ergelo. Narod zahteva povsod mule. Makedonija ima izmed vseh republik največ mul (12.700 kom.) in ie tukaj mula že znana kot odlična vprežna živina, M je glede prehrane veliko bolj skromna kot konj. Silno veVko je tudi oslov (67.000), saj Makedonec ne nosi ničesar sam. Vse nese osliček. Pred odkupnimi postajami za bombaž, riž. tobak itd, so cele črede osličkov, M so prinesli na svojih hrbtih blago in lastnika.
ZAKLJUČEK
Po pregledu terena in po r<> svetovnju s kmetijskimi strokovnjaki smo dobili vtis, da Makedonci dobro vedo kaj hočejo, da imajo pred seboj trden načrt za povzdigo kmefcrstva in da jim je le-ta glavna skrb. Zato imajo kmetijski strokovnjaki polno razumevanje cen-
Krške žene bodo ustanovile svoje društvo
Novice iz Bošfan a
V iedeljo, 6. marca, so pionir- j pitj tečaj Rdečega križa, ki so ji in mladinci iz Boštanja pri- j ga obiskovale 4 mesece. Dekle-
pravili proslavo Mednarodnega dne žena v domu TVD Partizan. Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo v dvorani številno občinstvo in pazljivo sledilo skrbno izbranemu programu. Po uvodnem govoru so bili na sporedu krajši prizori, ki so navzoče zelo pritegnili. Program je izpopolnil prvi nastop mešanega mladinskega zbora iz Boštanja, ki ga vodj šolski upravitelj. Danes šteje zbor že 30 članov. Vsi hodijo redno na pevske vaje, če. prav so nekateri oddaljeni od šole več kot eno uro hoda. Njihovo prizadevanje je treba zato še posebej pohvaliti. Sedaj se že pripravljajo za obširnejši nastop ob proslavi 10. obletnice osvoboditve. Ob koncu programa sta zapeli Marija in Štefka Možic iz Boštanja prav lepo pesem o materi.
*
V ponedeljek, 7. marca so tečajnice končale z zaključnimi iz-
ta So večinoma zelo dobro obvladala predelano snov. To dokazujejo uspehi, saj je 17 odličnih, 8 prav dobrih in 3 do-
vali tajnik okrajnega odbora Rdečega križa Franc Amšek, predsednik obč. odbora RK Bo-štanj in predavatelji. Po zaključnih izpitih so si dekleta pripravila malo zabave.
Želimo jim, da bi' pridobljeno znanje koristno uporabile v življenju in tako dvigale zdrav-
bri. Tečaj je redno obiskovalo! stveno omiko doma in v svoji 30 deklet. Pri izpitih so sodelo- 1 okolici.	J. p.
Tudi v Gradcu so ime i zdravniški
preged
21. februarja je bil na osnovni šoli Gradac splošen zdravniški pregled za šolsko mladino, otroke in odrasle ljudi. Pregledovala sta okrajni zdravnik dr. Čakš in kostanjeviški zdravnik dr. Križnič, pomagala Pa je medicinska sestra.
2e dve uri pred napovedanim prihodom zdravnika so se v šoli zbrali otroci ter odrasli z dojenčki na rokah. Veliko vznemirjenje je zavladalo med čakajočimi, ko sta zdravnika končno prišla. Najprej so pregledali dojenčke ter odrasle, nato pa šolske otroke.
Pregled je bil temeljit. Zdravnika in sestra so ljudem svetovali, kako naj se zdravijo oziroma pazijo pred obolenjem. Višek zadovoljstva in veselja med ljudmi Pa je nastopil, ko sta zdravnika obljubila brezplačna zdravila in napotila k specialistom in smo zdravila po enem tednu tudi dobili in razdelili med ljudmi.
Vsem, ki so prišli k nam — zdravnikoma, sestri in tovarišu, ki je prišel pogledat higiensko stanje našega studenca, se v imenu vseh vaščanov našega šolskega okoliša prisrčno zahvaljujem za njihov trud in požrtvovalnost ter jih vabim: »Pridite še, saj ste videli, kako vas potrebujemo!«
Zc arika Obenski
V otroškem vrtcu je bila v čast 8. marca skromna, toda prav prisrčna proslava. Spored, ki so ga priredili otroci v vrtcu, je spet pokazal kako lepe uspehe dosega pri vzgoji predšolskih otrok tov. Fabianova. Proslave so se udeležile mamice, pa tudi predsednik LOMO VUlem-Krško in predsednik Društva prijateljev mladine. Za zaključek so otroci podarili mamicam lepe izdelke, ki so jih naredili v vrtcu. Po sporedu s<o bili otroci skromno pogoščeni, žene pa se kar niso mogle raziti Zelo so bile razočarane, ker ni bilo zvečer nobene proslave v dvorani, kot je bila to vsakoletna navada Iz nerazumljivih — prav gotovo pa ne nepremostljivih! — vzrokov proslave letos v Krškem ni bilo. Kaj so mislili pri tem člani Svobode, mestnega odbora SZDL, ZB, šole alt kdorkoV že, da je ostal tako važen praznik nepraznovan?
Kdor bi opazoval žene na proslavi v vrtcu bi zlahka ugotovil, da nečesa pogrešajo. Zato so kar mimogrede same sklenile, da bodo 8. marec vendarle praznovale Zvečer so se spet sestale v prostorih vrtca in so na preprost, domač način v prijateljskih pogovorih proslavile mednarodni dan žena Zal jim je bilo, da niso mogle povabiti tudi tistih žena, ki nimajo otrok v vrtcu, ker je bilo pač že prepozno Kako prav
novitev Društva žena. Takega 8. marca se je razvil prijeten navdušenja za takojšnjo uresni- pogovor o številnih vprašanjih čitev prepotrebnega društva ne ki ženo kot mater in vzgojitelji-bi zlahka našli kje drug jel Ko \ co vsak dan srečujejo, je v kratkih besedah opisala na- j To, kar je naš-m ženam po loge in koristi društva za žene, ] ukinitvi organizacij AFZ manjšo tovarišice izvolile 5-člansk' kalo, jim bo nadomestilo novo pripravljalni odbor. Društvo bodo žensko društvo. Same so to ugo-
Ir*	__ rn -rn »n n n m o ni nrorprl
čimprej ustanovile, pripravile gospodinjski tečaj, ki bi ga vodila tov Fabianova. našle so tudi že prostor, obljubile posodo za tečaj in pod. Nešteto je bilo predlogov za ustanovitev krpal-nice, pralnice, posvetovalnice za
tovile — in že to pomeni precej! Od društva tudi pričakujejo, da jim bo pomagalo pritegniti h koristnemu delu vse žene v mestu in da bodo imele prt tem kar največ uspehov Pri tem lepem delu jim želimo čimvei zadovolj-
žene in pod. Iz skromne proslave stva in pomočil	M. P.
Drobne iz Kostanjevice
Rdeči križ oz. Higienski zavod I Okr. odb., izročila vse naročna-
v Krškem je dal cement, s ka terim smo dokončno obnovili vodnjake, ki so bili poškodovani v času NOB, nekatere vasi pa So dobile povsem nove. Tako imajo na Polšcah vse hiše svoje vodnjake, medtem ko so vse doslej morali nositi vodo kilometer daleč in na hrbtu. Ostre ima sedaj obnovljen skupna vodnjak, oddaljenejše hiše pa imajo vsaka svojega. V teh krajih je bila vse doslej preskrba s pitno vodo zelo težavna, poslej pa bo tudi ta stvar urejena.
\ ★
Zbiranje novih članov Preš-er-
pa bi bilo, če bi jih mogle pova- nove družbe dobro napreduje.
biti čimveč, se je pokazalo še tisti večer
Med prijetnimi razgovori je tov. Betka predlagala, da b- izbrale pripravljalni odbor za ustc-
IZ BREŽIC
Požar zaradi eksplozije. V sta- in II. nadstropju zasedeni vsi novanjski hiši v Brežicah, Pre- prostori. V pritličju si bodo ure-šemova cesta št. 9, je nastala dili pisarne Reševalna postaja in j pred dnevi v kuhinji močna eks- podružnica Zavoda za socialno S j plozija plina, ki je poškodovala zavarovanje. Skupno bo v pre-
Med tem smo dobili novega poverjenika tovariša Hočevarja, Id že hodi po hišah in zbira naročnike. Akcijo je torej prevzelo tukajšnje Društvo upokojencev, ki se je za to že lani potegovalo, pa ni uspelo. Ker je najbolje, da ima občina enega samega poverjenika, je tovarišica Smrekarjeva, ki je bila določena od
Na sliki vidite prizorček-ba letno točko, ki so jo uprizorile učenke osnovne šole v Pečicah. Pionirji iz Pečic so nem poslali pozdrave za vse pionirje n pionirke krškega okraja. Radi se spominjajo izleta V Brežice, ki so ga imeli v jeseni v Tednu otroka, radi pa tudi nastopajo in znajo dobro deklamrati in igrati
Le eno mamco imam...
Tako so pelt cicibančki vrtca fa Lenarta pr: Brežicah preteklo nedeljo v dvorani gasilskega doma
Šele jeseni, ko smo dobili po mnogih prošnjah svoj vrtec, se je videlo kako zelo potreben je
Sremič
Vaški odbor SZDL je na pobudo predsednika tov. Klako-čarja imel v soboto, dne 5. marca strokovno predavanje iz vinogradništva, predvsem o vprašanju obnove vinogradov. Zanimivo in poljudno predavanje je imel tov. Doberšek Tit, kmet. referent OLO Krško. Po predavanju so bili prikazani zanimivi filmi iz kmetijstva. Vsi navzoči so bili s predavanjem izredno zadovoljni in so bili enoglasnega mnenja, da je lahko vsakemu žal, ki ni prišel. Obisk bi namreč zaradi zimskega časa lahko bil boljši (navzočih je bilo le 25 članov SZDL).
Ljudje se še premalo zavedajo, da je ravno znanje pri izboljšanju gospodarstva najvažnejše.
bij za ta okoliš. Saj je čez 50 cicibančkov, ki si žele skupnega razvedrila, a na žalost je komaj za poiov co prostora in samo ena vrtnarica.
Na prvi prireditvi, oosvečeni našim materam so malčk prav lepo pokazali kaj so se naučili v kratkem času, kljub gripi, ki jim ni prizanesla.
Vrtnarica tovarišica Kužniko-va zasluži javno priznanje za nesebičen trud. ki ga ima « cicibančki. ko jih tako lepo vzgaja in jim vceplja ljubezen do mamic.
Po prireditvi, ki je odlično uspela, so bil j cicibančki pogoščeni Starši in odrasli otroci pa so se veselo vračal domov z za-
prostor in opremo. Pritisk eksplozije je razbil vsa okna, zgorela pa je obleka, drobni inventar in delno vrata in pohištvo. Razen nekaj opeklin na rokah 1 k sreči ni bilo človeških žrtev. Požar, ki se je naglo širil, so j takoj pogasili in preprečili še j večjo gospodarsko škodo. Nesre. ča ponovno opozarja na previdnost pri upravljanju s plinom in z ognjem
V nove pisarniške prostore so se vselili. V novo pisarniško bi-: šo, ki so jo uredili iz bivšega hotela ADAMUS v Brežicah, so i se te dni vselili Okrajna gozdna uprava, podjetja Mesnica, Pekarna, Kavama in ustanovi Komunalna uprava In Stanovanjska uprava. Razen ene pisarne, kamor se b0 v kratkem preselil Krajevni sindikalni svet, so v I.
novljeni stavbi 27 lepih pisarn in stanovanje za hišnika.
Počastitev mednarodnega dneva žena na Senovem
Na Senovem so ta praznik pro-Pionirski krožki na šolah. Na slavili v četrtek 10. t m. s pre-osnovni šoli imajo pionirji k rož- davanjem, ki ga je imej v okviru ke, za katere je veliko zanima- Ljudske univerze okrajni zdrav-nja. Med drugim je delaven ša- nik dr. Jože Čakš pod naslovom hovskj krožek, M ga obiskuje »Zena-mati varuh zdravja druži-nad 30 pionirjev in pionirk, ne«. Poslušalci, med njimi velika Znamkarski krožek ima osem večina mater, so sledili predava-pionirjev. Naj večje težave dela nju z napeto pozornostjo. V iz-
malčkom visoka nominala znamk in potrebščin, vendar tudi to vpliva vzgojno na razvoj, ker se učijo reda in štedmje.
Tudi ostali krožki — ročno-delski, dramatski in pevski — se pridno pripravljajo za nasto-
branih besedah je predavatelj v vseh odtenkih opisal važno vlogo žene-matere. ki je osrednje gibalo družinskega življenja in nosi ogromen delež pri vzgoji in zdravju otrok, saj je ona tista, kt bdi nad vsak'm njihovim korakom od zibelke pa do trenutka,
pe in razstave. Med drugim na- ko jih zrele napoti v življenje. meravajo urediti v okviru Dru- Predavatelj je žel za tople be-škva prijateljev mladine- in šole sede iskreno priznanje. S preda-razstavo za proslavo 10-letnice Vanja so odhajal; udeleženci pol-osvoboditve.	M. T. ni priznanja.
Zaključek tečaja RK e Artičah
Konec februarja smo v Artičah zaključili tečaj RK, ki smo ga tudi lepo proslavili. Proslave se je udeležil predsednik Okrajnega odbora RK dr. Micko
Od
bo-
vestjo, da so cicibančki v dobrih j Rojina s tov. Amškom in čla-rokah.	K. P. ni odbora RK iz Artič
alkom
Organi Ljudske milice so za- ta pojav opozorim. Hkrati jih sledili že več ljudi, ki s0 hodili pozivam, da vse sumljive ljudi, od hiše do hiše in prodajali ra- k$ prodajajo razno blago po zno blago. Med drugim so pro- hišah, prijavijo bližnjim podajali tudi ceneno blago »tro-1 stajam Ljudske milice, pical«. Ker se to blago na vi-!	*
dez ne razlikuje od blaga iz če-' Ker se je ponovno ugotovilo, sane volne, so ga ponujali po da so v neki gostilni »zbirali« 2.009 do 4.000 dinarjev za me- vino, ki je po odhodu gostov iz ter. Marsikdo jim je nasedel, lokala ostalo v kozarcih in misleč da je poceni kupil naj- steklenicah, je vredno opozoriti boljši kamgarn. Ko pa je prine- vse odgovorne ljudi v gostiščih, sel blago h krojaču in mu je ta da je to ne samo nehigienično, povedal resnico, je bil seveda ampak tudi nekulturno in kaz-bridko razočaran.	n*y°- bo sanitarna ali tržna
Da ne bj ljudje še nadalje na- inšpekcija ugotovila take prime-sedali ljudem, ki bi radi prišli re, b» Ime krivca objavila v ča-na lahek način do zaslužka, sopisu in ga prijavila v kazno-smatram za dolžnost, da jih na vanje.	F. S.
Tečaj je obiskovalo 17 deklet, tehnike in posebno elektrifilka-ki so se po izjavi predavateljev cije pride večkrat do raznih zelo trudile, da bi podano snov nesreč zaradi nepoučenosti (pri-dobro predelale in se tako spo- mer Raka). »Me bomo že znale znale z osnovami higiene in f>r- prav ravnati, da bo takih nesreč ve pomoči. S hitrim razvojem prj nas ne bo prišlo« so dejala
tratne in lokalnih oblasti, tod tudi lepi uspehi, k; pa do vidnj šele čez nekaj let.
Slovenci se lahko' od Makedoncev naučimo, kako se sodobno obnavljajo vinogradi, pri čemer so daleč pred nami. Tukaj se lahko bojimo njihove konkurence, kakor tudi konkurence iz Srbije in Hrvatske v množičnosti cenenih vin. V kvalitetnih vinih se nam pa konkurence ni treba bati, kajti njihovo vino kljub visokemu °/o alkohola nima tiste kvalitete kot naše. Zato je izhodišče slovenskega vinogradništva v produk- 10. marca je bil zbor volivcev	gozda,	24 ha	ostalih površin, ta-	drugo. Melioracija Obsotelja	bo
ciji kvalitetnih vin, v pocenitvi > bivšega KLO Dobova, 13 marca	ko da	je na ozemlju teh treh	zahtevala	mnogo	truda, če	bo-
obdelervalnih stroškov in v več- Pa zbor volivcev bivšega KLO	občin	nad	1300 ha poplavnih	mo hoteli	doseči	višji hektarski
jem pridelku po hektarju. Vse. Kapele v zvezj z regulacijo So-	površin. Če	pogledamo Skladni	donos.
Skupina tečajnic Rdečega križa iz Artič s predsednikom Okrajnega odbora RK
Sotla bo kontno vendarle regulirana
Vodna skupnost »Sotla« bo
„ ,	______u _____ imela ustanovni občni zbor ko-
rovca. Ing. Drago Mišič, direk-, terim posestnikom Vel. Obreža n ec marca v Brežicah. Na vsa-
to je izvedljivo tudi pri nas ob tle do Figarjevega mostu in kataster poplavnih površin vi-upoštevanju vseh sodobnih izku- izgradnje železnice do Kum- dimo, da poplavlja Sotla neka-
šenj v vinogradništvu, ki jih " T— ~	' ----- " *
posredujejo kmetijski strokovnjaki. V ostalih kmetijskih panogah nas pa Makedonci še dolgo ne bodo dosegli in se zato njihove konkurence ni bati.
Za vzgled sj pa lahko vzame-memo njihovo voljp za napredek in njihovo vsestransko razumevanje za povzdig kmetijstva, kar je Pri nas še zelo po-
tor _ Vo<lnega gospodarstva iz nad 6 ha, Jereslavcev nad 5 ha, Brežic, je zbranim volivcem. Rigonc 6 ha zemlje itd. obrazložil projekt, ki ga je izdelal ing. Čaklovič in pojasnil, , pomen ustanavljanja vodnih1 ce4 skupnosti. Tako naj bi v obso—
telsM dolini ustanovili vodno skupnost »Sotla««. Sotla poplavlja v občini Bistrica ob Sotli 35 hektarov njiv, 59 ha travni-
manjkljivo. Če bodo vse repub- . kov, 1 ha pašnikov, ostalih po-like toliko vlagale v napredekj vršin pa 5 ha; v občini Bizelj-kmetijstva kot Makedonija, bo skp 148 ha njiv. 134 ha travnl-naše gospodarstvo kmalu izpla- , kov, 16 ha pašnikov in 1 ha valo iz sedanjih vsakoletnih te-1 ostalih površin; največ zem-žav, iz katerih nas samo imdu- lje pa poplavlja Sotla v občini stri j a ne rešuje in ne more re- ; Dobova: 336 ha njiv. 493 ha trav-šiti.
Z regulacijo Sotle bodo pri-že prihodnji mesec. Sredstva sta dala Izvršna sveta republike Slovenije in Hrvatske,
kih 50 ha poplavljene površine je bil izvoljen po en delegat, tako da ima Bistrica ob Sotli 2, Bizeljsko 6, Dobova pa 19 delegatov, ki so bili izvoljeni na zborih volivcev. Prebivalci, ka-
naša dekleta na zaključnem večeru. Vsi upamo, da bo res tako. Upamo tudi, da se bodo dekleta pobrigala za lepo in higiensko ureditev stanovanj in s svojim zgledom pritegnile še ostale, ki niso imeli prilike obiskovati tečr a RK.
Pred fotokamer0 nam je prišlo samo 10 deklet, ker ostalih zaradi slabega vremena in nastopajoč? noči nismo mogli čakati.	2.
Zinovem Jpro3tktu
Izvršnj svet. Novo korito bo ši-roko 27,5 m, na bregovih bo
na
zasajena vrba, v oddaljenosti 34 m od bregpv pa bodo nasipi. Padec Sotle bo 0.8 °/oo.
Naloge vodne skupnosti bodo velike: varovanje zgrajenih objektov. obrezovanje vrbine. čiščenje kanalov in odtokov, na-
Sotle, so že zaprosili pristojne organe, da bi v Jereslavcu »Pri starih mlinih« zgradili most, da jim ne bi bilo potrebno hoditi na svoja zemljišča do 5 km daleč naokoli.
O ustanovnem občnem zboru Vodne skupnosti in o delih na regulaciji Sotle in izgradnji že-
nikov, 36 ha pašnikov, 39 ha makanje osušenih zemljišč in leznice bomo še poročala. D. V.' mijavka kakor mačka:
ke, kj jih je doslej zbrala, tov. Hočevarju, ki akcijo agilno in z ljubeznijo nadaljuje. Knjige Prešernove družbe morajo v vsako hišo našega okoliša, zato borno tovarišu Hočevarju z vsemi salami pomagali pri njegovem delu.
*
Društvo žena je moralo proslavo mednarodnega dneva žena preložiti na prvo nedeljo v aprilu. Te dni je bilo v Kostanjevici toliko snega, da ni bilo mogoče nikamor. Poleg tega je bilo še mnogo obolenj med izvajalci sporeda, tako da res ni bilo mogoče načrta izvesti. S tem popravljamo napako, ki se je zadnjič vrinila med naše poročilo, v katerem je bilo napovedano, da je prireditev že bila.
TO IN ONO
IZ DOBOVE
Naročniki našega tednika v Dobovi ii okolici se upravičeno jezijo, da objavljamo tako malo vesti iz tega kraja. Upamo, da bodo dopisi iz Dobove in okolice poslej pogostejši in vabimo k sodelovanju tudi nove dopisnike!
KUD Stane Vogrinc je 27. februarja uprizorilo veseloigro »Srečni dnevi«. Dvorana v zadružnem domu je bila prav dobro zasedena. Gledalci So uživa, li v dobrem igranju, predvsem pa smo se srčno nasmejali Zvonetu Molanu, ki je vlogo zaigral res zelo dobro. Mladim igralcem čestitamo in jih še želimo videti.
Aktiv Ljudske mladine na
nižji gimnaziji bo 27. marca nastopil z Igro o bogatinu in zdravilnem kamnu. Matere in očetje že težko pričakujejo, da bodo videli svoje otroke na odru. Prepričani smo, da nas ne bodo razočarali, saj jih vodi tov. Zofija Janežič, ki vsako leto poskrbi, da se mladina izživi na odru.
Tečaj Rdečega križa je bil zaključen v februarju. Vodila ga je tov. Pavica Škoflek, obiskovalo pa ga je 22 tovarišic. Ob zaključku tečaja je bil izpit, katerega se je udeležil tudi tajnik okr. odbora RK iz Krškega. S prijetno zakusko so dekleta tečaj zaključila, k lepim uspehom pa čestitamo voditeljici, vsem predavateljem in požrtvovalnim dekletom.	F. V.
Zobno ambulanto hi radi čimprej imeli tudi v Dobovi. O tem je na zadnji seji razpravljal občinski ljudski odbor. Za ambulanto imajo instrumente in inventar že na razpolago, ordi-nacijski prostori pa bodo v Zadružnem domu, v prostorih bivše gostilne Kmetijske zadruge. Splošna želja vseh prebivalcev Dobove in okolice pa je, da bi bila v Dobovi tudi splošna zdravniška ambulanta. D. V.
TRŽIŠKE NOVICE
V	počastitev borbenega praznika žena so pripravili pionirji zadnjo nedeljo kratek kulturni program. Po akademiji je bil roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo precej ljudi k'.jub izredno slabim vremenskim razmeram. Z velikim zanimanjem so starš; osnovnošolskih in gimnazijskih učencev poslušali predavanje o »Vplivu telesne kazni na duševnost našega otroka«. Sledilo je plodno razpravljanje. Starši so izrazili željo naj bi bili sestanki pogostejši S tesnim medsebojnim sodelovanjem bj laže vskladili družinsko vzgojo s šolskim delom
5. marca 1955 smo zaključili zdravstveno-prosvetni tečai ženske mladine. Poleg okrajne komisije je bila navzoča pri izpitih predsednica občinskega odbora RK tov Lindičeva Ker so vsa dekleta redno obiskovala pouk in z zanimanjem s’edila predavanjem, so se pri -Izpitih kar dobro odrezala.
V	nedeljo popoldne so tečajnice RK uprizorile trodejanko »Prisegam« v režiji učiteljice tov. Kovačičeve V nabito polni dvorani so mlade požrtvovalne igralke presenetile z odlično igro.
Udeleženke gospod;njsko-ku-harskega tečaja bodo priredile zaključek z razstavo svoiih del 19. marca 1955 na Malkovcu.
STRAN
„POSAVSKI TEDNIK"
Štev ti
Szoosnimlrca odrskih del v Brežicah
(Nadaljevanje)	i Vloge: 5 m., 2 ž. Cas: 1898. Pri-
Igralska skupina v kraju, kjer' z°r: boljša meščanska soba v knjižnica še ni dobila sezna- j malem mestu ma naših razpoložljivih dram-1 V. V. Kakršen gospod — tak skih del, naj se javi knjižni-! sluga (burka iz vojaškega živ-ćarkj izposojevalnice, nakar ji Uenja v 1 dejanju). Vloge: ta pošlje seznam.
Naknadno smo si preskrbeli sledeča dramska dela:
Cankar Ivan:	Romantične
duše (dramska slika v tre-h dejanjih). Vloge: 14 m., 5 ž Vrši se po prvi svetovn-. vojni v nekem mestu. Prizorišče:	2
različni sobi.
Spicar Jaka: Pogumni Tonček (glej Ljudsko prosveto štev. 14—16-54).
Tavčar-Marinc: Otok in Struga (igra v šestih slikah po Tavčarjevi noveli) Vloge: 10 m., 8 ž. Štiri prizorišča: soba na otoku, vrt v Strugi, vrt na Otoku, gosposka soba v Ljubljani. Čas: konec preteklega stoletja.
Pahor Jože: Semena v kamenju (glej isto št. Ljudske prosvete).
Gorki Maksim: Na dnu (glej isto št. Ljudske prosvete).
Štiri sovjetske enodejanke: 1) Dekle s severa. Vloge: 4 m.,
1 ž., 7 vojakov Prizor: izba ob reki. Čas: po zadnji voini. 2) Bedak (skeč). Vloge: 2 m. Prizor: kmečka izba. čas:	med
zadnjo vojno. 3) Zadnje srečanje. Vloge: 1 m., 2 ž. Prizor: v! kmečki koči. čas: med zadnjo vojno. 4) Dva. Vloge: 2 vojaka. Prizor: globoka jama. Čas: zadnja vojna.
Wemer Vilem:	Komedijant
Hermelin (komedija v treh dej.). Vloge: 11 m., 6 ž.. 1 deček Prizor: ozadje cirkusa s komedijantskim vozom nekje sredi vasi. Čas: sedanjost.
Maugham Somerset:	Sveti
plamen (glej isto št. Ljudske prosvete).
Štiri lutkovne igrice: 1) Bevk: Pavliha in razbojnik (enodejanka). 2) Kranjc: Konjiček brez službe (enodejanka). 3) Albrehtova:	Zgubljena pravica (eno-
dejanka). 4) Cerkvenik: Palček-Malček (dvodejanka),
Mj smo živo srebro (otroška enodejanka), Otroci se igrajo partizane (otroški prizor), Ribičič Josip: Škrateljčki (glej isto št. Ljudske prosvete), Supin K.: Prisiljen stan je zaničevan (kratka veseloigra v treh dejanjih). Vloge: 11 ž. čas: polpretekla doba. Dve prizorišči: kmečka soba, soba v gradu.
Zdaj gre sem, zdaj pa tja (burka enodejanka). Vloge: 5 m. Čas: sedanjost. Prizor: pivnica.
Murnik Radoslav: Napoleonov samovar (burka enodejanka).
v 1
6	m., 2 ž. čas: za Avstrije — v zgodnji pomladi v Ljubljani. Prizor: lično opremljena samska soba.
Nušič Branislav: Narodni poslanec (glej isto št. Ljudske prosvete).
Kraigher Alojz: Školjka (glej isto št. Ljudske prosvete) Gribojedov A. S.: Gorje pametnemu (komedija v 4 dejanjih — v verzih). Vloge: 9 m.,
7	ž., služabniki, gostje, lakaji, strežaji. V Moskvi, v hiši Fla-musova v prvi polovic; 19. sto-
letja. Dve prizorišči: sprejemnica, bogata veža s stopniščem.
Abram Jože: Zlatorog (pravljična igra v 5 dej. — za odrasle). Vloge: 11 m., 5 ž., Benečani, lovci, gonjači, pastirji, biriči, rudarji, trentski fantje in dekleta, godci, otroci, bele žene, škratje. Godi se v Trenti v 17 stoletju Pet prizorišč: na planin; pod Triglavom, pred gorsko krčmo, planina o-b jezeru, ječa, v strmih skalah.
Kristan Etbin:	Samosvoj
(glej isto St Ljudske presvete).
Thoma Ludvik:	Lokalna že-
leznica (komedija v 3 dejanjih). Vloge: 11 m., 4 ž. Čas: preč narodno osvobodilno vojno. Kraj: Drenovo, podeže sko mestece. Prizor: velika soba s pogledom na vrt.	S. Z.
Rešitev nagradne knžanke
Iz življen a v društvu PARTIZAN Šoštanj
TVD Partizan v Boštanju je I jesenskih in zimskih mesecih imelo v nedeljo, 27. februarja j pa b; se dosegli lepi uspehi, če
Na nagradno križanko, ki smo jo objavili 5. marca 1955, smo dobili 126 rešitev. 16. marca so bili izžreban; za pravilne rešitve naslednj; naši naročniki.
1.	Slava Nepužlan, Zg. Sosiča 99, p. Bizeljsko — dobi prvo nagrado; tisoč dinarjev.
2.	Rezka Hribar, OLO Kočevje — dobi knjigo »Likovni svet« — letnik 1951.
3.	Rudolf Sepec, Črne 55, p. Brežice — dobi Adlešičevo knjigo »Od mehanike do elektronike«.
4.	Mira Bah, Krško, Gubčeva
ulica 5	— dob; Mesesnelovo
knjigo »Umetnost in kritika«.
5.	Ivan Zorc, Raka št. 18 —
dobi Lissagarayevo knjigo »Zgo. do vina pariške komune«.
Režitev križanke:
Vodoravno: 1. makadam, 7. rudotep, 13. on, 14. sodelavec, 16. Ni, 17. dan, 19. matador, 20. set, 21. elan, 23. Metod, 24. gama, 25. liter, 27. Ren, 28. Solon, 29. zaman, 31. rarog, 32. vik, 33. nemaren, 36. n,os, 38. sraka, 40 Ela, 41. Apači, 43. Tara, 44. ose-
redni letni občni zbor. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba precejšnja. Okrajna zveza Partizan se vabilu ni odzvala, republiška zveza pa se je opravičila z željo, da dosežemo čim večje uspehe. Poročilo upravnega odbora je pokazalo, da ima društvo 48 aktivnih članov, ki gojijo atletiko, odbojko in proste vaje. Društvo nima nikake-ga orodja, kakor tudi ne sredstev, da bi ga nabavilo. Lani se je udeležilo telovadnega nastopa v Ljubljani precejšnje število članov. Prav tako so sodelovali na Okrajnem telovadnem nastopu v Bistrici ob Sotli.
V razgovoru so v glavnem razpravljali o vzrokih, da ni društvo tako in ne dosega uspehov, kot sta jih v predvojni dobi dva telovadna društva v Boštanju. Vzrok ni le v pomanjkanju vaditeljev, temveč v nerazumevanju Okrajne zveze Partizan in OLO Krško.
Telovadnega društva na vasi, k; ga sestavlja kmečka in delavska mladina, nikakor ne smemo primerjati z društvom v mestu. V poletnih mesecih mladina nima dovolj časa, da bi mi- j
bi imeli za to pogoje. O Boštanju imamo dom in dvorano, telovadnica je dovolj velika, vendar brez tal, peči in zastek-lenih oken. Za vse to bi niti ne potrebovali 200.000 din. Obljubili so nam, toda ostalo je le pri obljubah.
Okrajna'zveza Partizan je dobila od OLO Krško 350.000 din. Te je razdelila na telovadna društva. Vsako društvo bo prejelo 50.000 din. Res, vsa dru-
štva so potrebna, vendar če primerjamo vaška društva, ki so bila šele ustanovljena z društvi, ki imajo že urejene telovadnice in orodje, je taka delitev pogrošna.
Boštanjska mladina kakor šolski otroci si želijo posebno v zimskih mesecih primeren prostor za telovadbo. Mislimo, da je že čas, da se uredi dom, k; bo služil svojemu namenu. Kljub prizadevnosti kulturnih delavcev pa žal nj napredka in razvoja kot si ga želimo. Odbor
Letni
obračun
T¥D Poitfoa Brežice
ka, 45. oral, 46. OT, 47. če, 49. j sli la na redno telovadbo, ko ima ven(;ar je
ena, 50. ar, 51. to, 52. pitanec, 53. recepis;
Navpično; 1. model, 2. analizirati, 3. as, 4. dom, 5. Adam, 6. meter, 7. radiu, 8. uvod, 9 dar, 10. oc., 11, onemogočati, 12. pitan, 15. lateralen, 18.
20. salonar, 22. nem, 24. gor, 26. rana, 28. Sana, 30. ne, 31. Re, 32. vstop, 34. mesec. 35. raikar, 37. silos, 39. kača, 42. pore, 48. en, 50. Ac.
doma dovoli kmečnega dela. V
OBVESTILO
Vse ljubitelje boksa obveščamo, da bomo ustanovili boks sekcijo pr; sindikalni po-natakar, j družnici Tovarne celuloze in papirja na Vidmu. Začela se bo
V torek, 1. marca, jfe bila v Prosvetnem domu redna letna skupščina TVD Partizan, Brežice Iz tajniškega poročila je raz vidno, da je imelo društvo kljub objektivnim težavam zadovoljive uspehe. Zraven vseh telovadnih oddelkov delujejo še sledeče sekcije: nogomet košarka, odbojka, plavanje, nam zni tenis, smučanje in lahkoatietika ter hoke; na ledu, ki se je osamosvojil v HK Krka.
Pri delu v telovadnici je resna ovira pomanjkanje vaditeljskega kadra Lam se je sicer usposobilo nekaj mladincev za vaditelje, z ozirom na veliko šte-| vilo telovadečih to še vse pre-j malo Se nadalje bo treba posvetiti vso pažnjo vzgoji pionirjev in mladincev in usposob i; dober naraščaj in kader za bodoče delo. Tetovadc; so opravili skupno nad 7500 telovadnih ur Nogometna sekcija je b la zelo delavna in uspešna saj s; je pribor.la mesto v celjski podzvezi.
poizkušali obračunavati športniki in telovadci Kaže da so športniki dobili od odbora premalo pomoč; in razumevanja n so bili nekateri celo mnenja, da
Presenellfiv uspela
strelcev v Cel n
tudi šola za boksarje-začetnike.
Vsi interesenti naj se prijavijo j 1
pri vratarju tovarne do 1. apri- j Skupno so odigrali 13 prvenstve-la 1955. Pripravljalni odbor j nih in 21 prijateljskih tekem
] Tud; ostale sekcije so bile do-| kaj uspešne, kar pr čajo II. in ! III mesto v skupnem plasmaju. V živahnem razpravljanju, ki je bilo morda malo preostro so
V nedeljo, 13. marca, je bilo v Celju republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško, na katerem so sodelovala vsa slovenska strelska okrožja. Okrožje Krško so zastopale 3 moške
vrata?
— Do grla sem sita večnih vprašanj ljubih sosed: »Kaj pa s; dobrega skuhala danes?«
Delo Avto-moto društva Brežice
V nedeljo je bi; v gimnaziji letni občni zbor Avto-moto društva Brežice. Iz poročil, ki so bila obširna in izčrpna, je razvidno, da je društvo uspešno delalo in je tesno sodelovalo z ostalimi organizacijami v Brežicah. V sklopu predvojaške vzgoje so usposobili 10 novih šoferjev. Sedaj imajo šoferski : tečaj, ki ga obiskuje 25 mladincev, bodočih šoferjev. Tudi vozni park so izpopolnili in imajo 2 avtomobila in motorno ko.o. Lan; so v okviru proslav Posavskega tedna priredili meddruštvene motodirke, k; so vsestransko dobro uspele Za splošno popularizacijo tega športa so priredili dve propagandni vožnji po Sloveniji. Za nadaljnje delo so sprejeli važne sklepe. Imeli bodo redne šoferske tečaje in še tesnejšo povezavo z mladino in s pionirji. V okviru Društva prijateljev mladine in šol bodo prirejali razna predavanjia o delu in razvoju tehnike. Nadalje nameravajo prirediti velike društvene in meddruštvene dirke Prv* bodo kvalifikacijskega značaia in pregled pripravljenosti članov, druge pa revija najboljših domačih in ostalih dirkačev.
M Top’išek
ekipe in po ena ženska ter p:o- moška ekipa: Zagode, Kernper-nirska ekipa. Skupno je sodelo- le, Dular, Ivan Zupančič, Bogo-valo na tekmovanju 22 moških vič; 3. moška ekipa: Molan, j ekip, 11 ženskih in 7 pionirskih Sotler, Kovačič, Kreš el j, Mar-ekip. Konkurenca je bila izred- j tek. Zenska ekipa: Umek, Meno huda, vendar smo z doseže-1 kina, Slokan, Naglič, Cetin, nimd uspehi naših strelcev lah- j Pionirji: Lužar, Lesjak, Kelhar, ko nadvse zadovoljni.
Rezultati:	med 22 moškimi
ekipami je prva krška ekipa dosegla 7. mesto takoj za šestimi najboljšimi ekipami mariborskih in ljubljanskih strelcev. Druga krška ekipa se je plasirala na 9, mesto, tretja krška ekipa Pa na 15. mesto. Krška ženska ekipa se je plasirala na 9. mesto, medtem ko so pionirji dosegli 6. mesto.
Med posameznik; je dosegel prvo mesto Bogdan Jež, na 6. mesto pa se je plasiral tov. Albin Danko (Celuloza - Videm). Diplomi sta prejela od naših strelcev še Vizjak (Brežice) in Dular (Celuloza), izmed žensk pa Štefka Umek (Celuloza), ki je dosegla med ženskam; 7. mesto.
Posavsk; tekmovalci so prinesli s tekmovanja lepe praktične nagrade:	3 vojaške in
1 zračno puško.
Ekipe krškega strelskega okrožja, v katerih so sodelovali strelci iz strelskih družin Celuloze, Pionirja, Brežic, Senovega in Videm-Krško, so sestavljali:
1. moška ekipa: Danko, Vizjak. Barbič. Potokar. Lapuh: 2.
Hvala, Simčič.
Našim strelcem, ki so se odlikovali z odlično borbenostjo, čeprav nekaterim še manjka iz-vežbanostd, k lepemu uspehu iskreno čestitamo! Odkar gojimo v Posavju strelstvo, je bil to prv; večji skupni nastop naših strelcev, ki je nadvse dobro uspel. Pričakujemo, da b0 prodoren uspeh prelomnica v delu strelcev, ki naj jih doseženi rezultati vzpodbudijo k nadaljnjemu in še bolj načrtnemu delu!
SODNA KRONIKA
CERKVENO POROKO
OPRAVIL PRED CIVILNO
Alojz Sunčič, župni upravitelj na Zdolah, je bil pred okraj nitn sodiščem v Brežicah obsojen na 9500 din denarne kazni in plačilo stroškov kazenskega postopanja za to, ker je dne 18. januarja letos sklenil po rimskokatoliškem obredu zakonsko zvezo med Grubičem Janezom in Planinc Marijo na njunem domu na Ravnah, čeprav je vedel, da še nista sklenila zakonske zveze pred pristojnim državnim organom
bi se osnovalo športno društvo. Glavni povod za nesoglasja je vsekakor pomanjkanje finančnih sredstev za rekvizite m gostovanja Upravičena je tila kritika, da je društvena uprava posvet -la premalo pažnje pobiranju članarine in vsestranski vzgoji članstva Kolikor bo novi odbor upošteval vse na skupščini navedeno, bo de'o v društvu lahko boljše :n uspešnejše V novo društveno upravo so izvolili veliko mladincev in dela voljnih ljudi, ki so vsi pripravljen; delati za uspehe in razvoj telesno-vzgojnega dela.	X.

KINU ■
BREŽICE predvaja od 22. do 24. marca Orson VVelles v ameriškem kriminalnem filmu »TRENTOV POSLEDNJI SLUČAJ«;
od 25. do 27. marca premiera ameriškega filma - »AFERA MAVRICIJ«. FN 9.
KRŠKO predvaja 19. marca, ob 20. uri in 20. marca, ob 18 in 20. uri ameriški film »VODNJAK«.
23.	in 24. marca, ob 20. uri amer film »KLOVN«.
SEVNICA predvaja 19. in 20. marca jugoslovanski film »STOJAN MUTIKASA«. KOSTANJEVICA predvaja 20. marca japonsko psihološko dramo »V GOZDU« BRESTANICA predvaja 23. in
24.	marca italijanski film »ON IN SEDEN TATOV«
od 25. do 27. marca mehiški film »SOLEDADIN ŠAL«.
SEJMI
26. marca v Podsredi.
MALI OGLASI
TRGOVSKEGA POMOČNIKA,
mlajšo moško moč, sprejme v službo Kmetijska zadruga Brestanica. Interesenti, ki imajo veselje do zaposlitve v trgovin; kmetijske zadruge, naj se javijo pismeno ali osebno upravi Kmetijske zadruge.
ZGUBILA SE JE 9 MESECEV STARA PSICA, čmo-rjave barve, terijerka Kdo kaj ve, naj javi proti nagradi Lovski družini Brestanica.
KMEČKI VOZ V DOBREM STANJU PROiOA Rudi Pleterski. Zdole 22.
PRODAM KROMATlCNO HARMONIKO v dobrem stanju in FOTOAPARAT 6x9 po nizki ceni. Fric Marko, Tržišče 33.
TRI TONSKO TRAKTORSKO PRIKOLICO proda Kmetijsko gospodarstvo Kostanjevica.
POCENI PRODAM ŽENSKI ŠIVALNI STROJ ali pa zamenjam za kolo. Pavlovič Jože, Bušeča vas 5 — Cerklje.
NOV TROFAZNI ELEKTROMOTOR, 6 KS, 2800 OM, cena 75 000 din in skoraj nov KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ
za 65.000 din proda Rudi Zaj-ber. pismonoša Lenart 36 — Brežice.
PRODAM DEŠKO MOŠKO KOLO, primemo za dijake do 14 let; Ed; Šener, klepar. Brestanica 50
VODNI MLIN NA DVA PARA
KAMNOV ob glavni cesti, na stalni vodi, oddam v najem pod ugodnim: pogoji. Naslov se izve pri Francu Hribarju. pismonoši v Podbočju.
Prigode preproste divje svinje...
Nakacalo je tega prekl emane-ga snega; zima pritiska, jaz, reva, pa čepim sama v hosti, čepim in miši; mi roje po glavi. Hudo je za nas, divje svinje; ubožice smo, nikjer mirnega kotička in, da je še huje, niti najmanjšega paragrafa ni, ki bi nas ščitil pred zelenimi ljudmi, k; so jih človeki v šali okrasili za »lovce«.
Poglejte mene, da se postavim za primero: rojena sem v neki svinjski družini blizu Jelovca v krškem okraju. Še ko sem bila majhna prašička, je mojega očeta, zimski dan je bil takrat, zadela v glavo zablodela svinčenka; revež je ostal vse življenje pohabljen im kajpak v breme naši, že tako beraški družini. Mater je tudi obiskala nesreča: nekega dne, padal je sneg, so prišli ljudje z nekima zlodje-vimj pripravami in neko ščene iz Sevnice ji je tako grdo znaka-zilo levi uhelj, da je vse življenje delala sramoto našemu svinjskemu naselju »Jelovca«. V tem, za nas svinje tako težkem času, sem sklenila zaipusti-
i tj rodni kraj in si poiskati kje v svetu lepše usode; šla sem, kot se pravi, s trebuhom za kruhom. Hodila sem tako po belem svetu svojo trnovo pot, toda sreče nikjer, miru nikjer. Večno so mi bili za petami lovci, ko njega dni sveta inkvizicija za poštenimi ljudmi. Prehodila in pretekla sem tako vse naše kraje, spoznala vse nadloge našega svinjskega rodu...
Lepega dne sem na skrivaj prestopi cnila mejo, ki nas spaja s sosednjo državo imenovano, če se ne motim, Adolija. Tu sem obiskala svojo staro teto, ki že dokaj let občuti na grbi spretnost adolskih lovcev. Prav tiste dni so imeli tam nekakšno višjo konferenco, podobno kongresu, v en; bližnjih host. Bile so zbrane svinje in merjasci iz vseh krajev sveta. Na tej visoki skupščini sem čula podatke, ki so me hudo prizadejali, na primer, da na enega zajca v Ado-liji pride kar 16 lovcev in podobne stvari.
čez nekaj časa sem pa spet zakopmela po domačih krajih,
prestopila ob belem dnevu mejo in se znašla v ljubi domovini. Če že moram poginiti, sem si dejala, naj poginem od rok naših lovcev, o katerih natančnem ciljanju gre glas daleč naokrog. In spet stara pesem, spet lovci, sami lovci, spet nikjer ljubega miru. Mislila sem, mislila in nazadnje domislila, da nima smisla živeti. Vzemimo le tole: vse živali, celo večje od nas, ščiti zakon Spomnimo se, da postavimo primero, brunde-ža medveda: živa duša se ga ne sme dotakniti, a nas kulturne svinje, lahko pihne še tako zanikrni lovec. Zato sem sklenila: poginem, junaško poginem, in sicer od roke najboljšega lovca. Pa glej spaka! To je lahko reči, toda kje najti dobrega lovca? Ne veš, ko vsi nosijo na Ido. bukih toliko lovskih trofej — peresa vseh mogočih ptic, zajčji rep, medvedji rep in ne vem, kakšne repe še vse.
Nekega dne je snežilo, kot bi se berači tepli, burja je tulila skozi veje hrast j a nad mano, jaz pa — zjokala sem se, zjo-
kala nad žalostno svinjsko usodo in toliko, da m; od žalosti ni počilo blago svinjsko srce ali me zadela kap. V tej bridkosti začujem tih, miloben glas: »Ljuba svinja, i kaj pa tako žalostno vekaš?«
Pogledam okrog in spazim bednega starega zajca; zadnjo desno nogo je imel krajšo, na prv; levi je Pa nosil protezo. Skratka bitje, ki ga je zla usodo v tem vremenu prignala v sredo hoste, da zaščiti svoje bedno življenje, pa sem mu na kratko povedala svoje nadloge in samomorilno nakano.
Dolgo je tuhtal star; dolgou-šec, naposled pa spregovoril:
»Eh, moja ljuba svinja, strašno si bedasta! Čemu bi sama položila roko na svoje življenje? j Mar ni vse bolj častno, da ti ga j odpihnejo kak; spretni lovci!«
»Ja, res je,« sem odgovorila, »ampak kje take lavce najti?«
Stari zajec je zakašljal, globoko vzdihnil, iz zdravega očesa pa mu je kanila debela bistra solza in* ganjeno je dejal:
»Veš, jaz sem včasih tudi mislil, da dobrih lovcev ni, zdaj pa sod:m čisto drugače. Lepo mimo in sito sem živel po teh naših krasnih hostah, toda zlomek me je zmotil pa sem za-kopmel po ravninah, lepih poljih in zeierrrh tratah. Slovo sem
dal nosti m odšel v ravnino, Krško polje ji reko ljudje. No takrat se pa je začela moja prebridka usoda, kajti tam ni lovcev nerodnežev, tam so mojstri Pa kaj t; bom razkladal, pojdi in prepričaj se.«
Ta razgovor mi je pregnal miši; o samomoru: odšla sem proti kraju, ki mi ga je opisal stari zajec. Blizu tam kjer žive strašni lovci, sem že spoznala vso krutost usode živalskega rodu: zajce brez repa. brez enega uhlja, fazane brez repetnic, vrabce brez parke!jcev in tako dalje. To me je čisto prepričalo o resničnost,- besed starega zajca.
Nekega dne po obedu sem legla malo dremat, kajti vreme je bilo zanikrno in nisem imela kam. Kmalu me je zbudilo lajanje, ampak to nj bilo običajno pasje lajanje — bilo je nekaj groznega, tako tulijo volkovi. Počas; vstanem, si pomencam oči pa jo mahnem naproti temu laježu, nasproti lovcem-moj-strom, kakor se mi je zdelo. Pogledam navzdol v plitvo globačo, in kaj zagledam: eden teh grozovitih zelenih ljud; stoji, ob njem na tleh leži puška, on pa, pomislite! *— malica in se oblizuje! Pogledam malo dalje: tam drug; lepo sedi na štoru, kadi cigareto pa zeha in zeha! Naa. od takih zanikrnih lovcev
pa že ni vredno pasti, sem si dejala in zavila na drugo stran.
Aha, tamle pa vendar stoji na preži prvi, resni lovec; puško i drži po vseh predpisih, potuhnil ! se je, komaj toliko da diha. ka-
i kor da ga sploh ni. No, vendar ! sem naletela na pravega lovske-j ga kaveljna, si mislim, pa zavijem protJ lovcu. Jezus, kako se je dedec ustrašil! Prebledel je, pozelenel, postal nekako manjši. Puška se mu zatakne za neko vejo. se sproži poč:, junak pa obe roki v zrak in presunljivo zavrisne Sami pogledala sem ga. se mu zarežala v brk. potem mu pa nalašč šla pod razkrečenimi nogami, se še ma'o osmukala obenj in lepo nadaljevala pot. Kasneje pa mi je le padlo v glavo, da sem tega možaka že prej nekje videla. Ubožec! Najbrž je že dal slovo lovski družini, če ga še ni, mu pa priporočam prav pri j a tol j-sko svinjsko, da to štor; čim-pre.j. Če ne bo ubogal, mi bo to že drago plača! v svojcu tokato (Veste- na pijačo sem grozno udarjena)!
Po tej prigodi sem se prisrčno nasmejala in si rekla:
»He. ljuba svinja za zadnjo uro je še čas! Zdaj je vredno živeti, pa še kako vredno. Živeti v slavo in čast naših grozovitih In hrabrih lovcev ..«
Xx.
Lastnik to izdajatelj Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredmšk, od boi — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: POSAVSKI TEDNIK, Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodn; banki, podr Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna
200 din, četrtletna 100 din — Posamezna številka 10 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru