NAŠA KOMUNA delegatska priloga št. 8-8. septembra 1981 GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU SEPTEMBRU 1981 1. PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE LJUB-LJANA VIČ-RUDNIK 2. INFORMACIJA O REZULTATIH GOSPODARJENJA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽE-NEGA DELA NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V OBDOBJU JA-NUAR-JUNIJ 1981 3. OSNUTEK SKLEPA O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA III NA OBMOČJU OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK 4. PREDLOG ODLOKA O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE VS 251 -ŽELIMLJE 5. PREDLOG ODLOKA O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE VS 260 -VELIKE LAŠČE 6. PREDLOG ODLOČBE O UGOTOVITVI SPLOŠNEGA INTERESA ZA GRADNJO ČRPA-LIŠČA II ZA KANALSKO VODO V KANALSKEM OMREŽJU VPLIVNEGA OBMOČJA VODARNEBREST 7. ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV 8. SKRAJŠANI ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Poleg zadev, objavljenih v delegatski prilogi občine, bodo zbori skupščine obravnavali in sprejeli tudi zadeve, objavljene v delegatskem gradivu skupščine mesta Ljubljane SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 7/9-1981 VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) sklicujem 34. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora krajev-nih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 23. aeptembra 1981 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: Ugotovitev šklepčnosti zborov Odobritev skrajšanega zapisnika 33. skupnega zasedanja zbo-rov Obravnava in sprejem predloga sklepa o spremembah in do-polnitvah statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik Obravnava in sprejem predloga sklepa o podaji soglasja k predlogu sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane (gradivo SML) Obravnava informacije o rezultatih gospodarjenja v organiza-cijah združenega dela na območju občine Ljubljana Vič-Ru-dnik v obdobju januar-junij 1981 Obravnava in sprejem osnutka sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. PREDSEDNIK SKUPŠČINE Vili Belič, l.r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 7/9-1981 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) in 41. čiena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/79) sklicujem 30. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 23. septembra 1981 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 29. seje zbora 3. Delovanje in razvoj komunalnega sistema v Ljubljani (gradivo SML) 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-251 Želimlje 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-260 Velike Lašče 6. Obravnava in sprejem programa dela skupščine in njenih zborov za obdobje september-december 1981 7. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA: Emil Dolčič, 1. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka:06-3/78 Datum: 7/9-1981 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni tist SRS št. 1/78) in 41. člena poslovnika, skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1979) sklicujem 36. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 23. septembra 1981 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 35. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem programa dela skupščine in njenih zborov za obdobje september-december 1981, 4. Delovanje in razvoj komunalnega sistema v Ljubljani (gra-divo SML), 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem na-črtu za območje VS-251 Želimlje 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem na-črtu za območje VS-260 Velike Lašče 7. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo črpališča II za kanalsko vodo v kanalskem omreiju vplivnega območja vodarne Brest 8. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interosa za gradnjo PST na odseku Tržaška cesta -Cesta na Brdo 9. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku od Golovca do spominskega kamna št 81 10. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovltvi sploš-nega interesa za gradnjo južne obvozne ceste na odseku Dolgi most - Malence 11. Obravnava in sprejem predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori 12. Obravnava predlogov za ureditev zimske službe v Ljubljani (gradivo SML) 13. Obravnava poročila o uresničevanju sklepov SML o izbolj-šanju požarne varnosti v Ljubljani (gradivo SML) 14. Obravnava ostalega gradiva za seje žborov skupščine me-sta in delegiranje delegatov za sejo zbora združenega dela SML PREDSEDNIK ZBORA: 15. Vprašanja in predlogi delegatov Stojan Gomezelj, I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 7/9-1981 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRŠ št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/79) sklicujem 37. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 23. septembra 1981 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 36. seje zbora 3. Delovanje in razvoj komunalnega sistema v Ljubljani (gradivo SML) 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-251 Želimlje 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-260 Velike Lašče 6. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku Tržaška cesta -Cesta na Brdo 7. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku od Golovca do spominskega kamna št. 81 8. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo črpališča II za kanalsko vodo v kanalskem omrežju vplivnega območja vodarne Brest 9. Obravnava in sprejem programa dela skupščine in njenih zborov za obdobje september-december 1981 10 Obravnava predlogov za uredltev zimske službe v Ljubljani (gradivo SML) 11. Obravnava poročila o uresničevanju sklepov SML o izboljša-nju požarne varnosti v Ljubljani (gradivo SML) 12. Obravnava gradiva za sejo zborov skupščine mesta in delegi-ranje delegatov na sejo zbora občin SML 13. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA ZBORA: Jožica Krištof, l.r. predlog Na podlagi 174. in 282. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je skupščina občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. septembra 1981 sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah sta tuta občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člon Besedilo statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) se dopolni tako, da se za 1. členom doda nov člen, ki se glasi: »1/a. člen Organl oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samouprav-nih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega sa-moupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, iri tudi pogojeza uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih Ijudi in občanov ter samoupravnih in drugih organizacij in skupnostih v občini. Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se uredi tako, da je zagotovljeno kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov in or-ganov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovorno-sti, določenih z ustavo, zakonom in s tem statutom. Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločanje tega organa. Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih nrganov in teles je dolžan v soglasju z načeli delegat-skega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stali-šči tega organa. Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samou-pravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni izvrSevati svoje pravice in dolžnosti tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzora nad njihovim delom«. 2. člen Besedilo 3. odstavka 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »Občino predstavlja predsednik skupščine. Občino kot pravno osebno zastopa predsednik izvršnega sveta, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s tem slatutom drugače določeno. Predsednik izvršnega sveta lahko prenese s posebnim poobla- stilom pravico zastopanja občine za posamezne primere tudi na druge člane izvršnega sveta«. 3. člen Besedilo druge alinee 65. člena se nadomesti z naslednjima alineama: »- usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonom-skih in drugih samoupravnih odnosov iri interesov delavcev in drugih delovnih Ijudi ter občanov oziroma posameznih interesov združenega dela »- pogojev za ustvarjanje in povečanje dohodka, opredeljujejo dohodek v planiranem obdobju ter planirajo razporejanje do-hodka in čistega dohodka za uresničevanje splošnih družbenih potreb in interesov«. Dosedanja tretja alinea postane četrta alinea s tem, da se za besedama »posameznih delih« besedilo črta. Dosedanja četrta alinea postane peta alinea. 4. čien Besedilo 66. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji družbenoekonomskega razvoja, ki izhajajo iz skupno ocenje-nih možnosti in pogojev za razvoj ter so izraženi v družbenih dogovorih o temeljih planov občine in samoupravnih sporazu-mih, v temeljih planov usklajenih med delavci v dzruženem delu ter delovnimi Ijudmi in občani organiziranimi v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih samou-pravnih organizacijah in skupnostih.« 5. člen Besedilo 68. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi: »Nosilci družbenega planiranja sprejemajo srednjeročni druž-beni plan kot temeljni plan družbenoekonomskega razvoja ob-čine za obdobje petih let. Za oceno dolgoročnejših možnosti družbenoekonomskega razvoja se sprejme družbeni plan za ob-dobje desetih ali več let. Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih planov je obvezno za občino ter za tiste samoupravne organizacije in skupnosti, ki jih z odlokom določi skupščina občine.« 6. člen Besedilo drugega odstavka 71. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vsi nosilci družbenega planiranja v občini so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.« 7. člen Besedilo 73. člena se spremeni tako, da se glasi: »Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih, ki so ustano-vili samoupravne interesne skupnosti, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, s katerimi, na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov, usklajujejo in opredeljujejo svojeskupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničeva-nje nalog samoupravnih interesnih skupnosti.« 8. člen Besedilo 75. člena se spremeni tako. da se glasi: »Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti sklepajo, v skladu z zakonom, delovni Ijudje in občani, ki žive v krajevni skupnosti, delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki ne glede na sedež organizacij s svojo dejavnostjo nepo-sredno in bistveno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.« 9. člen Za besedilom 76. člena se dodasta dva nova člena, ki se glasita: 76/a člen Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine opravlja zavod za planiranje. Zavod za planiranje je upravna organizacija, ki opravlja stro-kovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe ob-čine in mesta Ljubljane. 76/b člen Občinski upravni organ za planiranje je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pripravlja de-lovni program izdetave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju družbenega planiranja ter oblikuje osnutke planskih aktov.« 10. člen Besedilu 144. člena se doda nova alinea, ki se glasi: •>- Občin-ski komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito.« 11. člen Za besedilom 146. člena se doda nov 146/a člen, ki se glasi: »Občinski komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito spremlja in ocenjuje politično-varnostne in obrambne razimere na območju občine. V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo, sprejema ukrepe za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje. V ta namen odloča o aktiviranju narodne zaščite in milice, ob pogojih, ki jih določa zakon, pa tudi o uporabi enot teritorialne obrambe. Ob neposredni vojni nevarnosti usmerja izvajanje ukrepov pri-pravljenosti, v vojni pa vodi splošni Ijudski odpor in v ta namen odloča o uporabi sil in sredstev na svojem območju, usmerja in povezuje delo in zmogljivosti vseh družbenih subjektov in vseh delovnih Ijudi in občanov v boju ter odporu zoper agresije.« 12. člen Besedilo 28. alinee 169. člena se črta. 13. člen V 1?4. členu se za četrto atieno doda nova alinea, ki se glasi: »-o podelitvi naziva častni občan«. Hkrati se črta 28. in 30. alinea 174. člena. 14. člen Besedilo druge alinee 181. člena se spremeni tako, da seglasi: »-volijo člane predsedstva Socialistične repubiike Slovenije« 15. člen Besedilo četrtega odstavka 187. člena se spremeni tako, da se glast: »Predsednik skupščine občin in podpredsedniki skupščine občine so izvoljeni za dve leti. Predsednik in podpredsedniki skupščine občine so lahko izvoljeni za isto funkcijo največ dva-krat zaporedoma« Besedilo 191. člena se dopolni tako, da se doda tretji odstavek, ki se glasi: »Predsednik zbora in namestnik predsednika zbora sta izvo-Ijena za dve leti. Predsednik zbora in nemestnik predsednika zbora sta lahko izvoljena za isto funkcijo največ dvakrat zapore-doma.« 17. člen Besedilo 192. člena sedopolni tako, dasedodadrugi odstavek, ki se glasi: »Določila prvega odstavka tega člena veljajo tudi za namest-nika predsednika zbora, kadar nadomešča predsednika zbora in vodi seje zbora« 18. člen Besedilu 197. člena se doda nova alinea, ki se glasi: -»Komisija za odnose z verskimi skupnostmi« 19. člen Poglavje »Družbeni sveti« se v celoti nadomesti z novim bese-dilom, ki se glasi: »DRUŽBENI SVETI 202. člen Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na de-mokratično samoupravno družbeno odločanje, na ustvarjalno vzpodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoeko-nomskih in pblitičnih odnosov, na uresničevanjefunkcijeoblasti, določanje in izvajanje politike ter upravljanja drugih družbenih zadev se v občini ustanovijo družbeni sveti občine. 203. člen Za zagotavljanje stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanje upravnih funkcij in obravnavanje vprašanj izvaja-nja pojitike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih Ijudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organi občine se v skladu z zakonom ustanovijo družbeni sveti tudi za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu. 204. člen Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede določanja in izvajanja politike ter pripravljanja in izvrševa-nja odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 205. člen Udeleženci pri delu družbenih svetov so občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije v občini ter posamezne zananstvene, strokovne in druge sampupravne organizacije in skupnosti. 205/a člen Občinski družbeni svet oziroma družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne občinske upravne organe se ustanovijo z odlokom skupščine občine na podlagi poprejš-njega dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta. Z odlokom iz prvega odstavka tega člena se določi področje oziroma občinski upravni organ, za katerega se ustanovi druž-beni svet, udeleženci in način njihove udeležbe pri delu družbe-nega sveta, način opravljanja strokovnega in drugega dela za družbeni svet, kakor tudi druga vprašanja pomembna za delo družbenega sveta. 20. člen Besedilo IX. poglavja z naslovom »Izvršni svet« se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet skupščine občine« 21.člen Besedilo prvega stavka 206. člena se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine« 22. člen Besedilo 207. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi. »Izvršni svet sestavljajo predsednik, namestnik in člani izvrš-nega sveta. Število članov izvršnega sveta določi skupščina ob-čine. Skupščma občine voli predsednika izvršnega sveta in namest-nika predsednika izvršnega sveta na predlog občinske konfe-rence Socialistične zveze delovnih Ijudi poopravljenem kandida-cijskem postopku. Člane izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občin-ske konference Socialistične zveze delovnih Ijudi in v soglasju s kandidatom za predsednika izvršnega sveta. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine, na predlog predsednika izvršnega sveta, predsednike komitejev, sekretarje sekretariatov, direktorja uprave za družbene prihodke in vodjo kadrovske službe.« 23. člen Za besedilom 207. člena se doda nov 207/1 člen, ki se glasi: »Predsednika izvršnega sveta, namestnika predsednika izvrš-nega sveta in člane izvršnega sveta voli skupščina občine za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta in namestnika predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zapore-doma. Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni za isto funkcijo.« 24. člen Besedilo 209. člena se dopolni še z novo predzadnjo alineo, ki se glasi. » - sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina ter druge dogovore in sporazume, za katere ga pooblasti občinska skup-ščina.« 25. člen Besedilo 212. člena se dopolni z dvema odstavkoma, ki se glasita: -Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Predsednika izvršnega sveta v odsotnosti nadomestuje na- mestnik predsednika izvrsnega sveta.« 26. člsn Besedllo 217. člena se dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: »IzvrSni svet ]e dolžan v določenem roku odgovoriti na vpraša-nja delegatov in delegacij skupščine občine o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukreplh, za katere je pooblaščen ter o druglh vpraSanjih, kl se nanašajo na njegovo delo in uresni-čevanje odgovornostl do skupsčine občlne. Na vprašanje delega-tov in delegaclj skupsčine občlne odgovarja predsednik izvrš-nega sveta all pooblaščeni član izvršnega sveta.« 27. «l«n Besedilo drugega odstavka 219. člena se dopolni tako, da se glasi: »O Imunitetl članov izvršnega sveta odloči Izvršni svet, o čemer mora obvestltl občinsko skupšfilno.« 28. čten Besedilu 220. člena se doda nov člen, kl se glasi: »220/1 člen Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom izvrSnega sveta. Sekretarja Izvršnega sveta imenuje Izvršnl svet in je za svoje delo odgovoren IzvrSnemu svetu. 29. člen Besedilo 228. člena se spremeni tako, da se glasi: »Individualni občinski upravni organi se ustanovijo za področje Ijudske obrambe, obče uprave in proračuna ter za področje prihodkov«. 30. člen Besedilo 229. člena se spremeni tako, da se glasi: »Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področje družbe-nega planiranja in gospodarstva, družbenih dejavnosti, urejanja prostora in varstva okolja ter za področje kmetijstva, gozdarstva in preskrbe.« 31. čten Besedilu 241. člena se doda tretji odstavek, ki se glasi: »Funkcionarji, ki vodijo upravne organe in njihovi namestniki so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani za isto funkcijo.« 32. člen Za besedilom 241. člena se doda nov 241/1 člen, ki se glasi: »Na predlog predsednika izvršnega sveta se lahko imenuje namestnik funkcionarja, ki vodi upravni organ. Namestnika ime-nuje in razrešuje organ, ki je pristojen za imenovanje funkcio-narja, po poprejšnjem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Namestnik nadomešča funkcionarja, če je ta odsoten ali zadr-žan z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zade-vah, ki mu jih le-ta določi. Če ni imenovan namestnik, nadomešča funkcionarja v odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet.« 33. člen Za prvim odstavkom 242. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »O uporabi sredstev za materialne stroške, sredstev za po-sebne namene in sredstev opreme odloča funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma strokovno službo v skladu z zakonom.« Dosedanji drugi odstavek tega člena postane tretji odstavek. 34. člen Za besedilom 257. člena se doda nov 257/a člen, ki se gtasi: »Pri uresničevanju oblasti in upravljanju durgih družbenih za-dev imajo delovni Ijudje in občani pravico in dolžnosti biti redno, popolno, pravočasno in objektivno informirani. Občina skupaj z mestom Ljubljano gradi in razvjja tak družbeni sistem informiranja, ki zagotavlja podatke in informacije za ure-sničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti delovnih Ijudi in občanov in njihovih samoupravnih organizacij ter skupnosti. Sistem informiranja zagotavlja usklajeno vsebino in metode evidentiranja, zbiranja in obdelave ter izkazovanja podatkov in informacij, pomembnih za samoupravno odločanje delovnih Ijudi in občanov v občini in mestu Ljubljani« 35. člen Besedilo 275. člena se v tretjem odstavku dopolni tako, da se piko na koncu odstavka črta in stavek nadaljuje z besedami: »ali pa za delegiranje delegatov v ta zbor določi skupine dele-gatov.« 36. čl»n Za besedllom 278. člena se doda nov 278/1 člen, ki se glasi: »Za izredne zasluge pri razvoju in napredku občine, za izredne dosežke na raznih področjlh družbenega žlvljenja in dela v ob-čini, mestu ali republiki, lahko skupščlna občlne podeli posamez-niku naslov dastni obfian občine Ljubljana Vič-Rudnik. Pobudo za podelltev naslova častnl občan sprejme In daje v soglasju z družbenopolltlčnlml organizaci|ami obfiine, občinska konferenca Soclalistlčne zveze delovnega Ijudstva. O podelitvi naslova častni občan odloča skupščlna občlne. Posebno llstino častnega občana izrofii v imenu skupščine pred-sednlk skupSčlne obfilne.« 37. čl«n V členih 231., 241. in 242. se nazlv »predstojnlk« zamenja z nazlvom »funkcionar«. 38. 6l«n Občinska skupSčlna In njenl organl morajo svoje predpise uskladiti s tem sklepom najpozneje v enem letu od sprejema. Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na trajanje mandatne dobe voljenih in Imenovanlh funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov se začno uporabljati od konstituiranja novo izvoljene skupščine občine. Pri uporabi določb, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvoli-tve oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine in njenih organov, se šteje celoten čas opravljanja iste lunkcije neposredno pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev statuta. Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja ne veljajo v primeru, če voljeni oziroma imenovani funkcionaroprav-Ija isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe. 39. člen Z dnem sprejetja tega sklepa prenehajo veljati tista določila statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) ki so v nasprotju s tem sklepom. 40. člen Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem lusti SR Slovenije. Številka: 021-12/80 , , Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič obrazložitev V mesecu januarju 1981 je bil skupščini občine predložen v obravnavo in sprejem osnutek sprememb in dopolnijev statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik skupaj z osnutkom sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane. Skupščina občine je na skup-nem zasedanju vseh zborov osnutek sprememb in dopolnitev sprejela z nekaterimi dopolnitvami, ki jih je podala statutarno-pravna komisija in hkrati sprejela sklep, da se osnutek v prečišče-nem besedilu posreduje v javno razpravo. Javna razprava je potekala v okviru Socialistične zveze in Zveze sindikatov vse do 20. marca 1981. V javno razpravo so se organizirano vključili člani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v te-meljnih samoupravnih organih. V teku javne razprave, kot je bilo zaznati iz poročila OK SZDL, so bile izpostavljene predvsem dileme glede predlagane dolžine trajanja mandata posameznih funkcij v občinski skupščini in njenih organov. Večina razpravljalcev v temeljnih samoupravnih sredinah, posebno v krajevnih skupnostih, je bila mnenja, da je enoletni mandat predsednika skupščine, podpredsednika in predsednikov zborov, odločno prekratek, hkrati pa so se zavze-mali za predlog dvoletne mandatne dobe z možnostjo enkratne ponovitve mandata tako za predsednika skupščine, podpredse-dnika kot tudi za predsednike zborov. Poseben poudarek javne razprave je bil zaznan na doslednejšem uresničevanju načel o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti in čim doslednej-šem uresničevanju Titove pobude s predlogom, da je hkrati s tem potrebno skrbeti za čim manjši profesionalizem tudi pri opravlja-nju najodgovomejših funkcij v občini, oziroma se zavzemati za dosledno vračanje kadrov po izteku mandatne dobe na prejšnja delovna mesta. Poleg teh bistvenih pripomb v javni razpravi na osnutek ni bilo dodatnih predlogov, ki bi bili dozoreli za spre-membo statuta. Hkrati z javno razpravo je v tem obdobju bilo vrsto usklajeval-nih razprav strokovnih komisij Ijubljanskih občin in strokovne komisije skupščine mesta Ljubljane. O vseh ključnih vprašanjih je bilo na teh razgovorih doseženo soglasje in več ali manj usklajeni tudi novi predlogi, ki so vnešeni v predlog sprememb in dopolni-tev statutov mesta in občin. O izoblikovanih novih predlogih sprememb in dopolnitev statuta občine je razpravljala tudi statu-tarno-pravna komisija skupščine občine in sprejela sklep, da se pfedlog posreduje skupščini v obravnavo in sprejem v dokonč-nem besedilu. Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah je glede na osnutek, o katerem je skupščina razpravljala v mesecu januarju, dopolnjen z naslednjimi določili: V 1/a členu je dan poudarek na zagotavljanju uresničevanja interesov delovnih Ijudi in občanov, organizacij, sestavi in načinu dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja, osebni in kolektivni odgovornosti posameznika in organa, v katerem deluje ter na dolžnostih izvrševanja nalog. Ta določba izhaja iz zahteve javne razprave in dogovorjenega besedila v okviru Ijubljanskih občin. V 9. členu sta dodana nova 76/a in 76/b člen, ki urejata pristojnost strokovnih opravil v zvezi z družbenim planiranjem v občini in mestu in hkrati zavezujeta novoustanovljeni zavod za planiranje mesta Ljubljane za strokovno izdelavo družbenih pla- ' nov. V 15. členu je spremenjeno določilo trajanja mandatne dobe predsednika, podpredsednika skupščine in predsednikov zborov na dve leti z možnostjo enkratne ponovitve mandata. V 18. členu je dodana nova alinea »Komisija za odnose z v verskimi skupnostmi«. Do sedaj je bilakomisijaza verskeodnose v pristojnosti izvršnega sveta, vendarle je prevladovalo splošno mnenje, da je nujno, da le-ta deluje v okviru skupščine občine. Nadalje so v predlogu spremenjena in bolje definirana določila celotnega podpoglavja »Družbeni sveti«. Ta sprememba je pred-lagana na pobudo strokovno pravne komisije (člani 19., 20., 21., 22. in 23). Težnja po čim doslednejšem izvajanju sistema družbenega informiranja je narekovala, da tudi statut vsebuje nekatera dolo-čila, ki bodo zagotavljala izvajanje določil o pravici delovnih Ijudi in občanov o rednem, popolnem, pravočasnem in objektivnem informiranju. Iz tega razloga je predlagano besedilo 38. člena. In končno je dodatno predlagano še besedilo 42. člena, ki se nanaša na izvajanje sprejetih sprememb in dopolnitev statuta, predvsem glede izvajanja določb o trajanju mandata in uskladitvi veljavnih aktov občine s spremembami in dopolnitvami statuta. Ljubljana, 26. 8. 1981 Statutarno-pravna komisija Informacija O rezultatih gospodarjenja v organi zacijah združenega dela na ob močju občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju januar-junij 1981 GOSPODARSKA GIBANJA V SR SLOVENIJI IN LJUBLJANSKIH OBČINAH 1. GOSPODARSKA GIBANJA V SR SLOVENIJI Gibanja najpomembnejših kategorij, s katerimi ocenjujemo gospodarske tokove in učinkovitost zastavljene ekonomske poli-like v prvem polletju letošnjega leta, so dokaj neugodna in odmaknjena od začrtanih v letni resoluciji o družbeno-ekonom-ski politiki in ravzoju SR Slovenije. Industrijska proizvodnja je v prvem polletju letošnjega leta porastla glede na enako obdobje preteklega leta za 1,1%. V namenski strukturi proizvodnje doživlja nekoliko živahnejšo rast v primerjavi s poprečjem leta 1980 proizvodnja blaga za široko potrošnjo (ind 104,3 glede na poprečje ieta 1980), ter proizvodnja sredstev za delo (ind 103,0 glede na poprečje leta 1980), medtem ko kaže najneugodnejša gibanja surovinska proizvodnja (ind 102,4 glede na poprečje leta 1980). Te sicer majhne razlike v dinamiki proizvodnje se odražajo tudi v gibanjih cen. Tako so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 51,8%, v tem cene sredstev za reprodukcijski material za 62,9%, cene blagaza široko potrošnjo za 45,8%, ter cene sredstev za delo za 27,8%. Cene na drobno so v istem obdobju porastle za 48,8%, medtem ko so cene življenjskih potrebščin za 46,4% večje kot v prvem polletju lani. Izvoz je v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 10,7 odstotka večji, uvoz pa za 0,9 odstotka. Pokritje uvoza z izvozom je 73,0 procentno. Število zaposlenih delavcev v združenem delu se je v obdobju januar - maj 1981 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 0,5%, od tega v gospodarstvu za 0,2%, v negospodarstvu pa za 2%. Nominalni osebni dohodki delavcev zaposlenih v združenem delu so v obdobju januar - maj 1981 v primerjavi z enakim obdobjem lani porastli za 26,8%, od tega v gospodarstvu za 27,8%, v negospodarstvu pa za 21,9%. Glede na visok porast cen življenjskih stroškov je poprečni realni osebni dohodek v analizi-ranem obdobju za 13,6% nižji kot v enakem obdobju lani. Po-prečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v združenem delu je v obdobju dosegel vrednost 10.360 din, od tega v gospo-darstvu 10.167 din, v negospodarstvu pa 11.412. 2. GOSPODARSKA GIBANJA V LJUBLJANSKIH OBČINAH V času januar - junij letos je količinski obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani v Ljubljani višji za 2,7%. Doseženi rezultati dajejo ob dejstvu, da je lani v drugi polovici leta proizvodnja rastla počasneje kot v prvi polovici, upanje, da bomo ob nekoliko boljši oskrbi z repromaterialom, do konca leta dosegli z resolucijo predvideno 3 odstotno ,rast indu-strijske proizvodnje. Največje povečanje industrijske proizvodnje zasledimo v kovin-sko predelovalni industriji (ind. 126,5) v proizvodnji prometnih sredstev (ind 111,0), v proizvodnji bazičnih kemičnih proizvodov (ind 111,7) ter v proizvodnji gradbenega materiala (ind 108,4). Največje zmanjšanje proizvodnje pa zasledimo v strojegradnji (ind 95,4), v predelovalni kemični industriji (ind 98,1), v proizvod-nji žaganega lesa (ind 78,7), ter v proizvodnji obutve in galante-rije, V mesecu juniju se je oskrba z domačin^i surovinami in repro-dukcijskim materialom v primerjavi z majem nekoliko izboljšala, še vedno pa poroča o slabi 42%, o kritični pa 14% industrijskih organizacij. Oskrba z uvoženimi surovinami in reprodukcijskim materialom ostaja še vedno slaba, saj je bilo junija dobro oskrb-Ijenih iz uvoza le 13% organizacij. Naročil za domači trg ima dovolj 88% industrijskih organizacij, medtem ko jih manjka lesno predelovalni industriji, proizvajal-cem tekstilnih izdelkov ter predelavi nekovin in kovin. V šestih mesecih letošnjega leta so se cene na drobno v primerjavi z decembroin povečale za 26,4%, v SR Sloveniji za 25,8%. Povečanje cen se je odrazilo tudi na dvigu cen življenskih stroškov v Ljubljani. V primerjavi z decembrom so bili za 22,9% večji, v primerjavi z prvim polletjem lani pa za 46,6%. Število zaposlenih v obdobju januar- maj letos se je v primer-javi z enakim obdobjem lani povečalo le za 0,1%. Že vseh pet mesecev se Število zaposlenih v gospodarskih organizacijah zmanjšuje, povečuje pa se v negospodarskih organizacijah. Del novo zaposlenih v negospodarski dejavnosti je prišel iz gospo-darstva, povečano število v organih DPS so delavci, ki jih je za določen čas pri kontroli gradiva popisa prebivalcev in stanovanj zaposlil Zavod SRS za statistiko. število nezaposlenih se je v obdobju januar - junij 1981 povečalo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 14,2%. Poprečni osebni dohodki zaposlenih v združenem delu so v obdobju januar - maj letos porastli za 25,9%, v gospodarstvu za 27,1%, v negospodarstvu pa za 22%. Tako je poprečni mesečni osebni dohodek na delavca v prvih petih mesecih letos v Ljubljani dosegel vrednost 11.396 din, v gospodarstvu 11.127 din, v nego-spodarstvu pa 12.292 din. Realni čisti osebni dohodek na delavca v združenem delu je v Ljubljani v obdobju januar - maj v primerjavi z enakim obdobjem lani padel za 14,5%. GOSPODARSKA GIBANJA V OZD V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK I. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 1. Samoupravna organiziranost v gospodarskih organizacijah Na območju ob6ine je bilo konec meseca junija 1981 registrira- nih v gospodarski dejavnosti 111 organizacij združenega dela. V občini je registriran en SOZD, 10 delovnih organizacrj, ki imajo v svojem sestavu TOZD, 15 delovnih skupnosti, 54 temeljnih orga-nizacij združenega dela ter 31 enovitih delovnih organizacij. V letošnjem letu so bile sprovedene naslednje statusne spre-membe: - Z ustanovitvijo SOZD Kemija v letošnjem letu s sedežem v občini Bežigrad, v katero so se vključile delovne organizacije SOZD Bivet in 8 delovnih organizacij iz poslovne skupnosti Poli-kem, je SOZD Bivet prenehal s svojim poslovanjem. Istočasno je prenehala poslovati tudi delovna skupnost SOZDa, ki je bila registrirana v naši občini. - V DO Magistrat TOZD Avtopark je bila sprovedena spre-memba samoupravne organiziranosti tako, da se je omenjena organizacija priključila DO Kompas s sedežem v občini Center. - Obrat industrije plastične in kmetijske opreme v Kamniku pod Krimom se je registriral kot TOZD IPKO delovne organizacije IKO SOZD-a IMP'. 2. Samoupravna organiziranost v negospodarskih organizaci-jah Konec meseca junija je bilo na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v področju izobraževanja registriranih 13 osnovih šol. Glasbena šola, Zavod za slepo in slabovidno mladino, 7 srednjih šol, 4 fakultete (od tega ena kot enovita delovna organizacija, ostale tri pa imajo na območju občine registrirani dve delovni skupnosti in 12 TOZO) in Zavod za tehnično izobraževanje. V področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti je registriranih 14 delovnih organizacij in en TOZD. V občini je registriranih 7 organizacij združenega dela v področju kulture, umetnosti in informacij ter 11 organizacij v področju telesne kulture. V po-dročju zdravstva in socialnega varstva sta registrirana 2 TOZD in 14 delovnih organizacij, od tega 7 vzgojnovarstvenih zavodov. V občini je registriranih 43 družbenopolitičnih skupnosti, 19 sa-moupravnih interesnih skupnosti, eno združenje organizacij združenega dela in 19 družbeno-političnih, družbenih organizacij in društev. II. ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI po podatkih Zavoda SRS za statistiko (po teritorialnem principu) 1. ZAPOSLENOST V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo v družbenem sektorju občine v poprečju zaposlenih 17.966 delavcev (podatki so obdelanj na osnovi obrazcev RAD-1) kar je za 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani in približno toliko kot v prvih dveh mesecih letošnjega leta. V gospodarskih organizacijah je bilo do konca meseca maja zaposleno poprečno 0,5 odstotka več delav-cev kot v enakem obdobju lani. Medtem, ko se je v organizacijah združenega dela s področja negospodarstva povečalo za 2,2 odstotka. V kmetijstvu se je število zaposlenih povečalo za 36 odstotkov. Tolikšno povečanje je posledica preregistriranja uprave KZ Ve-like Lašče iz KZ Ljubljana iz dejavnosti trgovine v dejavnosti kmetijstva. Na zmanjšanje zaposienih v gozdarstvu za 13,7 odstotkov še vedno vpliva DO GG Ljubljana TOZD Logatec, katere zaposleni so bili po podatkih Zavoda SRS za statistiko v lanskem letu prikazani kot enota TOZD Ljubljana v naši občini. Na prikazano povečanje števila zaposlenih v področju vodnega gospodarstva vpliva DO Podjetje za urejanje hudournikov, katere zaposleni v lanskem letu niso bili prikazani v naši občini. V gradbeništvu se je število zaposlenih zmanjšalo za 49,7 odstotka, kar je posledica preregistracije DO Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Komunalne gradnje iz gradbeništva v stanovanj-sko komunalno dejavnost, zaradi česar se je število zaposlenih v stanovanjsko komunalni dejavnosti povečalo. Število zaposlenih v obrti se je zmanjšalo za 14,9 odstotkov, kar je posledica likvidacije DO Žimnica. število zaposlenih je konec meseca maja v pdmerjavi s koncem decembra lani v občini manjše za 0,9 odstoka oziroma za 175 delavcev, v gospodarstvu za 1,8 odstotka, v negospodarstvu pa večje za 0,9 odstotka. 2. OSEBNI DOHODKI V obdobju januar-maj je bil v občini izplačan poprečni osebni dohodek na zaposlenega v višini 11.572 din, kar je za 26,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Navedeno poprečje je nominalno, ob upoštevanju porasta živ-Ijenjskih stroškov v Ljubljani za 47,2 odstotka pa ugotovimo, da je poprečni realni osebni dohodek v občini v obdobju januar-maj za 13,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Nižje poprečne osebne dohodke od 10.000 din imajo še vedno v gostinstvu (8.942 din) ter na področju zdravstvenega in social-nega varstva (9.399 din). V primerjavi s poprečjem leta 1980 je poprečni osebni dohodek dosežen v združenem delu v obdobju januar-maj nominalno porastel za 18 odstotkov, od tega v gospodarstvu za 19,7 od-stotka in v negospodarstvu za 15 odstotkov. Poprečni osebni dohodki zaposlenih so se za več kot 20 od-stotkov povečali na področju industrije, gozdarstva in vodnega gospodarstva. ZAfOSISiri T ZDRUŽBHBM BBHJ P0 P0LB0ČJIH DEJATH0STI 7 0BD0BJU JAHTJAH - MAJ 1981 ____________________________________________________T^71W J-V/.13B1 X98O__________1981________DBCfeiC1980 SKTJPAJ 17.774 17.966 101,1 100 18.113 17.938 99,1 G03KDAESTT0 12.171 12.237 100,5 68,1 12.41g 12.192 98,2 01 IndustriJ* 6.017 6.117 101,6 34,1 6.131 6.141 100,2 02 itatijBtTO 86 117 136 0,7 92 118 128,3 03 Gosdar-BtTO 291 251 86,3 1,4 245 255 104,1 04 Todno gospodaratvo 28 41 146,4 0,2 40 42 105 05 aradbenlStvo 732 368 50,3 2 388 345 88,9 06 Prome-t in ev*m 499 463 92,8 2,6 525 466 88,8 07 Trgoviua 1.965 2.001 101,8 11,1 2.066 1.978 95,7 08 Oostinstro 242 261 107,8 1,4 277 265 95,6 09 Obrt 872 742 85,1 4,1 765 732 95.7 10 StaaovaajBlca + komun. dejavnoat 558 964 172,7 5,4 960 960 100 11 ?in..tehn.in posl.et. 878 908 103.4 5.1 930 890 95,7 HEGO3P0DABST70 5.602 5.728 102,2 31.9 5.694 5.746 100 9 12 Isobr.,men.,tult. lnformaeije 3.753 3.813 101,6 21.2 3.796 3.821 100 6 13 Zdray8tvo,8oo.varst. 1.165 1.198 102,8 6,7 1.195 1.201 100 5 14 MB, SIS, DP0 684 717 104,8 4 703 724 102 9 ,HI70 IN GIBAJIJE POHtEČTTIH OSEBHIH DOHODKOT ZA.K)SILHIH T DRUŽBEHBU SEKTOEJO V OBBOBJTJ JAHUAR - MAJ 1981 7 HtlMEEJATI Z OBDOBJEM JANUAR - MAJ POBEOČJIH DEJATHOSTI 1980 DJ POIESČJEM LETA 1980 FO Šifra PodroSje 0 OD 0 OD Indelcs 0 OD Indaka Januar-naj Januar-maJ 0 OD 1-7/81 Januai^-deo. 0 OB 1-7/81 ___________________________^80 ^81__________0 OB 1-7/80 1980__________0 OB I-XII/80 SZUPAJ 9.123, 11.572 126,8 9.795 118 G0SP0DARST70 8.616 10.981 127,4 9.17.0 119,7 01 Industrija 8.107 10.479 129 8.586 122 02 KmetijBtvo 8.862 11.078 125 9.607 115,3 03 -Gozdarstvo 7.391 12.043 162,9 8.748 137,6 04 Vodno gospodarstvo 9.556 12.074 126 9.756 123,7 05 Gradbeništvo 8.570 10.096 117,8 8.692 116 06 Eromet ln zveze 9.181 11.094 120,8 9.723 114 07 Trgovina 8.559 11.038 128,9 9.130 120,9 08 Gostinstvo 6.986 8.942 127,9 7.826 114 09 Obrt 9.038 10.988 121,5 9.345 117,6 10 3tanov.komun.dej. 8.690 10.821 124,5 9.767 110,8 11 Finan5no-tehn. > posl. storitve 12.217 14.924 122 12.920 115.5 NEG0SP0DAEST70 10.212 12.829 125,6 11.141 115 12 Izobraž.,znanost, kultura,informa. 10.812 13.901 128.6 11.887 116,9 13 Zdravstvo,soc.vai>- stvo 8.086 . 9.399 116,2 8.570 109,7 14 DPS, SIS, DK> 10.502 12.742 121,3 11.376 . 112 III. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO 1. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO V GOSPODARSKIH OZD 1.1. Splošne značilnosti Obseg blagovne menjave s tujino v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani se je povečal za 5,2 odstotka in znaša 476.847 din. Tendenca naraščanja izvoza v gospodar-skih organizacijah združenega dela se nadaljuje, uvoz pa je ostal na lanskoletni ravni. -v 000 din - po tekočih cenah l-VI-80 l-VI-81 INDEKS Blagovna menjava - izvoz - uvoz Saldo blagovne menjave Pokritje uvoza z izvozom 453.288 220.212 233.076 -12.846 94,4 476.847 242.411 234.436 7.975 103,4 105,2 110,1 100,6 Podatki za leto 1980 so zaradi spremembe deviznega tečaja v letu 1980 korigirani tako, da so primerljivi z letošnjim letom. 1.2. Izvoz V analiziranem obdobju so organizacije združenega dela s področja gospodarstva izvozile za 242.411 tisoč din blaga in storitev, kar je za 10,1 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na to povečanje izvoza so najbolj vplivale DO IGO s skoraj štirikratnim povečanjem, DO Plutal z 81 odstotnim povečanjem in DO Avtomontaža TOZD Utensiiia s 63 odstotnim povečanjem izvoza. Izvoz v navedenih OZD predstavlja v tem obdobju 30% izvoza občinskega gospodarstva. Poleg navedenih so povečale ivzoz še naslednje gospodarske organizacije združenega dela: DO Kolinska TOZD Vinocet, DO TT Ljubljana, DO Tiskarna, DO KZ Ljubljana Vič. Z izvozom je bilo pokrito 29,5 odstotkov planira-nega letnega izvoza. 1. 3. Uvoz Uvoz blaga in storitev je v analiziranem obdobju znašal 234.436 tisoč din in je ostal na ravni prvega polletja 1980. Organizaciji združenega dola, ki sta udeleženi z največjim deležem uvoza v občinskem merilu v tem obdobju sta DO llirija Vedrog in DO Plutal. Uvoz se je povečal bjstveno le v DO DES DSSS, delež uvoza navedene organizacije pa predstavlja 9,3 odstotka občinskega uvoza. Uvoz je porastel tudi v DO KIG, v DO Avtomontaža TOZD Utensilia, v DO Iskra Elektrozveze TOZD Antene in navigacija in TOZD Radijske zveze in v DO Hoja. Z uvozom je bilo doseženo 26 odstotno pokritje planiranega letnega uvoza, kar je za 1,6 indeksne točke manj kot v enakem lanskem obdobju. 1. 4. Blagovna menjava po regionalnih področjih - v 000 din - po tekočih cenah l-VI/80 l-VI/81 indeks struktura 80 81 IZVOZ - zahodne države 152.233 124.492 81,8 71,1 51,4 vzhodnoevropske države 58.166 93.300 160,4 26,4 38,5 -državevrazvoju 5.547 24.619 443,8 2,5 10,1 uvoz -zahodnedržave 227.814 213.296 93,6 97,7 91,0 vzhodnoevropske države 5.007 15.961 318,8 2,2 6,8 -državevrazvoju 255 406 159,2 0,1 0,2 Nadaljuje se tendenca zamnjšanja izvoza blaga in storitev v zahodne države, medtem ko je velik porast izvoza zabeležen v vzhodnoevropske države in v države v razvoju. 10 1. 5. Blagovna menjava po vrstah blaga - v 000 din - po tekočih cenah izvoz l-VI/81 struktura uvoz l-VI/81 struktura - blago široke potrošnje 87.959 36,3 4.099 1,7 - repromaterial, surovine 93.978 38,8 195.234 83,3 - investicijska oprema 31.017 12,8 25.612 10,9 -storitve . 9.725 4,0 1.578 0,7 - višje oblike menjave 19.732 8,1 7.913 3,4 V drugem trimesečju se v strukturi blagovne menjave po vrstah blaga zmanjšuje izvoz blaga široke potrošnje, povečuje pa se izvoz repromateriala, surovin in investicijske opreme. Porast izvoza investicij3ke opreme v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znaša 83,4 odstotkov. Izvoz repromateriala in surovin je večji za 7,2 odstotka, izvoz blaga široke potrošnje za 5,4 odstotka, izvoz višje oblike menjave je na lanskoletni ravni, zmanjšal pa se je izvoz storitev za 80,7 odstotkov. V prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani je porastel uvoz blaga za široko potrošnjo (Tobačna tovarna) za 23 odstotkov, uvoz repromateriala in surovin za 9,2 odstotka, zmanj-šal pa se je uvoz investicijske opreme za 7,3 odstotka, uvoz višje oblike menjave za 44,6 odstotkov in uvoz storitev za 82,6 odstot-kov. 1. 6. Doseganje letnega plana blagovne menjave a) po načinu izvoza oziroma uvoza Doseganje letnega Doseganje letnega plana izvoza v % plana uvoza v % repromatenal 48 28 investicijska oprema 20 • -19 višje oblike menjave 18 25 široka potrošnja 26 13 storitve 465 30 b) po regionalnih področjih Doseganje letnega Doseganje letnega plana izvoza v % plana uvoza v % zahodne države 30 vzhodnoevropske države 31 države v razvoju 27 25 42 Letni plan blagovne menjave s tujino je v prvem polletju izpol-njen le 27,7 odstotno. Linearni del letnega plana ni bil izpolnjen niti v izvozu, ki je bil realiziran z 59 odstotki, niti v uvozu, ki je bil realiziran z 52 odstotki. 1. 7. Največji izvozniki in uvozniki po vrednosti izvoženega in uvoženega blaga, po deželah v celotnem izvozu in uvozu in po saldu v zunanjetrgovinski menjavi. a) Največji izvozniki vrednost v 000 din delež v celotnem izvozu DO KIG 9.357 DO Plutal TOZD ZE • 23.580 DO Avtomontaža TOZD Utensilia 21583 DO IGO 27,891 DO Slovenijales Žičnica TOZD Proizvodnja 7.574 DO Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul 10,392 DO llirija Vedrog 50.297 DO Hoja 29.577 DO Kolinska TOZD Vinocet 9.858 3,9 9,7 8,9 11,5 3,1 4,2 20,7 12,2 4,1 DO TT Ljubljana 20.489 8,4 DO KZ Ljubljana TZO Vič 6.155 2,5 DO KZ Velike Lašče 7.775 2,5 TOZD Ljubljana DQ Surovina Maribor 5.327 2,2 b) Največji uvozniki vrednost v 000 din delež v celotnem uvozu DO DES, DSSS 21.734 9,3 DO KIG 14.890 6,3 DO Plutal TOZD ZE 28.328 12,1 DOTOVIL 5.013 2,1 DO Avtomontaža TOZD Utensilia 13.178 5,6 DO IGO 12.703 5,4 DO Siovenijales Žičnica TOZD Proizvodnja 6.160 2,6 DO Iskra Elektrozveze TOZD Antene in navig. 6.410 7,2 DO Iskra Elektrozveze TOZD Radijske zveze- 18.296 7,8 DO Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul 12.622 5,4 DO llirija Vedrog 64.202 27,4 DO TT Ljubljana ' 12.111 5,2 c) Največji negativni saldi med izvozom in uvozom so doseženi v naslednjih gospodarskih OZD: - v milijon din DOKIG DOPIutalTOZDZE DO Iskra Elektrozveze TOZD Radijske zveze DOIIirijaVedrog 5,5 4,7 14,6 13,9 č) Največji pozitivni saldi med izvozom in uvozom so doseženi v naslednjih gospodarskih OZD: v milijoh din DO Avtomontaža TOZD Utensilia DO IGO DO Hoja DO Kolinska TOZD Vinocet DOTTLjubljana DO KZ Ljubljana TZO Vič DO KZ Velike Lašče DO Surovina MariborTOZD Ljubljana 8,4 15,1 25,9 5,5 8,3 6,1 7,8 5,3 2. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO ORGANIZACIJ ZDRUŽE-NEGA DELA S PODROČJA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE DE-JAVNOSTI Ž 1. Splošne značilnosti - v 000 din - v tekočih cenah l-VI/80 l-VI/81 INDEKS Blagovna menjava 19.538 20.324 - izvoz 4.246 6.817 -uvoz 15.292 13.507 Saldo blagovne menjave - 11.046 -6.690 Pokritje uvoza z izvozom v % ¦ 27,8 50,5 104 161 88 61 Podatki za leto 1980 so zaradi spremembe deviznega tečaja v letu 1980 korigirani tako, da je zagotovljena primerljivost z letoš-njim letom. V prvem polletju leta 1981 se je blagovna menjava znanstveno-raziskovalnih organizacij povečala le za 4 odstotke glede na enako obdobje lani in znaša 20 milijonov din. 11 V obravnavanem obdobju so znanstveno-raziskovalne organi-zacije izvozile za 6,8 milijona din blaga in storitev, kar je za 61 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Izvoz so povečale vse znanstveno-raziskovalne organizacije, največ pa DO Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, in sicer za 169 odstotkov, delež te organizacije v celotnem izvozu znanstveno-raziskovalnih organizacij pa je 49-odstoten. V obdobju januar - junij 1981 so znanstveno-raziskovalne organizacije uvozile za 13,5 milijona din blaga in storitev, kar je za 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Uvoz so zmanj-šale skoraj vse znanstveno-raziskovalne organizacije, predvsem pa večji uvozniki, insicerDO Inštitut Jožef Stefanza lOodstotkov in DO Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko za 39 odstot-kov. Negativni saldo blagovne menjave znanstveno-raziskovalnih organizacij se je v prvem polletju leta 1981 zmanjšal za 4356 tisoč din glede na enako obdobje lani. Pokritje uvoza z izvozom je v obravnavanem obdobju 50-odstotno, medtem ko je bilo v lan-skem prvem polletju le 28-odstotno. V prvem polletju letošnjega leta so znanstveno-raziskovalne organizacije realizirale plan blagovne menjave za leto 1981 19-odstotno, in sicer letni plan izvoza 41-odstotno, uvoza pa 15-odstotno. 2.2. Blagovna menjava po regionalnih področjih - v 000 din - v tekočih cenah Izvoz Uvoz l-VI/81 Struktura l-VI/81 Struktura države EGS 3.853 57 8.246 61 državeEFTA 2 579 4 ostale razvite države 59 1 4.360 32 socialistične države' - . - 322 3 države v razvoju 2.903 42 Večji del zunanjetrgovinske menjave so znanstveno-razisko-valne organizacije realizirale z državami EGS, saj so v države EGŠ izvozile 57 odstotkov blaga in storitev in \z teh držav uvozile 61 odstotkov blaga in storitev. Preostali del izvoza je bil realiziran z državami v razvoju, uvoza pa z ostalimi razvitimi državami. 2.3. Blagovna menjava po vrstah btaga - v 000 din - v tekočih cenah Izvoz l-VI/81 Struktura Uvoz l-VI/81 Struktura repromaterial, surovine 520 ' 8 12.810 95 investicijska oprema 1.487 22 306 2 storitve 4.810 70 391 3 Glede na strukturo izvoza blaga in storitev so znanstveno-raziskovalne organizacije v prvem polletju leta 1981 izvozile 70 odstotkov storitev, medtem ko 95 odstotkov celotnega uvoza odpade na uvoz repromateriala, surovin in rezervnih delov. 2.4. Največji izvozniki in uvozniki po vrednosti izvoženega in uvoženega blaga in storitev, po deležu v celotnem izvozu in uvozu ter po saldu v zunanjetrgovinski menjavi a) Največji izvozniki vrednost izvoza delež v celotnem v 000 din izvozu DO Inštitut za elektromko in vakuumsko tehniko 3.315 49 % DO Inštitut Jožef Stefan . 1.487 22% DO Inštitut za metalne konstrukcije 1.416 21 % b) Največji uvozniki vrednost uvoza delež v celotnem v 000 din uvozu DO Inštitut Jožef Stefan DO Inštitut za elektroniko 7.681 57 12 in vakuumsko tehnika 2.652 20 % c) Največji negativni saldi med izvozom in uvozom DO Inštitut Jožef Stefan 6194 tisoč din DO Iskra Zorin TOZD Indok center 1691 tisoč din č) Največji pozitivni saldi med izvozom in uvozom Pozitivni saldo zunanjetrgovinske menjave v obdobju januar--junij 1981 imajo samo tri znanstveno-raziskovalne organizacije, in sicer DO Inštitut za metalne konstrukcije 1416 tisoč din, 00 Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko 663 tisoč din in DO Iskra - Inštitut za kakovost in metrologijo 373 tisoč din. IV. INVESTICIJSKA DEJAVNOST V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA 1. INVESTJCIJSKA DEJAVNOST GOSPODARSKIH ORGANIZA-CIJ 1.1. Ustvarjene investicije po področjih dejavnosti Gospodar-ske organizacije so ustvarile v prvem polletju letošnjega leta 677.137 tisoč din ,investicij in s tem realizirale 33,5 odstotka letnega plana investicij. Po področjih gospodarstva je bilo največ ustvarjenlh investicij na področju prometa in zvez v vrednosti 177.649 tisoč din, na področju industrije v vrednosti 174.656 tisofi din, na področju finančnih storitev v vrednosti 145.200 tisoč din in na področju trgovine v vrednosti 131.772 tisoč din. Minimalno pa so investirale organizacije združenega dela s področja kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, gostinstva, obrti in startovanjske in komunalne dejavnosti. Vrednost izplačil za investicije je bila v analiziranem obdobju za 29,9 odstotka večja od ustvarjenih investicij. Največja razlika med ustvarjenimi investicijami in izplačili za investicije je bila realizirana v področju prometa in zvez ter v področju industrije. -vOOOdin Letni plan Realizacija % izpol. Struktura 1981 l-VI/81 plana ustvarjenih investidj Industrija 620.398 174.656 28^2 25^8 Kmetijstvo 56.714 19.957 35,2 2,9 Gozdarstvo 12.295 2.817 22,9 0,4 Gradbeništvo 7.928 4.203 53,0 0,6 Promet in zveze 594.896 177.649 29,9 26,2 Trgovina 402.095 131.772 32,8 19,5 Gostinstvo 7.886 2.743 34,8 0,4 Obrt 25.159 7.122 28,3 1,1 Stanovanjska in komunalna dejav. 64.973 11.018 17,0 1,6 Finančno teh. in poslovne stor. 227.049 145.200 64,0 21.5 SKUPAJ 2019.393 677.137_______33^5_______100 1.2 Tehnična struktura ustvarjenih investicij V prvem polletju letos so gospodarske organizacije investirale največ sredstev v domačo opremo z montažo (50 odstotkov vseh ustvarjenih investicij gospodarskih organizacij) ter v gradbena dela (42,5 odstotka vseh ustvarjenih investicij gospodarskih or-ganizacij), medtem ko je bilo v uvoženo opremo z montažo in v druge investicije investirano le 7,5 odstotka. Po tehnični strukturi so največ investirale v gradbena dela DO TOVIL v vrednosti 23.422 tisoč din, DO llirija Vedrog TO2D llirija 28.599 tisoč din, DO Tiskarna v vrednosti 26.478 tisoč din. - v 000 din l-VI/81 Realizacija Struktura Gradbena dela 287.773 42,5 Doma6a oprema z montažo 338.366 50,0 Uvožena oprema z montažo 15.879 2,3 Drugo 35.119 5,2 1.3. Investicije po značaju graditve V analiziranem obdobju je bilo namenjenih pri investicijah gospodarskega značaja največ sredstevza razširitev, rekonstruk-cijo in modernizacijo, medtem ko se je zmanjšala udeležba pri investiranju v gradnjo novih zmogljivosti tako na novi kot na stari lokaciji. - v 000 din 2.2. Tehnična struktura ustvarjenih investicij Realizacija l-VI/81 Strgktura Gradnja novih zmogljivosti - nastari lokaciji 102.738 15,2 - na novi lokaciji ¦'* 248.785 36,7 Razširitev, rekonstrukcija in modemizacija 289.489 42,8 Vzdrževanje obstoječih zraogljivosti na isti ravni 36.125 5,3 - v 000 din Realizacija Struktura I.—VI. 81 Gradbena dela 62.788 66,5 Domača oprema z montažo 26.081 27,6 Uvožena oprema z montažo 2.814 3,0 Drugo 2.803 2,9 V prvem polletju letošnjega leta so negospodarske organiza-cije investirale največ sredstev v gradbena dela (66,5%) ter v domačo opremo (27,6%). Investicije v gradbena dela so ustvarili v DO Vodnogospodarski inštitut (4.643 tisoč din), v DO Dom sred-njih šol (31.118 tisoč din) in v DO Študentski center (26.490 tisoč din). Največ investicij v domačo opremo pa so ustvarili v DO Elektroinštitut Milan Vidmar (9.396 tisoč din) in v DO Študentski center (5.375 tisoč din). 1.4. Viri finansiranja ustvarjenih investicij Struktura finansiranja v obdobju l-VI/81 nam kaže spreme-njpno sliko v primerjavi s podatki za konec leta 1980: finansiranje z lastnimi sredstvi je manjše za4,8 indeksnihtočk, finansiranje na osnovi združenih sredstev je večje za 22,4 indeksnih točk, za 17,4 odstotkov se je zmanjšalo tudi finansiranje investicij s krediti. - v 000 din 2.4. Investicije po značaju graditve Realizacija l-VI/81 Struktura Lastna sredstva Združena sredstva Krediti Ostali viri 170.919 281.524 224.694 25,2 41,6 33,2 INVESTICIJSKA DEJAVNOST NEGOSPODARSKIH ORGANIZA-CIJ 2.1. Ustvarjene investicije po področjih dejavnosti -vOOOdin Letni plan Realizacija 1981 I.—VI. 81 % izpol. Struktura plana ustvarjenih investicij Osnovno izobraževanje 3.400 1.021 30 1,1 Srednje izobraževanie 3.853 1.191 31 1,3 Visoko izobraževanje 41.726 7.149 17 7,6 Znanstveno-raziskovalna dejavnost 119.014 21.719 18 23,0 Kultura, umetnost, izobraževanje - 73 Zdravstvo in socialno varstvo 114.183 63.333 55 67,0 SKUPAJ 282.176 94.486 34 Opomba: V analizi investicijske dejavnosti je zajetih 93 odstot-kov negospodarskih organizacij, ker od petih organizacij nismo dobili zahtevanih podatkov. Organizacije združenega dela iz področja družbenih dejavnosti so v prvem polletju leta 1981 ustvarile 94.486 tisočdin investicij in s tem 34 odstotno realizirale letni plan investicij. Vzrok nizkemu odstotku izpolnjevanja letnega plana ustvarjenih investicij so omejitve in zaostreni kriteriji pri dodeljevanju bančnih sredstev za investicije in uvozne restrikcije, ki omejujejo uvoz opreme. Po vrednosti ustvarjenih investicij v prvem polletju letos ugo-tavljamo največjo realizacijo v področju zdravstvenega in social-nega varstva, kjer so organizacije realizirale 67 odstotkov vseh investicij in v področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti, kjer so organizacije realizirale 23 odstotkov vseh investicij negospo-darskih organizacij s sedežem v občini. ______________________________________________- v 000 din i Realizacija Struktura __________________________________I-VI. 81______________ Gradnja novih zmogljivosti - na stari lokaciji 5.282 5,6 - na novi lokaciji 57.671 61,1 Razširitev, rekonstrukcija in modernizacija 14.973 15,8 Vzdrževanje obstoječih zmogljivosti na isti ravni 16.560 17,5 V obravnavanem obdobju so negospodarske organizacije na-menile največ sredstev gradnji novih zmogljivosti na novi lokaciji in sicer 61 odstotkov vseh sredstev - DO Dom srednjih šol za gradnjo novega dijaškega doma na Gerbičevi cesti 31.181 tisoč din in DO Študentski center za gradnjo novega študentskega doma v občini Bežigrad 26.490 tisoč din. Za razširitev, rekon-strukcijo in modernizacijo so namenili največ sredstev v DO Elektroinštitut Milan Vidmar (8.912 tisoč din), za vzdrževanje obstoječih zmogljivosti pa v DO Študentski center (5.375 tisoč din). 2.5. Viri financiranja ustvarjenih investicij - v 000 din Realizacija Struktura I.—VI. 81 lastna sredstva 36.057 38,2 združena sredstva 27.161 28,7 krediti 87 0,1 ostali viri 31.181 33,0 Struktura finansiranja investicij negospodarskih organizacij nam kaže, da so le-te 38 odstotkov investicij ustvarile z lastnimi sredstvi, 33 odstotkov iz ostalih virov (dotacija IS SRS DO Dom srednjih šol) in 29 odstotkov iz združenih sredstev (DO Študent-ski center). 3. INVESTICUE IZ SREDSTEV SAMOPRISPEVKA II. V občini Ljubljana Vič-Rudnik imamo po programu Samopri-spevka II. dogovorjenih ali še v gradnji 12 objektov od 13, kolikor je planiranih po odloku o Samoprispevku II. Dograjeni so štirje objekti in sicer WO Vnanje gorice, Zdravstveni dom Vič, prizidek telovadnice pri OŠ Ig in prizidek telovadnice pri OŠ Velike Lašče (brez uporabnega dovoljenja), ni pa se še pričela graditi WO Trnovo. V gradnji pa so naslednji objekti: Vzgojno varstvene organizacije Milan Česnik, Kozarje, Krim Rudnikin Rožnadolina, ki bodo zgrajene do konca letošnjega leta. V gradnji so Osnovne šole Preserje, Krim-Rudnik in škofljica, prva bo zgrajena septem-bra letos, druga januarja 1982. leta, tretja pa v avgustu 1982. leta. V letošnjem letu bo dograjen tudi Dom upokojencev Kolezija. 13 V. FINANČNI REZULTATI GOSPODARJENJA V OBDOBJU JANUAR - JUNIJ 1981 1. FINANČNI REZULTATI V GOSPODARSKIH OZD V prvih šestih mesecih letos je v gospodarstvu na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik dosegfo 13.571.096 tisoč din celot-nega prihodka, to pa je za 39% več kot je znašal celotni prihodek v enakem obdobju lani. Dinamika rasti celotnega prihodka, ki je enaka kot v prvih treh mesecih letošnjega leta, je še vedno pod močnim vplivom porasta cen, prav to pa je v večji meri delovalo na doseženo povečanje celotnega prihodka. Tudi v polletnem obdobju je povečanje celotnega prihodka največje v trgovini in industriji, vendar je za razliko od prvega trimesečja povečanje ugodnejše v industriji (IND 145) kot v trgo-vini (IND 141). V drugih področjih občinskega gospodarstva zlasti v stanovanjsko-komunalni dejavnosti, prometu, finančno poslov-nih storitvah in gradbeništvu povečanje celotnega prihodka znatno zaostaja za poprečnim povečanjem v gospodarstvu. V prvem polletju letos je gospodarstvo obračunalo porabljena sredstva v znesku 10.652.767 tisoč din, kar je za 42% več kot v enakem obdobju lani. Počasneje kot celotni prihodek so porab-Ijena sredstva naraščala le v gospodarstvu in prometu, v industriji in kmetijstvu pa je bila njihova rast skladna z rastjo celotnega prihodka. Na 100 din porabljenih sredstev je občinsko gospodarstvo v prvem polletju letos doseglo 127,4 din celotnega prihodka ali za 2,3 din manj kot v prvem polletju lani. Doseženi dohodek gospodarstva 2.918.329 tisoč din je za 31 % presegel dohodek prvega polletja lani. Ugodnejše je le povečanje dohodka v industriji (IND 146) in gozdarstvu (IND '142), medtem ko v vseh drugih področjih zaradi hitrejše rasti porabljenih sred-stev, povečanje .doseženega dohodka dokaj zaostaja. V stano-vanjsko komunalni dejavnosti pa je doseženi dohodek celo za 5 indeksnih točk manjši kot v enakem obdobju lani (Komunalno podjetje Ljubljana - TOZD Komunalne gradnje za 18 indeksnih točk). Razporeditev dela dohodka za čiste osebne dohodke, skupno porabo delavcev in akumulacijo: I-VI I-VI Struktura Deležv 1980 1981 INO 1980 1981 dohodku 1980 1981 - za čiste osebne dohodke 688.786 872.679 127 48,8 48,6 30,8 29,8 - za skupno porabo delavcev 160.276 162.066 101 11,4 9,0 7,2 5,5 - zaakumulacijo 558.817 761.152 136 39.7 42,4 24,9 26.1 1.407.676 1.795.987 128 100,0 100,0 62,9 61,4 Razporeditev dela dohodka, ki so ga organizacije združenega dela v obravnavanem obdobju razporedile za svoje potrebe, kaže, da se delež akumulacije v dohodku še nadalje povečuje predv-sem zaradi zadržane rasti osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo delavcev. Iz dohodka je gospodarstvo na območju občine v prvem pol-letju letos razporedilozaakumulacijo 761.151 tisoč din ali za 26% več kot v enakem obdobju lani, delež akumulacije v razporeje-nem dohodku pa se je povečal od 25% na 26,1%. Povečanje sredstev za akumulacijo je seveda najbolj ugodno v industriji (IND 172) in gozdarstvu (IND 205), medtem koje vdrugih področ-jih povečanje znatno manjše. Enako kot v prvem tromesečju letos je tudi v polletem obdobju obseg razporejenih sredstev za aku-mulacijo neugoden v stanovanjsko komunalni dejavnosti, saj je kar za 63% msnjši kot v enakem obdobju lani ter v gostinstvu, kjer so razporejena sredstva za akumulacijo nižja za 60%. Poprečno obračunani čisti mesečni osebni dohodek na de-lavca je znašal v prvem polletju letos v gospodarstvu na območju občine 10.759 din in se je v prifnerjavi s poprečnim čistim oseb-nim dohodkom na delavca v prvem polletju lani povečal za 27%. Zaradi znatno hitrejše rasti življenjskih stroškoy (46,6 v prvem polletju letos glede na enako obdobje lani - podatek za Ljub-Ifano) je realni čisti mesečni osebni dohodek na delavca za 13,3% manjši kot v enakem obdobju lani (za gospodarstvo kot cetoto). Po stanju 30. 6. 1981 je bilo v gospodarstvu na območju občine zaposleno pretežno 13.757 delavcev, kar je te za 28 zaposlenih več kot ob koncu polletja lani. Stopnja povečanja zaposlenosti znaša 0,2 odstotne točke. Globalna razporeditev dohodka (v tisoč din): I-VI I-VI Struktura 1980 1981 IND 1980 - zaskupne družbene potrebe 396.050 523.440 - zasplošne družbene potrebe 58.222 61.159 - za druge namene 377.288 545.026 - za čiste OD, skupno porabo in akumulacijo 1.407.879 1.795.987 SKUPAJ RAZPOREJENI DOHODEK 2.239.439 2.925.612 V razporeditvi dohodka se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal deležgospodarstva za 1,5 strukturno točko. Na zmanjšanje je vplivalo visoko povečanje dela dohodka za plačilo drugih obveznosti gospodarstva (obresti, zavarovalne premije, plačilo bančnih storitev, druga plačila), kajti delež dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb je v razporeditvi dohodka letos celo manjši (za 0,3 strukturne točke) kot v prvem polletju lani. 14 OSHOVHI FHTAITČHI HEZULIATI v obdobju januar-dunij 1931 /po področjili gospodarstva/ q*-«-J o^Tr.*^-; t>~~ m - Hazporejena sr. Hazporejena Popreč.št. G08P0DAHSTV0 I07 13.57l.o96 139 lo.652.76? 142 2.918.329 131 7.282 93 1.197.413 12o 162.066 lol 761.151 136 13.757 loo ~ industrija 50 3.797-4o7 1*5 2.484.767 145 1.312.64o 146 7.282 93 523.792 127 69.441 lo5 358.651 172 6.191 Io2 - kmetijatvo 4 293.023 129 247.283 129 45.740 127 - - 21.19o 122 2.063 92 9-715 13* 238 loo - gozdarstvo 6 178.o27 139 87.28o 137 9o-746 142 - - 22.??6 113 2.22o 8? 34.653 2o5 25o 94 - gradbeništvo 4 Ho.142 125 61.006 129 49.135 12o - - 2o.457 114 2.846 73 16.936 125 251 loo - promet 2 278.583 113 83.682 98 194.9ol 12o - - 57-634 12o 15-317 117 63-959 113 689 lol - trgovina 12 7-485.197 141 6.916.633 143 568.564 125 - - 221.534 I09 33.821 112 13o-383 126 2.851 96 - gostinstvo 1 34.646 142 19.658 168 14.988 118 - - Io.o25 139 931 80\ I.080 4o 13ojl2o - obrt 12 588.438 132 373-963 138 214.476 122 - - 99-55o 117 9-549 82j 54^99 127 I.lo5|lol - stan.kom.deoav. 6 257-363 112 137-355 137 138.008 95 - - 86.195 116 5-794 55] 14.257 37 958! 98 - fin.posl.storitve lo 53o-271 123 24l.l4o 125 289.131121 - - 134.28o 124 19-586 I06j 76.617 112 I.o94 Io2 Ljubldana-Bežigrad 197 44.45o.7o6 145 37-593.445 149 6.857-261 127 88.471 - 2.630.88I 121 363-243 I05 l-95o.o73 135 27-44o loo -Center 324 72-865-676 137 63.o34.775 138 9.833-lo7 128 26.177 99 4.o93-o42 12o 'V?o.7V? 9o 2.438.346 138 45.292 99 -Itoste-P. I35 21.763-925 137 16.398.899 138 5-365-o25 134 6.003 2o 2.226-969 122 274.175 Io3 1.348.626 15o 25-529 loo -ŠiSlca 2o6 26.603.806 15o 19-445.622 154 7-166.462 141 227.593 129 2.685-388 122 332.145 95 2.o69.446 177 29.8o2 lol Ljubljana-nesto L79.255.2o9 141 147.125.508 143 32.l4o.184 132 355-527 147 12.133-691 121 1.6ol.364 98 8.567.642 147 141.8o9 loo OPOMBA: Hazporedena sredstva za osebne dohodke - podatek za I.-VI. 198o ni znianjšan za del prispevkov, ki se v letu 1981 ne.plaču;je;jo vec xz oaebnih dohodkov - indeks povečanja v obdobju I.-VI.1931 je zato nižji. i" • Dohod.v pri- Dohodek n* Oseboi dohod. ObraJon.čioti Celot.prih. aer.s popr". Stopnja Btopnja ItoleS aku- d«l*T.-pro- ia gkap.por. 00 n* del. v prim.s po- uporab.posl. akušulat. reproduk. ¦ulac. ˇ duktivnost na delavca aes.popr. rab.sred. srodstri spoaob. sposob. dohodka (t dln) (ˇ din) (ˇ din) (ekonasiS.) (rentabil.) (.ˇ#) (ˇ#) ( ˇ * ) i-vi nn) i-vi jsd i-vi nro i-vi iro i-vi uro i-yi jsd i-vi |un) i-ti nro ________________________ 1981 1981 1981 1981 1981 1981 1981 j 1981 ______ GOBPOnABflTTO 216.349 132 loo.774 119 lo.759 127 127,* 98 2o,2 96 5,2 loo 6,6 loo 26,1 loo - indUBtTiJ* 215.682 144 97.*?5 122 lo.522 131 152,8 loo 21,4 Io2 5,8 121 7,2 j 114 27,3 118 - k»«tij*tvo 184.434 126 93-762 117 lo.381 129 118,5 loo 6,4 112 1,3 118 2,4 j 12o 21,2 Io5 - gozdarrtvo 36o.lo5 148 99.111 U5 Il.o48 | 125 2o4,o Io2 5o,4 99 19,2 143 2o,3 138 38,2 143 - gr«dl>eništTO 194.21o 123 92.1o6 ! llo I0.I63 j 127 18o,5 97 27,1 8?F 9,3 9o lo,6 91 3*»5 | Io4 - ppoaet 299.848 123 113.oo2 : 122 Io.7o2 j 129 332,9 115 17,8 8? 5,8 82 9,1 86 32,8 i 94 - trgorln* 2o9.88o | 131 94.262 114 9.875 \ 119 Io8,2 99 1*,3 91 3,3 92 3,9 95 22,9 j loo - gostinrtvo 118.953 ' lol 86.948 j 112 9.626 j 126 176,2 85 38,6 85 2,8 29 4,6 4o ?,2 ! 34 - obrt 194.624 | 125 98.872 117 I0.786 ' 123 157,4 95 3o,9 111 7,9 116 8,7 117 25,6 ' Io4 - Btan.-kcm.deJavnort 138,7o2 \ 96 92.451 llo lo.532 125 2oo,5 82 3o,l 57 3,1 22 5,9 34 lo,3 39 - fin.po«l. atoritre 27o.?22 j 12o 144.o69 j 12o 14.868 ! 126 219,9 98 3o,8 99 8,2 92 lo,l 89 26,5 j 93 I.Jubiaaaa-Bešigr«d 252.244 127 Ilo.l39 \ 12o 11.75o 129 118,2 I 97 15,7 9o 4,4 96 5,6 93 28,4 I06 -0«nt«r 222.011 13o Io3.o35 j 118 Il.o56 127 115,6 99 12,5 96 3,1 Io3 4,2 Io2 24,8 I08 -Hoste-Polj« 2o9.228 135 97-541 | 12o lo.555 | 128 132,7 99 17,8 98 4,4 llo 6,3 Io5 25,1 112 - fiiška 24o.76o 14o lol.375 118 11.161 127 136,8 98 17,6 lol 5,o 125 6,5 118 28,9 126 LiublJaa«-m«Bto 228.979 132 Io2.845 119 Il.o92 128 121,8 98 15,5 96 4,1 I08 5%5 I06 26,6 111 Ffegled doaeganja. plaairanega. eelotn«g» prihodka, la poaanesnlli podroSjiL. v ofcdofc.iu I. - VI- 1981 dohodka, oaabnih dohodkov in aJronulaciJ« t gospodaratvu1 Planirani Planiraai * Planirani * Planira&a. * colotni % dohodek ^ oaabni * •Jnunula- * prihodak doa«- _ doa«- dohodfci doae- oij* dose- t gaaja. „„04^ B«aJ» ˇ . g«nje , t gaaja ooo dln ^^ ooo dln ooo dla gohpouahsfvo 12,991.006 104,5 2,829.86* 103,1 1,240.962 96,5 629.500 120,9 - indnatrija 3,881.421 97,8 1,286.489 Io2,o 539.9*2 97,0 3o9.391 115,9 - kMtijrtro 25o.lo7 117,1 42.387 Io7,9 22.432 94,4 5.131 189,3 - go*daxetv6 131.948 134,9 64.779 14o,o 25.689 88,5 8.997 385,2 - gradbeništro 94.838 116,1 45.791 Io7,3 21.379 95,6 13-352 126,8 - proaat 311.567 89,4 194.060 loo,4 60.252 95,6 55.692 114,8 - trgorift«. 6,927.579 lo8,o 532.886 Io6,6 238.118 93,o 96.89o 134,6 - goetinatvo 3o.93o 112,0 15.16« 98,8 lo.375 96,6 2.867 37,7 - obrt 546.761 Io7,6 214.341 loo.o Io3.551 96,1 47.2o2 116,3 - atan.kom.d«J*T. 287.135 95,9 165.351 83,4 86.60I 99,5 34.o88 41,8 - fin.poal.atoritT« 528.721 loo,3 268.621 Io7,6 132.623 lbl,2 55.889 137,1 2. PINANČNI REZULTATI V ZNANSTVENO RAZISKOVALNIH OZD Po podatkih iz periodičnih obračunovzaobdobjejanuar-junij 1981 je petnajst znanstveno raziskovalnih organizacij s sedežem v občini ustvarilo 541.818 tisoč din celotnega prihodka, kar jeza 45 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Porabljena sredstva so v obravnavanem obdobju znašala 197.674 tisoč din in so za 52 odstotkov večja kot v enakem obdobju lani, ustvarjeni dohodek pa je za 42 odstotkov večji in znaša 344.144 tisoč din. Znanstveno raziskovalne organizacije so v prvem polletju letošnjega leta ustvarile družbeni proizvod v višini 374.232 tisoč din, kar je za 40 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. 35 odstotkov celot-nega družbenega proizvoda, ki so ga ustvarile znanstveno razi-skovalne organizacije odpade na DO Inštitut Jožef Stefan, na drugem mestu pa je DO Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko z 17 odstotki celotnega družbenega proizvoda znan-stveno-raziskovalnih organizacij. Največje povečanje družbenega proizvoda v obravnavanem obdobju ugotavljamo v DO Inštitut za gozdno in lesno gospodar-stvo (68%), v DO Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko (66%), v DO Inštitut Jožef Stefan (48%) in v DO Iskra Inštitut za kakovost in metrologijo (47%). V prvem polletju leta 1981 so znanstveno-raziskovalne organi-zacije razporedile 302.763 tisoč din čistega dohodka, kar je za 33 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, medtem ko so se sredstva razporejena za davke in prispevke iz dohodka ter splošno porabo povečala kar za 183 odstotkov. Tako velik porast dohodka po namenu je posledica spremenjenih osnov za obra-čun davkov in prispevkov v letošnjem letu. Znanstveno-raziskovalne organizacije so v prvem polletju le-tošnjega leta razporedile 75 odstotkov čistega dohodka za osebno in skupno porabo, kar je za 3 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani. Razporejena sredstva za bruto osebne dohodke so znašala 204.069 tisoč din, kar je za 33 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, razporejena sredstva za sklad skupne porabe pa so znašala 23.476 tisoč din, kar je za 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Največje povečanje razporejenih bruto osebnih dohodkov ugotavljamo v DO Iskra Inštitut za kako-vost in metrologijo (66%), v DO Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (54%) in v DO Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko (43%). V prvem polletju letošnjega leta so znanstveno-raziskovalne organizacije razporedile v poslovni sklad 61.216 tisoč din sred-stev, kar je za 49 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največje povečanje razporejenih sredstev poslovnega sklada ugotavljamo v DO InStitut Jožef Stefan (124%), v DO Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko (128%) in v DO Urbanistični inštitut (83%), medtem ko so DO Kemijski inštitut Boris Kidrič, DO Inštitut za matematlko, fiziko in mehaniko, DO Inštitut za metalne konstrukcije, DO Iskra - Zorin, TOZD Indok Center in DO Iskra - Inštitut za kakovost in metrologijo zmanjšala sredstva razporejena za poslovnl sklad, glede na lansko prvo polletje. Obračunana neto masa za osebne dohodke je v obravnavanih organizacijah v obdobju januar- junij znašala 145.165 tisoč din in je za 35 odstotkov večja kot v lanskem prvem polletju, ob 9 odstotnem povečanju zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur. Obračunanl povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega je v obravnavanem obdobju znašal v znanstveno-raziskovalnih orga-nizacijah 14.091 din in je za 23 odstotkov večji kot v lanskem prvem polletju. Največji obračunani povprefcni neto osebni dohodek na zapo-slenega ugotavljamo v DO Vodnogospodarski inštitut (19.002 din), v DO Elektroinštitut Milan Vidmar (17.558 din), v DO inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (16.699 din) in v DO Inštitut za metalne konstrukcije (16.346 din). V prvem poiletju letošnjega leta se je v znanstveno raziskoval-nih organizacijah glede na lansko prvo polletje celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi zmanjšal za 4 odstotke, ustvar-jeni dohodek delavca povečal za 30 odstotkov, ustvarjeni doho-dek na poprečno uporabljena poslovna sredstva pa se je povečal za 8 odstotkov. Akumulacija v primerjavi z dohodkom je manjša za 1 odstotek, v primerjavi z razporejenim čistim dohodkom je večja za pet odstotkov, v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnim sredstvi pa je večja za 8 odstotkov. Doseženi čisti dohodek na delavca se je v letošnjem prvem polletju napram lanskemu povečal za 22 odstotkov, osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca pa so večja za 18 odstotkov. 3. IZGUBE V GOSPODARJENJU Prvo polletje 1981 so zaključile z izgubo tri organizacije zdru-ženega dela v občini v višini 8.337,5 tisoč din. Omenjena izguba je za 29,3 odstotke manjša kot v enakem obdobju lani, oziroma kar za 79,4 odstotkov nižja kot v prvem trimesedju letos. V prvem polletju letos je bila ugotovljena izguba le v eni organizaciji združenega dela s področja gospodarstva: v DO Iskra Elektro-zveze TOZD Antene in navigacije v višini 7.282 tisoč din in v dveh organizacijah združenega dela s podroCja negospodarstva v VDO FNT VTO Matematika v višini 1.048 tisoč din in v DO Poklicna kovinarska 5ola v višini 7,5 tisoč din. 17 -vOOOdin l-VI/80 I-III/81 l-VI/81 DOŽimnica 2.848 DO Magistrat TOZD Avtopark 582 DOIskraElektrozvezeTOZDAIN 3.525 3.081 7.282 DO SC Tehnika TOZD Ljubljanske opekarne 4.339 6.214 DO Iskra Elektrozveze TOZD Servis posl. stavb 839 DOKIP . 2.256 DO Pleskoobloga 943 DO LM TOZD Strojni obrat Kozarje 2.152 DO Savske elektrarne, DSSS 1.228 DO Hoja TOZD Tesarstvo 407 DO KPL TOZD Komunalne gradnje 20.954 VDO FNT VTO Matematika in mehanika 177 ; 1.048 DO Radio Študent 315 456 DO Šola za živinorejsko veterinarske tehnike 51 DOPoklicnakovinarskašola 66 7,5 VDO FNT VTO Fizika 501 DOVVZMalčiBelič 526 DOVVZSonjeVidmar 145 DO Zdravstveni dom Ljubljana TOZD Zdravstveni dom Vič 680 SKUPAJ 11.786 40.499 8.337,5 DO Iskra Elektrozveze TOZO Antene in navlgaclja Organizacija je zaključila I. polletje 1981 z izgubo v višini 7.282 tisoč din. Omenjena izguba je več kot dvakrat večja kot je bila v trimesečju in dvakrat večja kot je bila v enakem lanskem obdobju. Ugotovljena izguba je posledica letno neenakomerno raporeje-nega prihodka iz sklenjenih pogodb za posebnega kupca in je bila za obdobje vnaprej znana. Izguba je bila za 2.850 tisoč din manjša, če ne bi imeli problemovz neplačanofakturo. Načrtujejo, da bodo poslovanje končali brez izgube ob devetmesečju, ozi-roma ob koncu leta. DO Pokllcna kovinarska šola Izguba v višini 7.553 din je nastala zaradi nedoseženega do-hodka v prvem polletju letošnejga leta. Izkazana izguba je za 58.335 din nižja kot v prvem trimesečju letošnjega leta. Do izpada dohodka je prišlo, ker izobraževalna skupnost ni nakazala f inanč-nih sredstev za en oddelek. Ko bodo ta sredstva nakazana, bo izguba v celoti pokrita. VOO FNT VTO Matematika In mehanika Izguba v višini 1.048.000 din je za 871 tisoč din večja kot v prvem polletju lanskega leta. Izkazana zguba je nastala zaradi izpada dohodka, ker še ni v celoti izvedeno poračunavanje med posameznimi VTO-ji v okviru delovne organizacije za preverjanje znanja za prvo polovico letošnjega leta in poračun z drugimi koristniki. Poleg tega pa komisija za tisk DMFA SRS še ni naka-zala refundacije osebnega dohodka za delavko za prvo polletje 1981. leta. Izguba bo pokrita v tretjem trimesečju letošnjega leta. VI. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA 1. KOLIČINSKI OBSEG INOUSTRIJSKE PROIZVODNJE Industrijske organizacije združenega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik so v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale količinski obseg proizvodnje za 4,9 odstotka, kar je več kotznaša porast vSloveniji (indeks 101,1) in v Ljubljani (indeks 102,7). Porast proizvodnje predviden v Resoluciji o družbenoekonomski poltiki in razvoju občine za leto 1981 je bl 3,9 odstoten, realizacija v prvem polletju pa kaže, da so bila planska predvidevanja nokoliko presežena. V analizi indu-strijske proizvodnje so zajete OZD s področja industrije, ki imajo sedež organizacije v naši občini, razen temeljnih organizacij s 18 sedežem v naši občini Iskra DO Elektrozveze in DO IEZE, ki zaradi specifičnosti proizvodnje niso zajete. Prav tako ni prikazana proizvodnja DO Tekstilke, ker organizacija v prvem polletju 1980 še ni pričela z redno proizvodnjo. Porast proizvodnje je bil dosežen v enajstih organizacijah zdru-ženega dela, v eni je ostal na lanskoletni ravni, v sedmih organi-zacijah združenega dela pa se je kolčinski obseg proizvodnje zmanjšal. Največje povečanje prozvodnje zasledimo v DO Avtomontaža TOZD Utensilta za 43,5 odstotka, v DO KP in DO IUV TOZD Galantertja za 18 odstotkov, v DO SC Tehnika TOZD Ljubljanske opekarne za 17,7 odstotka, v DO Silvaprodukt za 16 odstotkov in v DO TTL Ljubljana za 10 odstotkov. Zmanjšanje proizvodnje pa zasledimo v DO Livar TOZD LBK za 9,2 odstotka, v DO KIG za 7,9 odstotka, v DO Rašica TOZD Konfekcija Horjul za 30,8 odstotka, v DO Kolinska TOZD Vinocet za 6,8 odstotka in v DO Partizanska knjiga TOZD Grafična dejavnost za 19 odstotkov. * Glavni vzroki za zmanjšanje proizvodnje v navedenih organiza-cijah so: pomanjkanje embalaže, pomanjkanje repromateriala, sprememba v potrošniških kreditih in padec kupne moči prebi-valstva. V DO Partizanska knjiga TOZD Grafič;na dejavnost je proizvodnja količinsko prikazana v tonah in podatek ni realen ter je odvisen od eno ali dvostranskega tiska. Realno je proizvodnja v organizaciji ostala na lanskoletni ravni. Zaloge gotovih proizvodov so se v analiziranem obdobju koli-činsko povečate kar za 21 odstotkov. Tolikšno povečanje zalog v tem obdobju je le trenutnega značaja. Največje povečanje zalog zasledimo v DO Livar TOZD LBK (indeks 240), v DO Hoja (indeks 216 - velike zaloge ima TOZD Galanterija - Hopo program -zaradi manj ugodnega potrošniškega kreditiranja; TOZD Žaga Škofljica in TOZD Polhov Gradec imata na zalogi žagan les, vendar je to trenutnega značaja, ker se je sezona zavlekla), v DO IUV TOZD Galanterija (indeks 300), v DO SC Tehnika TOZD Ljubljanske opekarne (indeks 150), v DO TT Ljubljana TOZD Proizvodnja (indeks 291 - zaloge so večje kot navadno zaradi dopustov), v DO Slovenijales Žičnica TOZD Proizvodnja (indeks 127 - izdelki, ki jih prodajajo preko Tehnouniorja so do realizacije prodaje evidentirani na zalogi). Produktivnost je fizično gledano najbolj porastla v DO Avto-montaža TOZD Utensilia za 36 odstotkov, v DO Silvaprodukt za 25 odstotkov, v DO TOZD Galanterija za 24 odstotkov, v DO KIP za 17 odstotkov in v DO SC Tehnika Ljubljanske opekarne za 16 odstot-kov. Produktivnost je fizično padla v sedmih organizacijah združe-nega dela, najbolj pa v DO Rašica TOZD Konfekcija Horjul za 32 odstotkov. 2. PROBLEMATIKA INDUSTRIJE Oskrba z domačim repromaterialom se je v drugem tromesečju izboljšala, saj 58 odstotkov organizacij poroča o dobri oskrbi z domačim repromaterialom in le DO Kovinska industrija Ig in DO Tiskarna Ljubljana poročata o kritični oskrbi. 15 odstotkov orga-nizacij ima dobro oskrbo z uvoženim repromaterialom, 12 odstot-kov ima kritično oskrbo, ostalih 73 odstotkov organizacij pa poroča o slabi oskrbi z uvoženim repromaterialom. Oskrba z. energijo je v vseh organizacijah dobra. V drugem tromesečju se niso zmanjšala naročila za domači trg v nobeni organizaciji, močno pa so se povečala le v DO Zmaga in v DO Tekstilka. Naročila iz tujine so še vedno zmanjšaha v DO Silvaprodukt, zmanjšala pa so se tudi v DO TT Ljubljana TOZD Proizvodnja, 23 odstotkov organizacij poroča o nizkih zalogah repromateriala in 46 odstotkov organizacij poroča o primernih zalogah izgotovlje-nih izdelkov. Tendenca gibanja nabavnih cen osnovnih surovin je v 50 od-stotkov organizacij v porastu, 19 odstotkov organizacij pa poroča o porastu prodajnih cen svojih izgotovljenih izdelkov. OBSEG nriHJSTRIJSKB JBOIZVODITJB I-TI/1981 I-VI/1980 0 Z D Indeke fizlSne IndekB Indeks flzl- % salog od Indolts Ealog Sne produk— povp.meeeč. Stevlla ___________tiTnnati jTniCT-nd. ZapOBlenih 1)0 EU? D0 Llvar TOZD LBK D0 AvtoaontaSa TOZD Utensilla S0 L1» 1)0 Plutal TOZD Zaplralne ambalaie 10 T07I1 D0 100 DO SloT*ntjale8 ŽiSnioa TOZS Eroizrodnja 10 Hlrija Tedrog 10 Sllraprodufct DO SC T«hnika TOZD LjuUjaaak« opakarn« SO Hoja 10 Balioa TOZS Eoufckoija Horjul 3)0 IUT TOZD (Jalanterija SO Bsona TOZD P»karn» C«nt«r SO I»lln«k* TOZD Tlnooet SO TTI TOZD Sroisrodnja DO PartlMBi«k« k&jlga TOZB »raflSna dajamest SO Tiakarna Ljnbljaaa SO 118 " 40 - 117 12,3 101 90,8 240,0 100 25,9 91 143,5 116,0 136 87,0 105,6 92.1 108,0 94 29,6 98,5 106,0 44,5 101 88,1 105 106,9 92,0 106 112,0 101 106,0 53,4 101 85,4 105,2 102,8 127,9 98 108,2 105 104 112,2 103 257 101,3 116,0 77,5 125 24,9 93 117,7 150,0 116 1,4 101,8 99,7 216,0 98 7,6 101,8 69.2 68 101,6 118,2 300,» 124 138,5 95 91.3 - 109 - 84 93,2 95,5 95 239 98 110,0 291 106 39,2 104 81 -81 - 100 101 - 94 - 108 97,2 75,4 100 38,4 97,1 SEJPAJ OBftaU 104,9 121,0 SPLOŠHA PROBLEttATIKA INDUSTRIJSKIH ORGAHIZACIJ V ffiVBH POLEBTJU 1981 Oskrba z do- Oskrba z uvo- Oskrba z Naročila za Baročila iz Zaloge repro Zaloge izgo- Tendenca gi- Tendanca gib. 0 7 D mačim repro- ženim repro- energijo domači trg tujine dukcijakega tOTljenih banja nabav. prodajnih cen materialom materialom materiala izdelkov cen osnovnih izgotOTljenih surovin izdelkov D S >K VB D S K VB DSK MPNZ MP N Z VB V PH NI >3 V FH HI TO P BS Z VB PBSZ -----------------------------------------------------------------------------F-----------------------------------------------------------------f-------------------------:-----------------j--------------------j---------------------------------------;----- 1. DO KIP I IX X XX XXX 2. DO Livar TOZD LBK X XX X XX XXX 3. DO Avtomontaža TOZD Utensilia XX XXX X I X X X XI IX 4. DO Kovinska indufltrija Ig XXX XX I xX 5. DO Plutal TOZD Zapiralne embal XX X !x x X XI X 6. DO TOVIL XX X^!X I I x X X 7. DOIGO X X X XX X XI I 8. DO Slovenijales Žičnica TOZD XX XX XX X I x Proizvodnja 9. DO Iskra TOZD SEM X X X X X X 10. DO Iskra TOZD Tovarna elektr. X XX XXI|X inatrunentov Horjul 11. DO Iskra TOZD Hadijske zveze X XX I I x x Horjul . . . 12. DO Iskra TOZD Antene in navig. XXX XXXI* 13. DO Iakra Avtom.TOZD Energ. XXX X IXl 14. DO Ilirija - Vedrog I X X XjX X I x X 15. DO tiilvaprodukt XX X X|X X . x X 16. DO GP Tehnika TOZD Ljublj. op. X XX XjIX XI x 17. DO Hoja X X X XXX X IX 18. DO Rašica TOZD Konfekcija XX X X X 19. DO Emona Merkur TOZD Pekarna X XX X XX II x Center 20'. DO Kolinska TOZD Vinocet X X XX X I III 21. DO Tobačna tovarna Ljubljana X X XX XX I I x TOZD Proizvodnja 22. DO Fartizanska knjiga TOZD XXX X XX II X GrafiSna dejavnoat 23. DO Tiskarna Ljubljana XX X .X XX XX X 24. DO Zmaga j XX X XX XI X 25. BO IUV SOZE Galanterija Ljubj. X XX Xl-XXlx 26. DO Tejcstilka XX XX XXXl-X OPOMBA: D = dobra, K = lcritična, VB= vprašanje bi-ezpredmetno, 11P = mofino povegano. Z = zmanjšaiio, S = slaba, V = veliko, IM = primerno, "I = ninkc. P = porsst. BS = brez spreoemb, S - nomalno VII. TRGOVINA Na področju trgovine je v polletju 1981 poslovalo 15 organizacij združenega dela. Glede na to, da so značilnosti poslovanja trgo-vinskih organizacij obdelane po posameznih poglavjih (OD, za-posleni, blagovna menjava s tujino, investicije, finančno poslova-nje) so v tem delu prikazane značllnosti trgovine osnovne pre-skrbe. Glavni in najpomembnejši nosilec osnovne preskrbe je Merca-tor DO Rožnik TOZD Dolomiti, ki ima 67% vseh zmogljivosti trgovin z osnovnimi živllskimi artlkli v občini. Poleg tega je treba omeniti se KIT Ljubljanske mlekarne TOZD trgovina in KZ Velike La&če s 6,7 oziroma s 5,6% trgovinskih zmogljivosti v občini. V prvem polletju 1981 je bilo stanje v preskrbljenosti občanovz osnovnlmi živilskimi proizvodi dobro, medtem ko je bila manj zadovoljiva preskrba s tehnlčnim blagom (bela tehnika in neka-tera železninska roba). K izboljšanju preskrbljenosti z osnovnimi živilskimi artlkli v letošnjem prvem polletju v primejavl z lanskim letom je predvsem pripomogla spremenjena gospodarska poli-tika in aktivna vloga SIS za preskrbo mesta Ljubljane. Celotni prihodek je v trgovini na drobno nominalno porasel za 35%, medtem ko so cene na drobno v istem obdobju porasle za 48,8%. Tako se je količinski promet v trgovini osnovne preskrbe nase občlne zmanjšal za okoli 15%, kar je v glavnem posledica še vedno pomanjkania nekaterih vrst blaga (aktualna bela tehnika), zmanjšane kupne moči in pa preorientacija potrošnikov na ce-nejše proizvode. Stanje na področju zaposlovanja se Je v trgovinl osnovne preskrbe normaliziralo, odliv trgovinskih delavcev v adminlstra-cijo se je zmanjšal na minimum, kar je predvsem posledica restrlktivnih ukrepov na področju zaposlovalne politike. Nov poslovni čas, ki je bil z mestnim odlokom uveden v letoš-njem letu je bil s strani trgovinskih delavcev sorazmerno ugodno sprejet, manj pa s strani potrošnikov zaradi česar trgovske orga-nizacije pospešeno delajo na pripravi samoupravnih sporazu-mov, ki bodo upoštevali tudi speclfičnosti zahtev in potreb prebi-valcev posameznega območja. V trgovini osnovne preskrbe je opazno konstantno padanje razlike v ceni, ki je ob polletju 1981 za 0,64% nižja kot je bila ob koncu leta 1980. Posledica tega je zmanjšanje že tako nizkega dohodka, s tem čistega dohodka in v končni fazi sredstev za akumulacijo. Večja vlaganja v obnovo trgovinskih objektov so z vidika ustvarjene akumulacije nemogoča. Sredstva zadostujejo zgolj za manjša popravila in najnujnejšo zamenjavo dotrajane opreme. Realizacija investicij v trgovino osnovne preskrbe, planiranih v občinski resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju za leto 1981 je vprašljiva, zaradi premajhne zagotovljenosti lastnih investicijskih sredstev in zaradi nejasne opredelitve trgovine osnovne preskrbe v sklopu prednostnih panog. VIII. DROBNO GOSPODARSTVO Drobno gospodarstvo predstavlja specifično obliko gospodar-stva, ki se od ostalega gospodarstva ne razlikuje le po velikosti gospodarskih enot in po odnosu do proizvodnih faktorjev, tem-več tudi po vlogi, ki jo ima v celotni družbeni delitvi dela. Na območju naše občine v drobno gospodarstvo uvrščamo 12 organizacij združenega dela s področja obrti, od tega jih je 5 registriranih v kovinski panogi (DO Zastava servis TOZD Servis Zastava Vič, DO KPL TOZD Remont, DO Splošna finomehanika, DO Kovinoservis, 00 Galvanotehnika), prav toliko v lesni panogi (DO obrtno podjetje Podpeč, DO Mizarstvo in tapetništvo Ig, DO Mizarstvo Trnovo, DO Pohištvo, DO Mizarstvo Vič), ena v elektro-tehnični panogi (DO Iskra commerce TOZD Servis) ter ONPZ Oniks. Poleg navedenih vključujemo v drobno gospodarstvo tudi 6 neobrtnih OZD, od tega 2 s področja stavbne obrti z zaktjučnimi deli v gradbeništvu (DO Elektromontaža in DO Pleskoobloga), in po ena na področju predelave tekstilnih izdelkov (00 Tekstilka), izdelava raznovrstnih kemičnih proizvodov (DO Silvaprodukt), tehničnih storitev (PZ Mehanografski center) in komunalnih sto-ritev (DO Varnost TOZD Tehnična zaščita). Omenjene organizacije, ki jih uvrščamo v drobno gospodarstvo ustvarjajo okoli 10% družbenega proizvoda občinfe. Značilnosti poslovanja organizacij združenega dela, ki jih uvr-ščamo v drobno gospodarstvo so obdelane po posameznih po-glavjih (OD, zaposleni, blagovna menjava s tujino, investicije, finančno poslovanje) po posameznih dejavnostih kar omogoča kompleksnejši prikaz poslovanja. Osebno delo kot pomemben del drobnegagospodarstva beležl v obdobju januar-Julij 1981 211 novoustanovljenih obrtnih obra-tovalnic in 69 prenehanih obrtnih enot. Prl novoustanovljenih obratovalnicah je še vedno na prvem mestu avtoprevozniška dejavnost (37,1 % vseh novoustanovljenih enot), za njo sledita proizvodni dejavnost! predelava plastičnih mas in izdelovanje drobnih kovinskih predmetov s 17,3%, z 9% so vključene gradbene dejavnosti (zidarstvo, fasadarstvo, sobo-slikarstvo, montaža), s po 6,6% pa vključujejo novoustanovljene obrtne obratovalnice, storitve s težko gradbeno mehanizacijo in pa servisiranje in elektromehaniko gospodinjskih strojev in apa-ratov, kar pomeni določen premik na bolje v splošno ugotovljenl deficitarnosti tovrstnih storitev. V 23,4% so zajete posamezne raznovrstne dejavnosti, ki pa niso izrazito proizvodnega značaja. Pri odjavljenih obrtnih enotah je tako kot pri novoustanovlje-nih, na prvem mestu avtoprevozništvo z 39%, s 15,9% pa mu sledi predelava plastičnih mas in izdelovanje drobnih kovinskih pred-metov. Vzrok tako močnemu nihanju v teh dveh dejavnostih (odjava - prijava) je v zasičenosti trga oz. večji ponudbi od povpraševanja. 9,9% vseh odjavljenih obrtnih obratovalnic sodi v grupo ključavničarstva in strojnega ključavničarstva, zaradi po-manjkanja repromateriala in rezervnih delov, v 5,2% pa so zajete ostale posamezne obrtne dejavnosti. STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet je na 118. seji dne 19. 8. 1981 obravnaval informa-cijo o poslovaoju OZD v obdobju januar - junij 1981 in zavzel nasiednja stališča: 1. Dosežena gospodarska gibanja v prvem polletju 1981 so relativno ugodna in sicer tako v primerjavi z doseženimi rezultati v prvem četrtletju kot v primerjavi z resolucijskimi usmeritvami. Podatki kažejo na pozitivne premike v drugem četrtletju v organi-zacijah združenega dela, saj zasledimo relativno ugodnejša giba-nja na področju povečanja dohodka, zaposlovarfja, delitve sred-stev za osebne dohodke, delno tudi na področju blagovne me-njave s tujino. 2. V analiziranem obdobju je v skladu š planskimi usmeritvami dosežena umirjena rast zaposlovanja 3. Na področju blagovne menjave je izvoz večji od uvoza, hkrati pa se v izvozu postopoma veča udeležba trga vzhodnoe-vropskih držav, kar narekuje, da organizacije temeljito proučijo preorientacijo na ta tržišča z dolgoročnega vidika. 4. Za področje investicij je kot v preteklem obravnavanem periodičnem obdobju še vedno značilna prevelika razdroblje-nost. Še vedno je velika udeležba gradbenih del. Kljub temu je opaziti določene pozitivne premike in sicer, da OZD v večji meri, vlagajo sredstva enostavne in razširjene reprodukcije v moderni-zacijo proizvodnje. Ugodni so tudi premiki v virih financiranja, kjer se bistveno manjša odvisnost od bančnih kreditov ter veča udeležba lastnih in združenih sredstev. 5. Gibanja na področju pridobivanja in delitve celotnega pri-hodka so še vedno neugodna, saj materialni stroški še vodno hitreje naraščajo od celotnega prihodka. Ne glede na to se je kljub vsemu prav v mesecih april, maj in junij bistveno povečal dohodek gospodarskih OZD pri čemer je stopnja rasti dohodka v primerjavi s prvim tromesečjem letošnjega leta ob polletju po-membnejše večja. 6. Opaziti je, prav v obdobju drugega tromesečja uspešnejše vključevanje OZD z območja pbčine Ljubljana Vič-Rudnik v giba-nje Ijubljanskega gospodarstva, pri čemer še posebej velja pou-dariti, da je izguba omenjenih TOZD posledica neenakomernega pridobivanja sredstev oziroma dohodka v tekočem poslovnem letu. 7. OZD s področja gospodarstva v povprečju ne presegajo dogovorjenih meril pri delitvi dohodka za osebne dohodke. Izvršni svet posebej izpostavlja, da se je na osnovi tekočega mesečnega spremljanja gospodarskih gibanj v OZD stalno vklju-čeval v razreševanje problemov v OZD in s tem pomembno vplival na dosežene rezultate gospodarjenja v prvem polletju 1981, pri čemer bo z dosedanjim načinom dela tudi v bodoče skušal doseči, da bodo vsi najpomembnejši cilji izhajajoč iz Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Vič-Ru-dnik za leto 1981 doseženi. Ob ugotovitvi, da ne glede na pojav-Ijajoče se trenutne težave v OZD, Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ponovno izpostavlja in predlaga OZD v občini dosledno izvajanje vseh že sprejetih sklepov kar še pose-bej velja za skupno dogovorjene usmeritve in aktivnosti vseh subjektov v občini, ki jih je sprejela skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 22. 4. 1981. Izvršni svet predlaga delegatom vseh treh zborov skupščine občine, da sprejmejo informacijo q poslovanju gospodarskih OZD v prvem polletju 1981 z vsemi ugotovitvami in stališči ter da izvršnj svet nadaljuje z vso aktivnostjo v smeri realizacije najpo-membnejših ciljev v občini, postavljenih v Resoluciji o družbe-noekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Vič-Rudnik za Ieto1981. Ljubljana, 19. 8. 1981 IZVRŠNI SVET Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS št. 23/77) in 2. in 6. členazakona o samoprispevku (Ur. I. SRSšt. 3/73) ter 174. členastatutaobčine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne.........na...... seji zbora krajevnih skupnosti dne........in na...... seji družbenopolitičnega zbora dne.......sprejela Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III. na območju ob čine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik se razpiše referen-dum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enot-nega programa Ijubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgoj-novarstvenih, zdravstvenih in kulturnih objektov. 2. člen S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se financira gradnja po naslednjem programu: Predviden Objekt in lokacija Kapaciteta Končna rok • invest. dograditve . vrednost vmiodin Leto 1982______________________________________________________ Lj. Bežigrad -WOI. Kavčič 160 76,1 Lj. Bežigrad__________- OŠ M. Šušteršič_________8_u__________36,1 Leto 1983_________________________________________________________ Lj. Bežigrad - VVOGmajna Črnuče 110 53,1 Lj. Bežigrad - Centerza predšolska rehabilitacijo slušno enota in in govorno prizadetih zdravst. zaščita 37,6 Lj. Moste-Polje -VVONoveJarše 100 44,5 Lj. Moste-Polje - OŠ Jože Moškrič 8u 42,1 Lj. Moste-Polje -OŠKarel Destovnik-Kajuh 6 u 34,2 Lj. Šiška - WO Dolomitski odred 200 98,2 Lj. šiška - Zdravstveni dom Medvode 4407 m2 264,8 Lj. Vič-Rudnik - WO Bonifacija 200 97,8 Lj. Vič-Rudnik - VVOTrnovo 40 20,0 Lj.Vič-Rudnik - Zdravilišče Rakitna 2197,0 m8 47,0 Lj.Vič-Rudnik - Glasbenašola 894,0 m2 53,0 Leto1984 Lj. Bežigrad - OŠStožice 18u,1v,1m, 1 k 262,2 Lj. Bežigrad - Zdravštveni dom KS Stožice 4000 m2 350,0 Lj. Center - Lutkovno Adaptacija gledališče Mestnega doma 102,0 L). Moste-Polje - WO Kodeljevo 80 40,4 Lj. Moste-Polje - WO Štepanjsko naselje 120 63,4 Lj. Moste-Polje - OŠ Kette Murn 1 v 24,0 Lj. šiška - OŠ Stane Kosec 4 u, 1 j, 1 k,1 m 126,5 Lj. šiška - OŠ Bratov Babnik 18 u, 1 v, 1m 264,7 Lj. Šiška - Varstveno delovni center 3259 m2 223,0 Lj. Vič-Rudnik - WO Viško Polje 200 107,9 Lj.Vič-Rudnik - WO Lavrica 80 44,8 Lj. Vič-Rudnik - WOIg 100 47,9 Lj.Vič-Rudnik -OŠKolezija 1 k,1 j, 16 u, 1 v, 1 m 220,0 Lj.ViC-Rudnik - OŠTrnovo 1 k, 1 j, 1 m 50,1 Lj. Vič-Rudnik - OŠ Bičevje 1 k, 1 j, ,1 zakl. 35,0 Lj. Vič-Rudnik - Zdravstvena postaja Škofljica 6Q0 m2 31,8 Lj.Vič-Rudnik - Zdravstvena __________________postaja Veli ke Lašče 600 m2________28,3 Leto1985__________________________________________________ Lj. Bežigrad - VVOKSK. partizani 144 107,6 Lj. Moste-Polje - OšA.Jakhla 6u 69,0 Lj. Moste-Polje - Zdravstveni dom ___________________Fužine_______________4000 m'______364,5 Leto 1986_________________________________________ Lj. Center - Porodnišnica I. faza 6350 m2 1.370,0 Skupaj vrednost objektov samoprispevka III po občinah: Občina Vrednost v mio din 1. SOLj. Bežigrad 922,7 2. SO Lj. Center 1472,0 3. SO Lj. Moste-Polje 682,1 4. SO Lj. Šiška * 977,2 5. SO Lj. Vič-Rudnik________________________783,6 Skupaj:. 4.837,6 LEGENDA: u - učilnica v - velika telovadnica m - mala telovadnica j - jedilnica k - kuhinja 3. člen Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša 4.837,600.000 din. Od tega zneska se bo s samopri-spevkom zbralo 3.807,000.000 din, temeljne zdravstvene skupno-sti v okviru medobčinske zdravstvene skupnosti bodo prispevale 849.700.000 din, kulturna skupnost Slovenije 46.000.000 din, ostala investicijska sredstva v znesku din 134.900.000 pa bodo prispevali Ljubljanska kulturna skupnost, Skupnost pokojnin-skega zavarovanja ter Stanovanjska skupnost mesta Ljubljane. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1.1. 1982 do 31. 12 do 31. 12. 1986. Samoprispevek bodo plačevali delovni Ijudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik po stopnji 1,5% od naslednjih osnov: 1. delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka, 2. občani, ki imajo dohodek od pokojnin, 3. delovni Ijudje in občani od katastrskegadohodkanegozdnih zemljišč in od vrednosti lesa, odkazanega za posek, 4. delovni Ijudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poktic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in pla-čujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka, 5. delovni Ijudje, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot: - gtavni poklic od osnove, ki ustreza letnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto, preračunano iz devetmesečnega poprečja, - postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšal-nemu davku, odmerjenemu iz dejavnosti v istem letu, 6. delovni Ijudje in občani, od priložnostnih dohodkov iz kme-tijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, zmanjšanih za davek in prispevke po odbitku ter pri dohodkih iz avtorskih pravic, za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena plačujejo samoprispevek delovni Ijudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč po stopnji 0,5%. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnih pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij, dijakov in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. delavci in občani, ki imajo čiste osebne dohodke iz delov-nega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih in pokojnin, ki ne presegajo 7.000 din mesečno, 2. delovni Ijudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetij-ske dejavnosti, če letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 11.500 din na gospodarstvo in so zdravstveno zavarovani kot kmetje oziroma združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalid-sko zavarovani na podtagi dohodkov iz kmetijstva, 3. delovni Ijudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetij-ske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, 4. delovni Ijudje in občani, ki imajo osebne dohodke od samo-stojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti za čas, ki imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu. 6. člen Znesek iz 5. člena točka 1 lahko občinska skupščina vsako leto valorizira z indeksom povečanja poprečnega devetmesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. 7. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni Ijudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 3.500 din mesečno. Pri tem se v dohodke štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samopri-spevka. O zahtevklh občanov bo na podlagi mnenja občinskega or-gana, pristojnega za socialno varstvo, odločila posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so liamenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje programa, navedenega v 2. členu tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu. S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine in samoupravne interesne skup-nosti, ki sofinancirajo program objektov. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki sofinanci-rajo ta program. 9. dlen Referendum bo v ned^ljo, 22. novembra 1981, od P do 19. ure, 23 na glasovalnih mestih, ki je določi obfiinska volilna komisija. 10. člen Pravico glasovanja imajo vsi občani občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpi-sani v splošni volilni imenik. 11. člen Za postopek o glasovanju in Izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS št. 23/77). Občinska volilna komislja vodi referendum ter ugotovi in raz-glasi rezultate referenduma na območju občine. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih volllni odbori, ki jih imenuje občinska volilna kornisija. Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme občinska skupščina, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine izjavila na referendumu za samoprispevek. 12. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 13. člen Na referendumu glasujejo delovni Ijudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik Na referendumu dne 22. novembra 1981 za uvedbo samopri-spevka v denarju za območje Ljubljana Vič-Rudnik za sofinanci-ranje enotnega programa Ijubljansklh občin Z3 gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih, zdravstvenih in kulturnih objektov za dobo petih let, to je od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1986. GLASUJEM ZA PROTI ŽIG ¦ Delovni Ijudje in občani izpolnjujejo glasovnicotako, da obkro-žijo besedo »za«, če se strinjajo z navedbo samoprispevka, be-sedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovijo občine mesta Ljubljane. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: Predsednik Datum: skupščine občine Lj. Vič-Rudnik obrazložitev NA ČEM TEMELJI PROGRAM: Program izgradnje objektov družbenega standarda v okviru tretjega samoprispevka temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981-1985, na solidarnosti in vzajemnosti, izenačevanju dostopnosti dobrin družbenega standarda občanov in delovnih Ijudi Ljubljane ter celovitem razvoju mesta Ljubljane. PROGRAM OBSEGA: - 12 vzgojno varstvenih organlzacij - 11 osnovnih šol (prizidki in novogradnje) - izgradnjo glasbene šole - izgradnjo I. faze porodnišnice - 3 zdravstvene domove in 2 zdravstveni postaji - adaptacijo Mladinskega zdravilišča Rakitna - sofinanciranje varstveno delovnega centra - sofinanciranje Centra za slušno in govorno prizadeto mladino - sofinanciranje prenove mestnega doma za potrebe mestnega Lutkovnega gledališča. Skupno 34 objektov KAJ BOMO DOSEGLI Z REALIZACIJO PROGRAMA: Z realizacijo predloženega programa bomo na območju mesta Ljubljane dosegli načrtovanih 53% vključitve predšolskih otrok v otroške vrtce, 1,2-izmenski pouk v osnovnih šolah, 15% vključl-tev otrok v celodnevno šolo, 27% vključitev otrok v podaljšano bivanje na osnovnih šolah, izboljšali preventivno zdravstveno varstvo, odpravili nevzdržne razmere, v katerih se še vedno letno rodi 5000 otrok ter omogočili otrokom obiskovanje kulturnih prireditev v okviru Lutkovnega gledališča. KOLIKŠNA SREDSTVA MORAMO ZBRATI: Skupna investicijska vrednost navedenih objektov zrtaša 4.837,600.000 din. Od tega zneska bomo s samoprispevkom zbrali 3.807,000.000 din, preostala sredstva v skupnem znesku 1.030,600.000 din pa bodo na podlagi sprejetih srednjeročnih dokumentov zagotovile interesne skupnosti. NA KAKŠEN NAČIN BOMO ZDRUŽEVALI SREDSTVA: Samoprispevek III bo uveden za dobo petih let, in sicer od 1. januarja 1982 do31. decembra 1986. Samoprispevek bodo plače-vali delovni Ijudje in občani po stopnji 1,5% od izplačanega osebnega dohodka, s čimer bomo zbrali 3.807,000.000 din, pri čemer računamo, da bo letna stopnja rasti sredstev (rast OD in število zaposlenih) rastla po stopnji 21,4%. KDO JE OPROŠČEN SAMOPRISPEVKA: Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev, dijakov in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka prav tako ne bodo plače-vali občani, katerih čisti OD iz delovnega razmerja in pokojnin ne presegajo 7000 din mesečno, ki se lahko letno valorizira, oziroma 3500 din na člana družine, občani katerih letni katastrski doho-dek negozdnih zemljišč ne presega 11.500 din na gospodarstvo ter delovni Ijudje in občani, ki imajo OO od kmetijske dejavnosti oziroma samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov. KAJ BOMO UPOŠTEVALI PRI GRADNJI OBJEKTOV: V vrednosti izgradnje objektov iz predloženega programa III. samoprispevka so vključena tudi obvezna zaklonišča z več kot 5000 mesti, izgradnja objektov pa je načrtovana na podlagi ve-Ijavnih in sprejetih normativov in izkušen/1. in il. samoprispevka. Program je vrednoten po cenah na dan 30.6.1981, izračun ocene končne investicijske vrednosti posameznega objekta pa vključuje tudi predvideno rast cen v gradbeništvu in časovni plan izgradnje posameznih objektov. Časovni plan izgradnje objektov upošteva prioritete na področju družbenih dejavnosti v okviru občin. Pri tem bodo upoštevane tudi priprave in oprema potrebnih zemljišč. Interesne skupnosti pa so v srednjeročnih planih zagotovile sred-stva za povečano dejavnost. V stroških izgradnje objektov so tako v celoti upoštevana potrebna sredstva za pripravo in komunalno opremo zemljišč, dokumentacijo, gradbeno, obrtniška in instalacijska dela ter opremo. Od skupno 34 objektov oziroma prizidkov načrtujemo ponovitev najmanj 11 objektov (8 vzgojno varstvenih organizacij, 3 osnovne šole). Občinske in mestna konferenca SZDL Ljubljana so ocenile, da je III. samoprispevek usklajen s stabilizacijskim obnašanjem, ker je varčen In računa le z lastniml sredstvi brez bančnih posojil. Z realizacijo tega programa bomo zagotovili nujno potreben druž-beni standard otrokom in samemu sebi. Na osnovi teh ugotovitev je bila spglasna ocena vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti in razpravljalcev v prvi javni razpravi, da nadaljujemo s takšnim načinom združevanja sred-stev ter s tem ohranimo dosežen nivo družbenega standarda tudi v prihodnje. V Ljubljani, dne 28. 8. 1981 Na podlagl 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ura-dni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. členastatutaobčine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne......na seji zbora krajevnih skupnosti dne.....in na seji družbenopolitičnega zbora dne.....sprejela Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS - 251 Želimlje 1. člen S tem odlokom se sprejme zazldalni načrt za obmo&je VS-251 Želimlje, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije pod št. 733 a, v decembru 1979. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski In tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena Zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim Ijudem In obča-nom, organlzacijam združenega dela in skupnostim, pri upravnih organlh Skupščine mesta Ljubljane In Skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Ljubljanskem urbanističnem za-vodu. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljub-Ijane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 350-18/78 Predsednik skupščine občine Datum: LjubljanaVičRudnik Vili Belič, I. r. PROGRAMSKO-TEHNIČNO POROČILO Omejltev območja Območje zazidalnega načrta se razprostira na območju KS Želimlje, na prostoru med obstoječo osnovno šolo in samo vasjo Želimlje. Na severnem oziroma zahodnem delu področje omeju-jejo gozdne površine, na jugu pa meja območja sega preko medkrajevne ceste in se zaključuje na ravninskem delu. 25 na-ujnn kaziiiai.nkiu Mfirr.t %i:ijmi.ii: vs-sst; \ • \l. 12. srniua.it « i>»mi IJSI- Valorizacija pejsažnlh elementov glede na bodočo Izrabo povr-šin Območje zazidalnega otoka razdelimo v dve, glede na konfigu-racijo terena različni področji: zgornji, severni del, ki ga na skrajnem severu, severozahodu in zahodu omejujejo gozdne površine,, nad prometno zvezo šola-vas, je gričevnat, z različno orientiranimi pobočji in platoji, medtem ko je spodnji, južni del pretežno ravninski. Obrobje gozdnih površin in v samo območje segajočih pogozdenih jezikov je potrebno ohraniti kot ambien-talno-pejsažne elemente. Enaki kriteriji veljajo za strma pobočja, ki niso primerna za stanovanjsko izgradnjo, vendarso integralni del predvidene zazidave, ter služijo kot vmesni tamponi zelenja. Na gričevnatem delu zazidalnega otoka je zazidava prilagojena konfiguraciji terena, v kolikor \o dopušča pravilna orientacija samih objektov. Konfiguraciji terena je prav tako prilagojena gostotaoziroma izraba zemljišča. Obstoječo kmetijsko površino oziroma sadovnjak z gospodarskim poslopjem se ohrani ter v pejsažnem smislu predstavlja obrobno zeleno površino. Sadov-njaki, ki niso neposredno na zazidalnih površinah se ohranijo, oziroma vključijo v strukturo zelenih površin. Občutljivost gozdnega roba narekuje odmike samih objektov. Brežina, ki poteka vzdolž cestne zveze šola-vas ostane neizrab-Ijena, vendar kot zeleni pas z vrsto drevja. Urbanistična zasnova Pobočje je namenjeno izključno individualni stanovanjski iz-gradnji s spremljajočim programom: vzgojnovarstvena ustanova in družbeno-trgovski center. Gričevnato območje ima zaradi same zasnove zazidave in kon-figuracijo terena drugačen karakter kot zazidava v ravninskem delu otoka. Vrste stanovanjskih objektov s svojo postavitvijo spremljajo in izkoriščajo dane terenske in orientacijske možnosti, kar omogoča dvonivojsko zasnovo le-teh. V nižinskem delu otoka so objekti postavljeni v gruče, različno orientirani, z različnimi smermi slemen. Gručasta struktura nase-Ija omogoča skupne zelene površine, ki tvorijo vmesne prostore in zelene cezure. Stanovanjski objekti so pritlični z izkoriščenim podstrešjem (P+izkoriščeno podstrešje) s priključenimi garažami. Predla-gamo dva osnovna tipa. Tip A in tip B. Možne so tudi zrcalne izvedbe, pri ttpu A pa so možne variante glede na vhod v objekt. (Glej sheme in idejne skice). Predvidevajo se individualna kurišča na kurilno olje s cisternami nameščenimi v kleteh objektov. Parcele so glede na dogovor in posebno zahtevo KS v gričev-natem delu cca 700 m2. V nekaterih primeriji so upoštevane obstoječe parcelacije in zatečene lokacije oz. lokacijske doku-mentacije. Javni program Javni program vsebuje vzgojnovarstveno ustanovo in družbe-no-trgovski center. Vzgojnovarstvena ustanova Objekt vzgojnovarstvene ustanove je lociran na vzhodnem robu zazidalnega območja, neposredno ob obstoječi osnovni šoli. Lokacija je pogojena z možnostjo kombiniranja nekaterih dejavnosti in funkcij obeh objektov, ter z možnostjo eventual-nega združenja obeh objektov oziroma razširitvijo obstoječih kapacitet šole. Dostop oziroma dovoz je urejen is ceste, ki pove-zuje šolo in vas Želimlje, ter se končuje z manipulacijskim prosto-rom. Predvideno je min. 7 parkirnih mest za osebje. Dostop za pešce je urejen s severa in juga, tako da omogoča dobro dostop-nost s celotnega področja. Kapaciteta WU je cca 165 otrok na površini 4125 m2 in brutto etažni površini 1485 m2. Funkcionalne zelene površine so orientirane proti jugozahodu in se združujejo z zelenico bližnje stanovanjske gruče. Otroška igrišča in igralne površine so predvidena v pogozdenem delu območja WU in v sklopu same zelenice. Dodatne igralne površine je možno organi-zirati tudi na varovani gozdni površini, tako da bi površina sa-mega WU presegala zahtevanih 25 m2 na otroka. Družbeno-trgovski center je navezan na glavno nosilko prometa ter na cestno zvezo sever - jug, kar omogoča dobro dostopnost tako motornemu prometu (osebni in javni) ter pešcem. Center predvideva sledeči program: objekti osnovne oskrbe - samopostrežba z gostinskim lokalom, manjša ambulanta (prva pomoč), protor za KS in ostale družbe-nopolitične organizacije ter dvorana za okoli 300 oseb. Parkirne površine se navezujejo na obe obrobni cesti s kapaciteto 45 parkirnih mest. Zelene površine se združujejo z vmesnim pasom zelenja med dvema gručama stanovanjskih objektov. Celotna površina družbeno-trgovskega centra znaša 4410 m2, od tega znaša brutto etažna površina okoli 1500 m2. Glavne pešaške smeri potekajo na severu, kjer ob območju WU povezujejo stanovanjska območja na skrajnem severnem delu zazidalnega območja, na zahod proti obstoječemu naselju ter na vzhod po obstoječi poti v sklopu osrednje zelene površine. Zetene površine Zelene površine delimo na varovane površine gozda na severni in zahodni strani, zelene brežine, sadovnjake oziroma funkcio-nalni del obstoječega gospodarskega poslopja na skrajnem za-hodnem delu, zelene površine stanovanjskih gruč, WU in druž-beno-trgovskega centra. Obrobja ceste vzhod-zahod (zvezna cesta šola-vas) je ohranjeno ter se uredi kot enostranski drevo-red. Območja WU in centra sta z vrstami oz. gručami drevja ločena od stanovanjskih objektov. Zelene površine stanovanjskih gruč so urejene kot zelenice z otroškim igriščem ter gručami dreves. Promet Mreža cest je glede na hierarhijo omrežja pretežno stanovanj-skega oz. napajalnega značaja, z izjemo skrajne južne ceste, ki predstavlja medkrajevno cesto - osredno nosilko prometa (oseb-. nega in javnega). Vse obstoječe ceste so rekonstruirane, novo projektirane pa so: zvezna oziroma premostitvena cesta sever-jug ter krožna, enosmema napajalna cesta širine 3,5 m na skrajnem severnem delu zazidalnega otoka. Dovozi oziroma uvozi za posamezne skupine objektov oziroma za posamezne objekte so urejeni z znižanim cestnim robnikom. Obračališča na slepih krakih dovoz-nih cest so urejena v sklopu uvozov v garaže. Vse dvosmerne napajalne ceste so široke 5 m in imajo enostranski hodnik za pešce v širini 1,2 m. Urgentnemu prometu so dostopni vsi objekti tako stanovanjski, kakor tudi javni. Javni promet poteka po medkrajevni cesti in ima postajališče ob družbeno-trgovskem centru, od koder so optimalne pešaške poti v notranjost zazidalnega območja. Načrt zaklonišč Javni objekti: VVU glede na kapaciteto ustanove cca 160 otrok se predvideva zaklonišče v kleti objekta z zahtevano kapaciteto. Zaklonišče mora biti izvedeno in opravljeno po predpisih o zaklanjanju. Družbeno-trgovski center: Predvideva se zaklonišče v kletni etaži objekta, ki bo s svojo kapaciteto pokrival trgovski in družbeni center (KS, dvorana). Zaklonišče mora biti izvedeno in opremljeno po predpisih o zaklanjanju. PRAVILNIK K PREDLOGU ZAZIDALNEGA NAČRTA 1. člen Pravrlnik je sestavni del zazidalnega načrta za območje: VS-251 ŽELIMLJE 2. člen Pravilnik je obvezen za projektante in investitorje objektov vseh vrst na tem območju, nadalje za projektante in urejevalce zelenih površin, projektante in izvajalce ostalih komunalnih ureditev, tehnično in revizijsko komisijo, prav tako pa tudi za investitorja in izvajalce objektov ali naprav na tem območju. 3. člen Vsako odstopanje od načrtov, ki so sestavni del zazidalnega načrta, je dopustno le v izjemnih in utemeljenih primerih, ter ob polnem soglasju ustrezne službe občinske skupščine, organiza-cije, ki skrbi za pripravo zemljišča, prizadetih komunalnih organi- 27 zacij, odgovornega projektanta objektov ter odgovornega projek-tanta urbanistično arhitektonskega dela. Vse spremembe je vnesti v odgovarjajoče urbanistične doku-mente. Eventualne spremembe pri načrtih objektov mora projektirati odgovorni projektant istih. Vse sprenriembe zazidalnega načrta morajo biti opravljene po postopku, predpisanem z 10 do 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/7?). 4. člen Arhitektonsko urbanistični del upošteva idejne projekte objek-tov, ter določa: prometnice, namembnost zemljišča, tip zazidave, glavne karakteristike arhitekture, glavne mere, ki označujejo gradbene črte ter določa rezervate z določeno namembnostjo. 5. člen Odgovorni projektant arhitektonsko urbanističpega dela oz. njegova organizacija ima pravico in dolžnost sodelovati v te-hnični komisiji za realizacijoterslužbi za koordinacijo in nadzorv okviru kompetenc, ki izvirajo iz njegovega dela. 6. člen Odgovorni projektant arhitektonsko urbanističnega dela oz. njegova organizacija ima pravico in dolžnost sodelovati pri izboru materialov, barv ter detajlov pri objektih in zunanji uredi-tvi. 7. člen Površine, namenjene za stanovanjsko zazidavo so ločene od ostalih funkcionalnih površin zazidalnega otoka. Ostale površine so: prometne in pešaške površine ter zelene površine (zelenice, zeleni pasovi). Vse površine so označene v zazidalnem načrtu in ni dovoljeno spreminjati njihove namemb-nosti. 8. člen V želji, da ostane zazidava korceptualno in oblikovno enotna, je potreben kompleksen pristop k projektiranju. Ne more se obrav-navati zgolj posameznih objektov, ampak celoten sklop v posa-meznih gručah oziroma skupinah. 9. člen Stanovanjski objekti individualne izgradnje so delno podkle-teni, pritlični in z izkoriščenim podstrešjem delno ali v celoti. Garaže so priključene izven gabarita stanovanjskega dela, vendar pod skupno strešino. Predvidena sta dva tipa: tip A in tip B, oba sta možna v zrcalni obliki. 10. člen Kritina je možna v obliki cementnih zareznikov, salonitk ali bobrovcev v rdeči barvi ali temno rjavi barvi. Naklon strešine 32°-35°. Dovoljena so strešna okna, frčade in čopasti zaključki slemen strešin. Glede na terenske oblike (naklon, padec terena) so možne variante vertikalnih ttorisnih zamikov. 11. člerr Izbiro fasadnih materialov, barv, oblikovanje fasad, vrtnih ograj, javno razsvetljavo, morajo potrditi avtorji zazidalnega na-črta. Zaradi zagotovitve teh pogojev je potrebno sodelovanje avtorja urbanistično-arhitektonske zasnove do konca realizacije objektov. Enak pogoj velja za polihronijo. 12. člen Stanovanjski individualni vrtovi so integralni del objekta, zato morajo biti izvedeni pri vseh objektih, ter zaključeni z enotnimi lesenimi ograjami. Ozelenitev: ovijalke, plezalke, drevje, trava, nizko grmičevje. 13. člen Ureditev okolice stanovanjskih objektov (parterja) poteka v skladu z dinamiko gradnje. 14. člen Površine označene kot zelene (glej prilogo k zazidalnemu na-črtu) so mišljene, če niso posebej označene, kot travnate povr-šine. V načrtu so označene večje skupine avtohtonega drevja in zeleni pasovi. 15. člen vse obstoječe drevje na površinah je zaščiteno s tem pravilni- kond, to določilo ne velja za drevje, ki je neposredno na zazidalnih in prometnih površinah. 16. člen S potrditvijo postanejo določila tega pravilnika obvezna za vse partnerje, ki sodelujejo pri graditvi naselja. Organizacijaza ureje-nja zemljišča je dolžna poskrbeti za to, da je pravilnik sestavni del pogodbe z vsakokratnim investitorjem in izvajalcem del na nave-denem območju. 17. člen Odgovorna inšpekcijska služba mora ob vsakem odstopanju od načrtov ukrepati v smeri usklajevanja gradnje z načrti. 18. člen Za ureditev zelenic, nasadov, vrtov, dovozov ter druge ureditve ob objektih poskrbi investitor le-teh. Ureditev pripadajočega zemljišča je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. 19. člen Pri izvajanju zazidalnega načrta morajo biti upoštevani veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitamo-higijenski, varnostni in ostali predpisi. 20. člen Zazidalni načrt predstavlja osnovo za izdelavo dokumentacije za realizacijo z vsemi tehničnimi elementi (načrt zunanje uredi-tve, ceste, načrt komunalnih naprav in napeljav). 21. člen Zaključek in končna ocena izjave o hrupu. Priporočam, da je na najbolj izpostavljenih fasadah čim manj odprtin - oken in vrat, ki morajo biti dobro tesnjena in zvočno izolirana. Računska jakost hrupa v notranjih prostorih, z upošte-vanjem zgoraj navedenih predpostavk je manj kot jih dovoljujejo normativna določila (podnevi 35 dB (A) in ponoči 26 dB (A). 22. člen Vsi stanovanjski (obstoječi in novi) objekti imajo predvidene prostore za kesone za odpadke ob garažah. Prostori so nadkriti in urejeni. Javni objekti (VVU in družbeno trgovski center) imajo kesone oziroma kontejnerje na higiensko urejenih prostorih. 23. člen Normativi 120-180 m2 prebivalca za pasivno in aktivno rekrea-cijo prebivalstva na izvenmestnih območjih je dosežen na zelenih in gozdnih površinah v okolici zazidalnega otoka. 24. člen Zasnova vodovoda omogoča navezavo objektov, ki se sedaj preskrbujejo iz obstoječih vodovodov VR 58 in VR 59. (Želimlje-Skopačnik, Želimlje-Plesa) opuščeni objekti vodovodov lahko služijo kot rezerva za požarno vodo. 25. člen Pravni status vodovoda je mestnega značaja - mestni vodovod. Pogoj za izdajo uporabnih dovoljenj za stanovanjske in javne objekte je uporabno dovoljenje vodovoda in kanalizacije. Priklju-čevanje vseh obstoječih in novih objektov na kanalizacijo in vodovod je obvezno. 26. člen Ogrevanje stanovanjskih objektov je s individualnimi (ni možno predvideti sočasne gradnje) kurišči na kurilno olje. Mikrolokacija cisiern je razvidna iz situacije. Javni objekti se ogrevajo na kurilno olje; družbeno trgovski center ima lastno kurišče, VVU pa je možno priključiti na obstoječe kurišče podružne šole. 27. člen Obstoječa šola je podružna šola Škofljice (nižji razredi cca 30 otrok), tako da prirast prebivalcev ne bo presegel kapacitete šole. 28 obrazložitev Skladno s programom družbenoekonomskega razvoja občine LjubLjubljana Vič-Rudnik za leto 1979 je po naročilu Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič za območje VS-251 Želimlje izdelal osnutek zazidalnega načrta Urbanistični inštitut SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne 26/11-1980 obravnaval celotno gradivo osnutka zazidalnega na-črta in sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje VS-251 Želimlje. Javna razgrnitev osnutka je bila v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in prostorih Krajevne skupnosti Želimlje v časuod 2/12-1980 do 2/1-1981. V času javne razgrnitve so podali pisrriene pripombe občani Želimelj in lastniki zemljišč Jožica in Marija Tancek, Alojzija Kumše, Alojzija Virant, Alojz Kumše, Marija Rebolj, Angela Mu-rard, Čirila Intihar in Alojz Podlogar. V pripombah so občani izrazili nezadovoljstvo do prodaje in gradnje na zemljiščih, katera obdelujejo, hkrati po nekateri nava-jajo, da ne ugovarjajo gradnji za lastne potrebe. Krajevna skupnost Želimlje je dostavila sklep, iz katerega izhaja, da skupščina KS potrjuje zazidalni načrt z ugotovitvijo, da je potreben za razvoj in napredek kraja. V času po javni razgrnitvi so občani Želimelj podali ponovno pritožbo na osnutek zazidalnega načrta s predlogom, naj bi se za gradnjo izrabila neplodna zemlja. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je obravna-val pripombe na seji dne 25/2-1981 s sprejetjem sklepa, da glede na vsebino podanih pripomb Komite za urejanje prostora in varstvo okolja in Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo vskladita zazidalni načrt in podasta izvršnemu svetu dokončni predlog. Dokončni predlog je obravnaval izvršni svet na seji dne 26/8-1981 in sprejel naslednje sklepe: - Izvršni svet sprejme predlog zazidalnega načrta za območje VS-251 Želimlje in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem s stališčem, da se zamljišča, na katerih se vrši inten-zivna kmetijska dejavnost, zazidajo v zadnji fazi. - Oblikovalcem naloge »Ljubljana 2000« je podati pobudo, da v okviru te naloge preverijo razvoj Želimelj. IZVRŠNI SVET Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. I. SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik naseji zborazdruženegadeladne..... na seji zbora krajevnih skupnosti dne . . . . in na seji družbeno-političnega zbora dne.....sprejela Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS 260 - Velike Lašče. 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje VS 260 Velike Lašče, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije pod št. 733, v decembru 1979. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena Zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom dovoljuje izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim Ijudem in obča-nom, organizacijam združenega dela in skupnostim, pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi skupščine mesta Ljubljane in Ljubljanskem urbanističnemu za-vodu. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljub-Ijane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 350-13/78 Predsednik skupščine Oatum: občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič, I. r. PROGRAMSKO-TEHNIČNO POROČILO Omejltev območja: Območje VS-260 Velike Lašče predvideno za obdelavo na nivoju zazidalnega načrta, leži na ravninskem delu, dvignjenem nad1 magistralno cesto Ljubljana-Kočevje. Na vzhodu meji na cestni - varovalni pas, na severu na obstoječe naselje Svete Trojice, katerega del je vključen v samo območje, na jugu in zahodu pa na proste zelene površine, pretežno kot kmetijske površine. 29 l'iu:ni>n; i\/.i\n\ \n;\ \\*wv\ vixiki; vs-jmjo Valorizacija pejsažnih elementov: Območje je v osrednjem delu rahlo valovito, ter se spušča proti jugu. Večje višinske razlike se pojavljajo v skrajnem jugozaho-dnem delu ter osrednjem južnem delu. Območje je travnato, le na redkih delih ozelenjeno s skupinami dreves in grmičevja. Te skupine je potrebno, v kolikor to dopušča sama postavitev stano-vanjskih objektov, ohraniti. Kraška jama na južnem robu območja je intenzivno ozelenjena (drevje) se ohrani v celoti, vendar je potrebna dobra zaščita (ograja). Obstoječa breza, v plitki vrtači se ohrani, ker se vključi v območje, ki je namenjeno izgradnji objekta osnovne oskrbe. Celotno območje s svojo konfiguracijo in usmerjenostjo (pa-dec terena) protl Velikim Laščam daje dobre pejsažno-vedutne pogoje, zato so sami stanovanjski objekti orientirani proti jugu, to je proti Velikim Laščam. Enako velja za poglede proti zahodu na hribovito zaledje in proti vzhodu na dolino. Urbanistična zasnova - organizacija območja: Obravnavano območje ima karakter individualne izgradnje, na severnem delu pa do neke mere dopolnitev obstoječe izgradnje. Osrednji in južni del sta zasnovana v obliki posameznih skupin oziroma gruč stanovanjskih objektov, vezanih na skupno do-vozno cesto. Postavitev objektov z različno orientacijo oziroma različno usmerjenimi slemeni daje videz strnjenosti oziroma kompaktnosti gruče, ustvarja povezanost in hkrati zagotavlja intimnost oziroma neodvisnost posameznih objektov. Zaradi raz-gibanosti terena, gruča daje videz vejstičnosti in oblikovno pou-darja značilnosti objektov samih, ter preprečuje monotonost. Stanovanjski objekti so praviloma tipski z možnostjo različ-nega oblikovanja elementov fasad. Predviden je osnovni tip A, ki ga ima varianta glede na orientacijo, zrcalno izvedbo ter glede na dostopnost (spremenjen vhod in uvoz v garažo). Objekt je delno podkleten, s pritličjem in izkoriščenim podstrešjem. Garaža je izven tlorisnega gabarita bivalnega dela objekta, vendar pod isto strešino. Streha je dvokapnica s slemenom v dveh višinah; na-klon 35°, kritina salonitka v rdeči ali temno rjavi barvi. Ogrevanje je predvideno z individualnimi kurišči na kurilno olje (mazut) s cisterno nameščeno v kleti objekta. Prometna ureditev: Območje se napaja z odcepom z magistralne cestne zveze Ljubljana-Kodevje. Priključek oziroma odcep je v varovalnem pasu 60 m, ter urejen glede na projekte za rekonstrukcijo ceste (RSC). Ob odcepu je potrebno predvideti postajališče javnega prometa. Magistralna cesta je preko zvezne ceste vzhod-zahod (napajalna, dvosmerna cesta širine 5,0 m) povezana z osrednjo prometno žilo v območju. Cesta poteka v smeri sever-jug ter na severu povezuje že obstoječe stanovanjske objekte z ostalim območjem. Z uvedbo novega, preglednejšega in varnejšega prik-Ijučka se ukine obstoječi dovoz na obravnavano območje. Osred-nja stanovanjska cesta (dvosmerna, v širini 5,00 m ter z dvostran-skim hodnikom za pešce v širini 1,5 m) svojim jugozahodnim krakom omogoča navezavo na sosednja območja, z južnim kon-cem pa nakazuje možnost prodora proti Velikim Laščem. Vse stanovanjske, dovozne ceste so široke 5,00 m z enostran-skim hodnikom za pešce. Uvozi do posameznih objekotv so reševani s spuščenimi robniki. Predvideva se nekoliko parkirnih mest, ki so organizirana na robovih cest in na prostorih pred garažami. Obračališča na slepih krakih stanovanjskih cest so organizi-rana ali v T obliki same ceste, ali z razširjenimi uvozi v garaže oziroma na prostorih, ki so predvideni za odstavna mesta. Urgentnemu prometu je omogočen dostop do vseh objektov. Javni program: Zaradi pomanjkanja objektov osnovne oskrbe v bližnji okolici območja se predvidi objekt te vrste v osrednjem delu območja, navezan na zvezno cesto vzhod-zahod. Program objekta vsebuje osnovno oskrbo ter manjši bife. Napajanje objekta se vrši ločeno z uvozom iz osrednje stanovanjske ceste. Parkirna mesta so organizirana na južni strani ob sami zvezni cesti ter v samem območju objekta (26 p. m.)- Možno je organizirati dodatnih 6-10 parkirnih prostorov. Površina območja je 2146 m2, bruto etažna površina objekta je cca 750 m2. Zelene površine: Osrednji fond zelenih površin predstavljajo individualni vrtovi. Proste zelene površine so locirane ob kraški jami, v podaljšku zvezne ceste (možnost kasnejšega podaljšanja le-te) ter ob iz-stopu osrednje stanovanjske ceste na skrajnem jugu. Javne ze-lene površine so urejene tudi v samem zazidljivem območju objekta osnovne preskrbe, ter na nekaterih obrobnih delih ob-močja kot navezave na zelene površine izven območja VS-260. Načrt zaklonišč: Javni objekt Objekt osnovne oskrbe ima zaklonišče v kletni etaži, dimenzio-niran glede na kapaciteto. Možno je organizirati dvonamembnost prostorov. Vsa zaklonišča morajo biti izvedena in opremljena po predpisih o zaklanjanju. IZRAČUNSKI PRIKAZ POVRŠIN Obstoječa zazidljiva površina Zazidljiva površina stan. objektov Zazidljiva površina javnega objekta Zazidljiva površina skupaj Cestno prometne površine (motorni in statični promet) Cestno prometne površine (motorni in statični promet) Cestno prometne površine 6.877 37.135 2.146 46.158 4,61 ha 670 670 (prometzapešce) 1.672 Zelene javne površine (proste) 4.847 Nezazidljivepovršineskupaj 13.219 1,30 ha CelotnapovršinaVS-260 59.395 5,93 ha Bruto etažna površina - obstoječa 1.500 Bruto etažna površina - individualne izgradnje • 12.197 Brutoetažnapovršinajavnegaobjekta 750 Brutopovršinaskupaj 14.447 Izkoristek bruto 0,24 Izkoristek neto 0,32 Število obstoječih objektov 7 Število novopredvidenih objektov 67 Skupaj 74 Številoobstoječihprebivalcev 35 Število novopredvidenih stanovalcev 330 Skupaj 365 Številoprebivalcev/ha 61.4 preb./ha Obstoječazazidanapovršina 750 Zazidana stanovanjska površina 6.990 Zazidana površina javnega objekta 650 Zazidana površina skupaj 8.390 Zelene površine stanovanjskih vrtov 44.150 Zelenepovršinejavnegaobjekta 958 Skupaj 45.108 Ostale površine 568 Zazidljiva površina skupaj 45.676 m2 % Zazidljiva površina 45.676 77,0 Cestnoprometnapovršina 8.372 14,0 Proste, zelene površine 5.347 9,0 CelotnapovršinaVS-260 59.395 100,0 31 PRAVILNIK ZA IZVAJANJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE VS-260 VELIKE LAŠČE 1. člen Pravilnik je sestavni del zazidalnega načrta za območje: VS-260 VELIKE LAŠČE 2. člen Pravilnik je obvezen za projektante in investitorje objektov vseh vrst na tem območju, nadalje za projektante in urejevalcezelenih i površin, projektante in izvajalce ostalih komunalnih ureditev, tehnično in revizijsko komisijo, prav tako pa tudi za investitorja in izvajalca objektov ali naprav na tem območju. 3. člen Vsako odstopanje od načrtov, ki so sestavni del zazidalnega načrta, je dopustno le v izjemnih in utemeljenih primerih, ter ob polnem soglasju ustrezne službe občinske skupščine, organiza-cije, ki skrbi za pripravo zemljišča, prizadetih komunalnih organi-zacij, odgovornegaprojektantaobjektovterodgovornegaprojek-tanta urbanistično arhitektonskega dela. Vse spremembe je vnesti v odgovarjajoče urbanistične doku-mente. Eventualne spremembe pri načrtih objektov mora projek-tirati odgovorni projektant istih. Vse spremegabe zazidalnega načrta morajo biti opravljene po postopku, predpisanem z 10. do 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/72). 4. člen Arhitektonsko urbanistični del upošteva idejne projekte objek-' tov, ter določa: prometnice, namembnost zemljišča, tip zažidave, glavne karakteristike arhitekture, glavne mere, ki označujejo gradbene črte ter določa rezervate z določeno namembnostjo. 5. člen Odgovorni- projektant arhitektonsko urbanističnega dela oz. njegova organizacija ima pravico in dolžnost sodelovati v te-hnični komisiji za realizacijo terslužbi za koordinacijo in nadzor v okviru kompetenc, ki izvirajo iz njegovega dela. 6. člen Odgovorni projektant arhitektonsko urbanističnega dela oz. njegova organizacija ima pravico in dolžnost sodelovati pri izboru materialov, barv ter detajlov pri objektih in zunanji uredi-tvi. 7. člen Površine, namenjene za stanovanjsko zazidavo so ločene od ostalih funkcionalnih površin zazidalnega otoka. Ostale površine so: prometne in pešačke površine ter zelene površine (zelenice, zeleni pasovi). Vse površine so označene v zazidalnem načrtu in ni dovoljeno spreminjati njihove namemb-nosti. 8. člen V želji, da ostane zazidava konceptualno in oblikovno enotna, je potreben kompleksen pristop k projektiranju. Ne more se obravnavati zgolj posameznih objektov, ampak celoten sklop v posameznih gručah oziroma skupinah. 9. člen Stanovanjski objekti individualne izgradnje so delno podkle-teni, pritlični in z izkoriščenim podstrešjem delno ali v celoti. Garaže so priključene izven gabarita stanovanjskega dela, vendar pod skupno strešino. Predvidena sta dva tipa: tip A in tip B, oba sta možna v zrcalni obliki. 10. člen Kritina je možna v obliki cementnih zareznikov, salonitk ali bobrovcev v rdeči barvi ali temno rjavi barvi. Naklon strešine 32°-35°. Dovoljena so strešna okna, frčade in čopasti zaključki slemen strešin. Glede na terenske oblike (naklon, padec terena) so možne variante vertikalnih tlorisnih zamikov. 11. člen Izbiro fasadnih materialov, barv, oblikovanje fasad, vrtnih ograj, javno razsvelljavo, morajo potrditi avtorji zazidalnega na-črta. Zaradi zagotovitve teh pogojev je potrebno sodelovanje avtorja urbanistično-arhitektonske zasnove do konca realizacije objektov. Enak pogoj velja za polihronijo. 12. člen Stanovanjski individualni vrtovi so integralni del objekta, zato morajo biti izvedeni pri vseh objektih, ter zaključeni z enotnimi -lesenimi ograjami. Ozelenitev: ovijalke, plezalke, drevje, trava, nizko grmičevje. 13. člen Ureditev okolice stanovanjskih objektov (parterja) poteka v skladu z dinamiko gradnje. 14. člen Površine označene kot zelene (glej prilogo k zazidalnemu na-črtu) so mišljene, če niso posebej označene, kot travnate povr-šine. V načrtu so označene večje skupine avtohtonega drevja in zeleni pasovi. 15. člen Vse obstoječe drevje na površinah je zaščiteno s tem pravilni-kom, to določilo ne velja za drevje, ki je neposredno na zazidalnih in prometnih površinah. 16. člen S potrditvijo postanejo določila tega pravilnika obvezna za vse partnerje, ki sodelujejo pri graditvi naselja. Organizacija za ureja-nje zemljišča je dolžna skrbeti za to, da je pravilnik sestavni del pogodbe z vsakokratnim investitorjem in izvajalcem del na nave-denem območju. 17. člen Odgovorna inšpekcijska služba mora ob vsakem odstopanju od načrta ukrepati v smeri usklajevanja gradnje z načrti. 18. člen Za ureditev zelenic, nasadov, vrtov, dovozov ter druge ureditve ob objektih poskrbi investitor le-teh. Ureditev pripadajočega zemljišča je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. 19. člen Pri izvajanju zazidalnega načrta morajo biti upoštevani veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higijenski, varnostni in ostali predpisi. 20. člen Pozicije smetnjakov so določene v ZN in so obvezne ter pri-merno urejene in zaščitene. 21. člen Zazidalni načrt predstavlja osnovo za izdelavo dokumentacije za realizacijo z vsemi tehničnimi elementi (načrt zunanje uredi-tve, ceste, načrt komunalnih naprav in napeljav). 32 obrazložitev S sprejetjem odloka o dopolnitvi odloka o urbanističnem pro-gramu mesta Ljubljane je bilo območje VS-260 Velike Lašče določeno za zazidljivo površino z namembnostjo površin za sta-novanja ter zahtevana izdelava zazidalnega načrta. Skladno s programom družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik in po naročilu Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič je osnutek zazidalnega načrta izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije. Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne 26/11-80 obravnaval celotno gradivo osnutka zazidalnega načrta in sprejel sklep o enomesečni javni razgrnitvi. Javna razgrnitev je bila v avli stavbe občine Ljubljana Vič-Rudnik in na sedežu Krajevne skupnosti Velike Lašče od 24/12-1980 do 24/1-1981. l»o končani javni razgrnitvi je Krajevna skupnost Velike Lašče dne 10/2-1981 dostavilasklepsvetaKS iz kateregaje razvidno, da svet KS zazidalni načrt sprejema in podpira stališča občanov Malih Lašč, ki so podali pripombo na ukinitev obstoječega prik-Ijučka na magistralno cesto Ljubljana-Kočevje. Pripombo je obravnaval Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 25/2-1981 in ugotovil, da pripombi za ohranitev priključka ni možno ugoditi, ker zanj Republiška skupnost za ceste ne poda soglasja. V času po javni razpravi so bile podane dodatne pripombe k predlogu zazidalnega načrta s strani Anice in Ivana Glavan, s predlogom za črtanje predvidene stanovanjske hiše ob obstoječi hiši, Marije in Janeza Merjasec, s predlogom za ohranitev pomož-nega gospodarskega poslopja ter Janeza Košir in Ane Jakič, s predlogom za ohranitev obdelovalne zemlje. Izvršni svpt SO Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne,25/3-81 v zvezi z navedenimi pripombami sprejel sklep, da se predlog zazidalnega načrta umakne z dnevnega reda seje občinske skup-ščine. IS SO je na isti seji obravnaval podane pripombe in ugoto-vil, da je možno ugoditi predlogu tov. Anice in Ivana Glavana za črtanje stanovanjske hiše, da ohranitev pomožnega gospodar-skega objekta tov. Marije in Janeza Merjasec v sklopu organizira-nega naselja ni možno upoštevati, v zvezi s pripombami tov. Janeza Košir in Ane Jakič pa sprejel sklep, da se z realizacijo zazidalnega načrta na kmetijskih površinah počaka vse do tedaj, dokler.so te površine uporabljene za kmetijsko proizvodnjo. Na sestanku dne 29/6-1981 v Velikih Laščah je bil ponovno obravnavan predlog zazidalnega načrta, za katerega se je KS Velike Lašče pozitivno izjasnila. Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne 19/8-1981 sprejel sklep, da posreduje predlog zazidalnega načrta s stališči do pripomb za območje VS 260-Velike Lašče delegatski skup-ščini v dokončni sprejem, s tem, da se z realizacijo predvidenih stanovanjskih objektov na kmetijskih površinah počaka vse do tedaj, dokler teče na teh površinah intenzivna kmetijska proi-zvodnja. IZVRŠNI SVET Na podlagi 17. člena zakona u razlastitvi in o prisilnem prenosu napremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združe-nega dela dne . . . .in zbora krajevnih skupnosti dne .....sprejela Odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo črpališča II. za kanalsko vodo v kanalskem omrežju vpliv nega območja vodarne Brest. 1. Gradnja črpališča II. za kanalsko vodo na delu parcele št. 758 k. o. Tomišelj je v splošnem interesu. 2. V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca IPK Ljubljana, TOZD Kanaiizacija je dopustna uvedba razlastitvenega postopka za del parc. št. 758 k. o. Tomišelj, last Strle Franca iz Bresta št. 42. 3. Lokacijo kanalskega omrežja vplivnega območja vodarne Brest ponazarja grafični prikaz v lokacijski dokumentaciji št. l_D št. 24598/79 od maja 1979, ki jo je izdelal zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem. 4. Zoper to odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, ki se začne s tožbo v 30 dneh po prejemu te odločbe, pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani. 5. Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: 464-151/81 Ljubljana, dne Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: VILI BELIČ, I. r. obrazložitev IPK Ljubljana, TOZD Kanalizacija bo pričela graditi kanalsko omrežje vplivnega območja vodarne Brest. Prvo fazo gradnje predstavlja kanalski sistem »A« za naselja Matena, tška Loka, Brest, Vrbljenje in Strahomer s čistilno napravo ter pripadajočimi črpališči. Trasa kanalizacije zbiralnika sistema »A« poteka delno po zazidalnih površinah,,delno po kmetijskih površinah in delno po cestah z varovalnimi pasovi. Strokovne službe TOZD Kanalizacija so si od vseh prizadetih lastnikov zemljišč pridobile pismeno soglasje za gradnjo kanali-Zacije, razen od Strle Franca iz Bresta 42, ki je lastnik parc. št. 758 k. o. Tomišelj. Del tega zemljišča je investitorju potreben za gradnjo črpališča II. za kanaisko vodo. Ker je v danem primeru nujno uvesti razlastitveni postopek, je TOZD Kanalizacija vložila zahtevek za izdajo ugotovitve odločbe, da je gradnja črpališča na zemljišču parc. št. 758 k. o. Tomišelj v splošnem interesu in da je ta splošni interes v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana. stališče predlagatelja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odločbe o ugotovitvi sptošnega interesa za gradnjo črpališča II. na kanalsko vodo v kanalskem omrežju vplivnega območja vo-darne Brest na parceli št. 758 k. o.Tomišelj obravnaval na svoji 118. seji dne 19. 8. 1981 in jo posreduje delegatski Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. Izvršni svet odgovori na vprašanja delegatov — odgovori na vprašanja KRAJEVNA SKUPNOST GAUEVICA VPRAŠANJE, postavljeno na seji delegacije dne 23/3-1981. Delegacija predlaga IS SO, da naj poročilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vsebuje v posebnem delu vse ukrepe storjene za povečanje prometne varnosti Dolenjske ceste, predvsem v smislu svetlobne signalizacije, ureditve in osvetlitve prehodov za pešce. Prav tako naj to poročilo pojasni zakaj Dolenjski most ni bil zgrajen po odločbi republiškega sekreta-riata za urbanizem, ki je predvidevala semaforiziran izvoz Orlove ulice v smeri centra. Zahtevo utemeljujemo s tem, da je resno ogrožena življenjska varnost vseh udeležencev v prometu, predv-sem pa pešcev in šolarjev. KS kljub številnim prizadevanjem prekOvdelegatskih skupščin, Sveta, Odbora in RSC ter drugih odgovornih dejavnikov namreč še ni uspela v svojih prizadeva-njih, kljub izredni pomoči PM Rudnik. ODGOVOR Razlog za opustitev ureditve semaforiziranega križišča Orlove ulice z Dolenjsko cesto, po izdanem lokacijskem in gradbenem dovoljenju Republiškega sekretariata za urbanizem, je bil sklep koordinacijskega odbora za spremljanje 10-letnega programa gradnje cest v Ljubljani o skrčenju investicije za ureditev ob-močja Karlovškega mostu. Komisija za tehnični pregled prometne ureditve je 30/10-1S79 ugotovila, da je kljub temu potrebno urediti začasno semaforizi-rano križišče, za kar je bila že predhodno po razpisu Republi-škega sekretariata za urbanizem izvršena lokacijska razpfava. Investitor, Republiška skupnost za ceste, si je za spremembo ureditve križišča pridobil v letu 1980 lokacijsko dokumentacijo in . soglasje izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik, v katerem je poudarjena zahteva po semaforizaciji in čimprejšnji ureditvi. KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVO VPRAŠANJE, postavljeno na seji delegacije dne 25/5-1981. Krajani KS Trnovo in Stranske poti so vložili pismeno pritožbo - zahtevo za ureditev kanalizacije ob Stranski poti, ker je sedanje stanje nevzdržno, ker talna voda vdira v stanovanjske hiše. Stanje se je bistveno poslabšalo s tem, ko je bil v zazidalnem območju Murgel teren nasipan za več kot en meter in sedaj talna voda pritiska na to območje. Predlagamo, da pristojni organ pri SO Ljubljana Vič-Rudnik poskrbi za strokovni ogled in ukrene potrebno za ureditev kanali-zacije v tej ulici. (Sedaj namreč kanalizacije ni, površinske vode se mešajo s fekalnimi in je nevarnost okužbe širšega območja). ODGOVOR Po ogledu stanja in pregleda dokumentacije meteorne in fe-kalne kanalizacije Murgel je ugotovljeno, da se zaradi nasipava-nja zemljišča v Murglah niso spremenile razmere za odvajanje meteome vode. Vsa meteorna kanalizacija je namreč speljana v odprte jarke, ki vodo odvajajo v Mali graben. Slabo odvodnjavanje in zadrževanje vode v odvodnih jarkih ob Stranski poti, je posledica - nevzdrževanih odvodnih jarkov, - zamašenih in neustreznih propustov v dovoznih poteh do posameznih hiš in cestnem telesu. Lastniki hiš ob Stranski poti vodijo fekalne odplake iz pretoč-nih greznic direktno v te jarke, kar stanje še higiensko poslab-šuje. Stanje bi se izboljšalo, če bodo odprti jarki očiščeni, propusti ustrezno dimenzionirani in višinsko usklajeni, fekalne odplake pa sproti praznjene iz greznic. 34 Za popolno sanacijo je potrebno urediti meteorno in fekalno kanalizacijo. Ker uredlte fekalne kanalizacije ni vključena v sred-njeročni plan razSirjene reprodukcije objektov in naprav indivi-dualne komunalne porabe predlagamo, da KS Trnovo vključi ta dela v svoj plan, v okviru katerega se bo razrešll tudi način flnanciranja. Meteoma kanalizacija spada v kolektivno komu-nalno porabo, zato bo gradnja bremenila v celoti Investitorja oz. lastnlke hiS. KRAJEVNA SKUPNOST MURGLE VPRAŠANJE, postavljeno na seji delegaclje dne 22/4-1981. MokrSka ulica )e najbolj frekventna ullca v KS Murgle. V času slabega vremena so razmere na ulici nemogoče In nevzdržne za pešce KS Murgle, kakor tudl za prebivalce druglh KS (na Mokrškl ullcl Je namreč končna postaja avtobusa št. 1). Ker Je Mokrska ullca zelo obremenjena s prometotn In to tovornlm (gradnja novlh Murgel) in osebnim (WZ) |e zaradl neurejenosti cestišča In pločnlkov zelo nevarna za otroke, ki hodljo v Solo oz. tu prebivajo. MokrSka ulica ima že položeno kanalizacijo, plin in vodo, ter zaradi tega smatramo, da se lahko posledice neurejenosti in obremenitve ceste pokažejo tudi na omenjenih napeljavah, to pa bi povzročilo dodatne stroške. Zaradi pogostega tovornega prometa ponavadi preko mere naloženih tovornjakov, se vibracije prenašajo na stavbe ob ulici in povzročajo zaenkrat še rnanjše poškodbe. ODGOVOR Rekonstrukcija Mokrške cesteje s 50% (odstotnimi) stroški predračunske vrednosti iz let 1978 zajeta v ceni izhodiščnih stroškov soseske Murgle III. A faza in je bila v planu izgradnje komunalnih objektov in naprav za III. fazo. Novo projektirana trasa Mokrške ceste na obstoječo Vipavsko cesto zahteva odv-zem posesti lastnika JARC in odstranitev garažnih objektov ter obrtne delavnice. Zato je rekonstrukcija odvisna od omenjenega postopka in tudi od financiranja lastnikov že obstoječih objektov ob Mokrški cesti. VPRAŠANJE, postavljeno na isti seji V KS Murgle in okolici so bili napeljani odvodni - drenažni kanaii, kateri so odvajali odvečne meteorske vode v potok Mali graben. Zaradi gradnje Murgel in nikakšnega vzdrževanja teh kanalov pa so nastali problemi in sicer: - Cesta v Mestni log je ob vsakem deževju delno prekrita z vodo, - kanal ob Cesti v Murgle (od novih hiš IS do Malega grabna) je leglo umazanije in morda v bodočnosti tudi bolezni. Ker je takih primerov več, prosimo za pojasnilo, kdo je odgovo-ren za urejanje in vzdrževanje odvodno-drenažnih kanalov. ODGOVOR Drenažni jarki so bili pred dograditvijo Murgel posestni mejni jarki. Z dograditvijo Murgel so se ti jarki speljali v cevi, ki se iztekajo v rokav Malega grabna. Glede na inšpekcijski ogled in ugotovitve Vodnogospodar-skega inšpektorja, je potrebno iztoke v rokavu Malega grabna očistiti (kosovni material in jezato zadolžena KS Murgle), nato pa bo Vodnogospodarsko podjetje očistilo rokav Malega grabna, ki je bil pri izvedbi pripravljalnih del regulacije Malega grabna zasut. Ko bodo omenjene naloge izvedene, bo Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič opravil enkratno čiščenje drenaže. Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja in Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič VPRAŠANJE, postavljeno na isti seji Načrt za odlagališče smeti na Cesti dveh cesarjev. Ker smo dobili na vprašanje o ureditvi odlagališča smeti poja-snilo, da so študije predložene v Delegatskem gradivu št. 36 - Skupščine mesta Ljubljane zavrnjene, predlagamo, kot prizadeta KS, da pred/agatelji nove Studije predlože v prvi vrsti tudi po-trebna soglasja sanitarne In druglh inšpekcij o ureditvi in zaščitl objekta in seveda okolice. Prav tako zahtevamo, da so v študiji predvidene zelo stroge sarikcije za neupoštevanje zahtev odgovornlh Inšpekcij (sankclje v sedanji študlji so bile namreč smešno nlzke). V novi študiji naj se prouče tudi možnostl dodatnih lokacij za odlagališča mesta Ljubljane. ODGOVOR Za novo odlagališče oz. centralno santtarno deponljo na Barju onkraj Curnovca smo Izdelall investicijski program In lokacijske smernice. Lokacijske smernice so že bile predmet predlokacljske obravnave, kl se je je udeležil tudi pradstavnik KS Murgle. V smlslu določil Zakona o investlcijskl dokumentacijl sedaj obravnava Investicljski program recenzljska komislja, kl bo po-sebno pozornost posvetila tudl sanltarno-tehnlčnlm In hlgien-skim vidikom urejanja deponije. Istočasno se prlpravljatudl loka-cijska dokumentacija za deponljo. Do kasnitev prl Izdelavi loka-cijske dokumentacije je prišlo zaradf problematične finančne konstrukcije investicije, kar je do določene mere vplivalo tudi na pripravo lokacijske dokumentacije. Povezano z reševanjem problematike centralne sanitarne de-ponije na Barju pripravljamo tudi celovit projekt ravnanja s ko-munalnimi odpadki naobmočju Ijubljanskih občin, vokviru kate-rega bodo predlagane in ovrednotene mimo drugega tudi alter-nativne lokacije sanitamih deponij in pa možnosti sodobnih tehnologij predelave komunalnih odpadkov v sekundarne suro-vine in - ali energijo. Komunalno podjetje Ljubljana Fedor Žigon, dipl. ing. arh. DK št. 36 - OŠ OSKAR KOVAČIČ VPRAŠANJE, postavljeno na seji SO dne 25/2-1981. Pri navajanju vzroka za pomanjkanje in fluktuacijo usposoblje-nih pedagoških kadrov smo ugotovili, da reševanje teh proble-mov v planu 1981/1985 ni konkretizirano glede reševanja stano-vanjskega vprašanja prosvetnih delavcev. To pa je najbolj pereče vprašanje. Tudi povečanje števila kadrovskih štipendij ne more rešiti fluktuacijskega problema, če stanovanjsko vprašanje peda-goških delavcev ne bo ustrezno rešeno. Prosili bi konkretnejši plan glede tega vprašanja. ODGOVOR V osnovnih šolah na področju naše občine poučuje preko 10% kadra z neustrezno izobrazbo (v šolskem letu 1979/80 - 12,8%, 1978/79 - 14,3%, 1977/78 - 12,5%). Posebno slaba je struktura kadra, ki dela v oddelkih PB. V šolskem letu 1979/80 je bilo kar 45,5% teh učiteljev z neustrezno izobrazbo (šolsko leto 1978/79-34,8%, 1977/78 - 34,8%). Razen v oddelkih PB je največ neu-strezno izobraževanih kadrov za pouk tehnične vzgoje, matema-tike in fizike, glasbene vzgoje, telesne vzgoje in razredni pouk. Pričakovati je, da se bo v naslednjih letih stanje delno izbolj-šalo z načrtnim štipendiranjem. Mestna izobraževalna skupnost razpisuje štipendije izključno za navedena deficitarna področja in v letu 1980 je prvič podelila vse štipendije. Število kadrovskih štipendistov v aprilu 1981 je naslednje: 41 za razredni pouk, 14 za matematiko in fiziko, 14 za tehnično vzgojo in 17 za telesno vzgojo. Kadrovsko strukturo v oddelkih PB bi bilo mogoče najhitreje izboljšati z dodatnim izobraževanjem učiteljev sofinanciranih po-dročij (slavisti, anglisti, biologi, zgodovinarji). Občinska izobraže-valna skupnost je že dala pobudo, da se v posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev dogovorijo o pripravi ustrez-nega izobraževalnega programa. Eden od vzrokov za deficit kadrov navedenih profilov je v tem, da šole ne morejo zagotoviti stanovanj. Rešitev bi bilo treba iskati v združevanju sredstev za stanovanjske potrebe. V letu 1980 so osnovne šole v naši občini zbrale na skladih skupne porabe za stanovanjske potrebe skupno 3,469.646 din. S tako vsoto, ki bi jo pravilno naložili, bi lažje reševali stanovanjsko problematiko. 35 KRAJEVNA SKUPNOST GALJEVICA VPRAŠANJE, postavljeno na seji SO dne 22/4-1981. V informaciji o poslovanju organizacij združenega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 je navedeno, da bodo vsi vzgojnoizobraževalni objekti, ki so v gradnji iz sredstev samopri-spevka II, zgrajeni v letu 1981, razen Osnovne šole Krim-Rudnik. Zakaj izgradnja Oš Krim-Rudnik ni predvidena v letu 1981, kakor je predvideno v planskih dokumentih? ODGOVOR Izvajalcu SGP Grosuplje je bil na njegovo vlogo podaljšan rok dograditve osnovne šole, zaradi vremenskih neprilik in utrjevanja terena. Končni rok dograditve šole, ki ga je izvajalec del sprejel za OŠ Krim-Rudnik, je 31/12-1981. Občinski komite za družbene dejavnosti DK št. 37 VPRAŠANJE, postavljeno na seji SO dne 1980. V predlogu razmestitve izvajanja vzgojnoizobraževalnih pro-gramov in števila oddelkov 1. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji, ki je bil objavljen v DELU dne 29/10-1980, nista predvideni pri šolskem centru za kemijo, metalurgijo in papirništvo Ljubljana, Aškerčeva 7, papirniška in metalurška usmeritev, čepravsta bili obe usmeritvi določeni vsamoupravnih sporazumih o temeljih planov posebnih izobraževalnih skupnpsti za obdobje 1981-1985 (priloga Poročevalca Skupščine SR Slove-nije z dne 25/9-1980) na Aškerčevi 7 v Ljubljani. Strokovne razprave, ki so se dolgo odvijale v posebnih izobra-ževalnih skupnostih so pokazale, da je edina možnost izvajanja izobraževanja papirniških delavcev prav na Aškerčevi 7. Na Poko-pališki 33 v Ljubljani kjer naj bi se po tem predlogu objavljenem v DELU izvajalo izobraževanje, sr'">h nimajo prostorov in fizičnih možnosti za to. Podobno je tua.«. metalurško usmeritvijo, kjer je bilo dogovorjeno, da se bo na Aškerčevi 7 poleg metalurškega tehnika izobraževal še livar. Šolske delavnice tehniških šol na, Gorupovi 8 so za to izobraževanje v celoti opremljene. Po najno-vejšem predlogu pa naj bi se metalurška usmeritev izvajala v Šolskem centru pri Litostroju. Sprašujemo, kako je mogoče, da pride do tako neusklajenega delovanja, zakaj se strokovne ugotovitve v celoti negirajo, zakaj se ne spoštujejo sklepi in stališča skupščin posebnih izobraževal-nih skupnosti in kdo bo nosil vse moralne in materialne posledice teh odločitev, ki bodo povzročile nepopravljivo škodo združe-nemu delu pri izobraževanju papirniških in metalurških delavcev in močno zavrle razvoj delegatskih in samoupravnih odnosov na tem področju. ODGOVOR Ena od osnovnih izhodišč preobrazbe srednjega šolstva v Slo-veniji je zahteva, da vzgojnoizobraževalna organizacija, ki izvaja določeno usmeritev, združuje vse stopnje vzgojnoizobraževal-nega programa. KPM je doslej izobraževala za poklice treh usme-ritev - kemijske, metalurške in papirniške, ki se uvrščajo v tri različne posebne izobraževalne skupnosti. V metalurški in papir-niški usmeritvi je izvajala samo V. stopnjo programa, medtem ko sta Izobraževalni center Litostroj in Šolski center tiska in papirja izobraževala v istih programih za poklice III. in IV. stopnje zahtev-nosti. Izhajajoč iz spoznanja, da razdrobljeno izobraževanje ne do-sega zastavljenih smotrov reforme in ne omogoča kvalitetne izpeljave novih vzgojnoizobraževalnih programov, smo v Ljub-Ijani povsod, kjer je bilo možno, v največji meri upoštevali načelo stopenjske povezanosti programov in vertikalne prehodnosti za pridobivanje strokovne izobrazbe. Predlog razmestitve izvajanja vzgojnoizobraževalnih progra-mov srednjega usmerjenega izobraževanja je Ljubljana 28/10-1980 predložila Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki gajedala v javno razpravo. Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije je ob upoštevanju pisnih pripomb iz javne razprave 25/12-1980 predlog potrdila in sprejela mrežo matičnih šol. Menimo, da sedanja razmestitev učnovzgojnih programov v metalurški in papirniški usmeritvi ustreza izhodiščem in načelom preobrazbe srednjega šolstva, podpirajo pa jo tudi Posebna izo-braževalna skupnost za kovinarstvo in metalurgijo in Posebna izobraževalna skupnost za tisk in papir. Skupščina mesta Ljubljane Komite za izobraževanje, raziskovalno , dejavnost, kulturo in telesno kulturo 36 SKRAJŠAN ZAPISNIK 33. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora kra-jevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bilo 15. julija 1981 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skup-ščine občine, Vili BELIČ. Predsednik skupščine je obvestil delegate, da so na zasedanju prisotni tudi: - Gregor Berkopec, podpredsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane, ' - predsednik in čiani izvršnega sveta skupščine občine, - Franci Zalar, izvršni sekretar OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, - Jože Lekšan, direktor Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič. Na predlog predsednika je bil soglasno sprejet naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, " 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 32. skupnega zasedanja zbo-rov, 3. Obravnava informacije o poslovanju organizacij združenega dela v občini v obdobju januar-maj 1981, 4. Obravnava poročila o uresničevanju resolucije o družbenoe-konomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981, 5. Obravnava poročila o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82, 6. Obravnava poročila o izvajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Obravnava poročila o gradnji objektov iz samoprispevka II na območju občlne Ljubljana Vič-Rudnik. K točki 1. Predsednik skupščine je razglasil, da je na skupnem zasedanju zborov'skupščine občine naslednje stanje prisotnostl: - 26 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 38 dele-gatov zbora, - 15 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 29 dele-gatov zbora in - 22 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov zbora. Kljub temu, da za zbor združenega dela ni bila podana sklepč-nost, so prisotni delegati vseh treh zborov sklenili, naj skupščina nadaljuje z delom, saj sprejeti dnevni red skupnega zasedanja ne terja sprejem konkretnih odločitev in sklepov posameznega zbora. K točkl 2. Skrajšan zapisnik 32. skupnega zasedanja družbenopolitič-nega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine z dne 24. junlja 1981 je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odobren. K točki 3. Na zasedanju je bilo delegatom posredovano gradivo v pisni obliki: - informacija izvršnega sveta o poslovanju v gospodarskih organizacijah združenega dela (vzorčnih) v obdobju januar - maj 1981 v občini, - gradivo delovne skupine pri MK ZKS Ljubljana »Aktualna vprašanja nadaljnjega uresničevanja politike ekonomske stabili-zacije«. Informacijo o nekaterih gospodarskih gibanjih v SR Sloveniji in v občini pa je na zasedanju podal predsednik izvršnega sveta, Joško Vučemilo. V informaciji je tovariš Vučemilo poudaril, da izvršni svet te-koče spremlja gospodarska gibanja in poslovanje OZD v občini na podlagi vzorčne metode. Stanje, ki ga izkazujejo zbrani 5-mesečni podatki, je dokaj spodbudno in kaže na to, da bodo cilji, ki so bili načrtovani z resolucijo družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1981 dejansko tudi doseženi. Na podlagi razgovorov, ki so bili opravljeni s predstavniki večine TOZD v občini, je mogoče zaključiti, da organizacije opozarjajo predvsem na naslednje: - stopnja intervencionizma v OZD je prevelika in ovira poslo-vanje organizacij, - nelikvidnost še nadalje narašča, - trgovina je v neenakopravnem položaju v primerjavi z dru-gimi udeleženci družbene reprodukcije, - v nekaterih OŽD se pojavljajo težave tudi zaradi pomanjkanja posameznih proizvodnih profilov kadrov, - težka devizna situacija povzroča neenakopravno nastopanje OZD na tujih trgih, itd. Ob upoštevanju vsega navedenega izvršni svet predlaga, da se dosledno uresničujejo ukrepi, ki jih je predlagal delegatski skup-ščini na seji 22. aprila letos. Na septembrski seji zborov pa bo, v smislu sprejetega programa dela, predložil podrobnejšo informa-cijo o poslovanju organizacij v občini v prvem polletju letošnjega leta. V razpravi sta sodelovala Franci Zalar in Vili Belič. Tovariš Zalar je seznanil skupščino s sklepi, ki jih je sprejel občinski komite, ko je obravnaval rezultate poslovanja organiza-cij v občini. Občinski komite ugotavlja, da so bili v občini dose-ženi pomembni uspehi v realizaciji planskih usmeritev, bistveno se je okrepilo sodelovanje med organi družbenopolitične skup-nosti, OZD in KS. Občinski komite izreka tudi priznanje novoizvoljenemu izvrš-nemu svetu, ki je v relativno kratkem času uspel doseči nekatere pomembne rezultate. Komlte tudi sodl, da je potrebno pospešiti skupna prizadevanja za večjo integracijo združenega dela v občini, za hltrejše samou-pravno povezovanje organizacij združenega dela. Ob zaključku razprave je tovariš Zalar menil, da je potrebno poziv predsedstva CK ZKS in predsedstva RSZS razširiti tudi na celotno področje negospodarstva ter zagotovJti izvajanje akcije pospešene proizvodnje v poletnih mesecih v občini. SKLEP: Skupščina je sprejela informacijo o poslovanju OZD za obdobje januar-maj, ki jo je predložil izvršni svet v pisni obliki in informacijo, ki jo je poda! predsednik izvršnega sveta na zaseda-nju, hkrati z naslednjim priporočilom - na vseh področjih moramo nadaljevati z aktivnostmi, katerlh rezultat je sorazmerno ugodno gospodarsko stanje v obdobju, ki ga obravnava poročilo. Cilj skupnih prizadevanj in aktivnosti vseh dejavnikov naj bi bil dosledno izvajanje usmeritev resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine za leto 1981, - informacija izvršnega sveta o poslovanju OZD v prvem pol-letju naj obsega tudi konkretna stališča in predloge, ki jih naj bi zbori sprejeli za zagotovitev realizacije sprejete resolucije. K točki 4. K poročilu o uresničevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981, objavljenem v delegatskem gradivu skupščine mesta št. 39, je podpredsednik IS SML Gregor Berkopec podal krajše uvodno poročilo, v katerem je opozoril na nekatere nadaljnje naloge, ki jih je potrebno s skupnimi napori in prizadevanji uresničiti. Poudaril je tudi, da se številne usmeritve, sprejete v planskih dokumentih za letošnje leto, dokaj uspešno uresničujejo, čeprav 37 so pogoji za izvrševanje sprejetih nalog in zadolžitev dokaj ne-ugodni in zaostreni. Tovariš Berkopec je skupščini podal tudi krajšo informacijo o možnostih razvoja mesta v letu 1982. Posebna pozornost bo v naslednjem letu namenjena večjemu izkoriščanju obstoječih zmogljivosti v gospodarstvu in negospodarstvu, večjemu dohod-kovnemu povezovanju in združevanju dela in sredstev ter zapo-slovanju. V razpravi sta sodelovala Dušan Burger, delegat DK št. 2 -Elektroinštitut Milan Vidmar in Julij Planinc, delegat KS Trnovo. Tovariš Burger je v imenu DK št. 2 posredoval skupščini na-slednje ugotovitve in predloge: 1. \7 ocene izhaja, da računajo izdelovalci poročila na velika kvalitetna odstopanja v negativno smer v realizaciji izpolnitve resolucijskih obvez 1981 (DP, zaposlovanje, produktivnost, pro-izvodnja), 2. ocena globalnih kazalcev razvoja v koloni prve ocene 1981 je pomanjkljiva in se naj dopolni predvsem s postavko ocene izplačila za investicije, 3. obveznosti gospodarstva v delu, ki se namenja za skupno porabo, rastejo mnogo hitreje kot pa je dogovor po resoluciji. Za preprečitev posledic, ki bi jih imelo nadaljevanje negativnih gibanj kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, je nujna hitrejša mobilizacija vseh sil. Zato je potrebno prvi sklep (stran 22) dopol-niti tako, da ne bo izzvenel samo kot opravičilo za doseženo stanje. - predlog dopolnitev sklepov pod tč. VI: K 1. sklepu naj se doda stavek »Taki rezultati zavezujejo udele-žence v družbeni reprodukciji, da se z mobiliziranjem vseh sil in znanja prepreči nadaljevanje negativnih odstopanj razvoja od začrtanih smeri in ustvari pogoje za realizacijozadanih ciljevže v tem letu.« Doda naj se tudi naslednja sklepa: 1. ker obstoječi mehanizem razporejanja dohodka omogoča velike prekoračitve v izdvajanju dohodka gospodarstva za skupno porabo, je potrebno sistem zajemanja spremeniti tako, da bomo tekoče dosegali dogovorjena razmerja, 2. izvršni svet skupščine mesta Ljubljane in skupščin občin naj v okviru svojih pnstojnosti nemudoma predlagajo ukrepe in tudi ukrepajo v cilju hitrejšega oživljanja gospodarstva in ustvarjanja pogojev za dinamično gospodarsko rast. Tovariš Planinc je postavil vprašanje, aii je in kakšne ukrepe je ' podvzel izvršni svet SML, da bi zagotovil vsaj najnujnejšo pre-skrbo občanov mesta z energijo. Na razpravo delegatov je podal pojasnilo podpredsednik IS SML tov. Berkopec. Predlagal je, naj se pripombe in predloge DK št. 2 čimpreje posreduje izvršnemu svetu SML, glede preskrbe z energijo pa je poudaril, da si izvršni svet stalno prizadeva zagoto-viti potrebno in zadostno količino premoga in mazuta za potrebe občanov. Energetska bilanca pa seveda kaže, da bodo določene omejitve in ukrepi varčevanja potrebni tudi v prihodnje. SKLEP: Skupščina je pooblastila delegate za zbor občin in zbor združenega dela SML za sprejem poročila o uresničevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju mesta v letu 1981 s predlogi DK št. 2. K točkl 5. Član izvršnega sveta Anton Bregar je dodatno k poročilu o uresničevnaju akcijskega načrta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82, (delegatsko gradivo SML št. 39) podal nekatere ugotovitve, ki jih je sprejel izvršni svet ob obravnavi tega poročila. Izvršni svet SO predlaga, da se ugotovi-tve in zaključki opredele z roki, sicer bodo nekatere naloge in obveznosti ostale predolgo v razreševanju in izvajanju. SKLEP: Skupščina je pooblastila delegate, delegirane na sejo zbora občin in zbora združenega dela SML za sprejem predlože-nega poročila s predlogom, da se zaključki in ugotovitve rokovno opredele. K točkl 6. Krajše uvodno poročilo o izvajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini je podal Janez Rogelj, predsednik od-bora za Stipendiranje pri skupnosti za zaposlovanje. Tovariš Rogelj je delegate med drugim seznanil, da k spora-zumu niso pristopile le 4 visokošolske TOZD v občini. Poprečna štipendija iz združenih sredstev znaša 1.687 din, poprečna razlika iz združenih sredstev pa 972 din. V marcu mesecu 1981 je bilo v občini 185 štipendistov iz združenih sredstev. V letošnjem letu je bilo razpisanih 230 kadrovskih štipendij manj kot v preteklem letu. Zato sta strokovna služba skupnosti za zaposlovanje in izvršni svet SO animirala organizacije združe-nega dela za dodaten razpis kadrovskih štipendij, kar je imelo za rezultat 117 na novo razpisanih kadrovskih štipendij. Izvršni svet SO je poročilo obravnaval na 112. seji ter tedaj zahteval nekatere dodatne informacije v zvezi s problematiko učencev v posebnih šolah, problematiko štipendiranja učencev in študentov v agroživilstvu ter glede odnosa med številom učen-cev na Viču in razpisanimi štipendijami. Dodatno informacijo je obravnaval na 114. seji. SKLEP: Skupščina je brez razprave sprejela poročilo o izvaja-nju samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini. K točki 7. Poročilo o gradnji objektov iz samoprispevka II je na zasedanju zborov dopolnil član izvršnega sveta Anton Bregar, in sicer: - zaradi previsokih stroškov preselitve kmetije na novo loka-cijo, je izvršni svet predlagal, da se po najkrajšem postopku pridobi za WZ Trnovo potrebno dokumentacijo na novi lokaciji med Karunovo ulico, osnovno šolo in Arhitekturnim muzejem, - težave, ki so nastopile glede priključltve objekta WO Kozarje na komunalne naprave, so odpravljene. V razpravi so sodelovali: Julij Planinc, delegat KS Trnovo, Dušan Burger, delegat DK št. 2 - Elektroinštitut Nlilan Vidmar, Anton Bregar, štefan Klement, delegat KS Galjevica in Vili Belič. Tovariš Planinc je predlagal, naj se v čim krajšem času pridobi za VVO Trnovo nova lokacija in prične z gradnjo. Hkrati je predlagal, naj bi se objekt gradil za 200 otrok namesto predvide-nih 140 otrok. Potrebe po predšolskem varstvu so v tej krajevni skupnosti velike. Tovariš Burger je postavil vprašanje: - ali je gradbeno podjetje Zidar odpravilo napake na prizidku k telovadnici pri osnovni šoli Velike Lašče? Če ni, kaj je skupnost samoprispevka II oz. izvršni svet SO ukrenil, da se napake odpra-vijo in objekt usposobi, - kakšno je sedanje stanje glede pridobitve še manjkajočih sredstev za zunanjo ureditev Doma upokojencev v Koleziji? Tovariš Klement pa je menil, da je podatek pod tč. 3 (rok oktober 1981) za WO Krim-Rudnik nerealen, ker je WO vezana na zgraditev šole. Na podane predloge in vprašanje je podal pojasnilo tovariš Bregar, ki je med drugim pojasnil, da je izvršni svet SO že predlagal, naj bi se pri WO Tmovo zgradilo 40 mest več (v okviru sredstev samprispevka III, vendar vzporedno z gradnjo VVO). Po posredovanju izvršnega sveta je strokovna služba Zidar Kočevje poslala posebno ekipo, ki naj odpravi ugotovljene na-pake pri telovadnici pri Oš Velike Lašče. Pričakovati je, da bo 1. septembra telovadnica usposobljena. Za zunanjo ureditev doma upokojencev si izvršni svet priza-deva zagotovlti potrebna sredstva. Trenutno sredstva še niso zagotovljena v celoti: Rok dograditve objekta VVO Krlm-Rudnik, naveden v poročilu, je točen. VVO lahko prične delovatl pred dograditvijo osnovne šole. Prehrano otrok bi v času do dograditve šole zagotovila WO Orlova cesta. Delegati so bili s pojasnili, ki jih je podal tovariš Bregar zado-voljni, s tem, da se pojasnilo glede WO Krim-Rudnlk objavl v delegatski prilogi oziroma glasilu Naša komuna. SKLEP: Skupščina je soglasno sprejela poročilo o gradnji objektov iz samoprispevka II z dopolnitvama, ki ju je podal tovariš Bregar ter z naslednjimi predlogi in sklepi: 1. pri gradnjl WO Trnovo na novi lokaciji se naj predvidi gradnja objekta za 160 oz. 200 otrok, 2. postopek upravnih organov za gradnjo WO Trnovo na novi lokaciji mora biti razrešen do 30. 9.1981, 38 3. v oktobru mesecu naj bo skupščini podano poročilo o poteku del pri gradnji WO Trnovo in tistih objektov, ki še niso zgrajeni, . 4. izvršni svet naj spremlja odpravljanje napak in pomankljivo-sti pri telovadnici OŠ Velike Lašče ter naj v primeru zapletov in težav o tem obvesti skupščino, 5. pojasnilo glede obratovanja WO Krim-Rudnik v času do dograditve OŠ Krim-Rudnik se naj objavi v delegatski prilogi oz. glasilu Naša komuna. Ob zaključku skupnega zasedanja zborov je predsednik skup-ščine povabil vse delegate, da se udeleže osrednje republiške proslave 21. julija 1981 ob 20. uri na Trgu revolucije. Skupno zasedanje je bilo zaključeno ob 18.10 uri. Zapisnik izdelala: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Marja Mihelič, I. r. Vili Belič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 36. seja izbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, dne 15. iulija 1981 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov. Sejo je sklicala in vodila predsednica zbora krajevnih skupno-sti, Jožica KRIŠTOF. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 35. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori 4. Obravnava in sprejem predloga odločba o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku od Golovca do spominskega kamna št. 81 5. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku Tržaška cesta do Ceste na Brdu 6. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo južne obvozne ceste v Ljubljani -odsek Dolgi most - Malence 7. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine rnesta Ljub-Ijane in delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML 8. Vprašanja in predlogi delegatov. K točkl 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora Na podlagi oddanih pooblastil se ugotovi, da je od 38 delegatov zbora krajevnih skupnosti prisotnih na seji 26 delegatov. Zasedanja zbora krajevnih skupnosti se niso udeležili delegati krajevnih skupnosti Barje, Brdo, Lavrica, Notranje gorice, Pod-peč-Preserje, Pijava gorica, Rob, Rakitna, Turjak, Vrhovci, Zeleni log in Želimlje. K točkl 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 35. seje zbora . Skrajšan zapisnik 35. seje zbora krajevnih skupnosti je bil soglasno sprejet. K točkl 3. Obravnava in sprejem predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obvez-nosti SR Slovenije v letu 1961 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori. K točkl 4. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku od Golovca do spominskega kamna št. 81 V razpravi so sodelovali delegati: KS Trnovo - Julij Planinc, ki ga je zanimalo ali gre za razlastitev ali nadomestitev zemljišča posameznikov. KS Galjevica-Štefan Klement, je bil mnenja, da na predlagani trasi PST ne bi smeli rušiti objektov. iKS Peruzzi - Ivanka Kumše je v obširni in argumentirani raz-pravi obrazložila stališče svoje delegacije, sveta KS in družbeno-političnih organizacij, do predloga odločbe, ki ima po njenem mnenju precej hib. Predlagala je tudi spremembo trase in podala pismena stališča in predloge, ki so sestavni del tega zapisnika. KS Krim - Dragica Zupančič je v imenu svoje delegacije pod-prla mnenje delegacij Galjevice in Peruzzi. Član IS Marjan Krmav-ner je delegatom pojasnil stališča predlagatelja. Julij Planinc -KS Trnovo je v razpravi izrazil bojazen, da bodo občani pot z negodovanjem sprejeli, kar bi bilo slabo in vprašal, ali ne bi bilo mogoče sklepanje odložiti in upoštevati korekcijo v smislu pred-loga KS Peruzzi. Vili Belič - predsednik SO je v daljši razpravi povzel potek dosedanjih priprav za izgradnjo PST in poudaril, da naša skup-ščina nima pravice spreminjati trase, ker je to v pristojnosti mestne skupščine, obenem pa je menil, da bi bilo umestno pripombe v razpravi upoštevati. Na vprašanje predsednice zbora Jožice Krištof, je član IS Marjan Krmavner pojasnil, da so bili vsi dosedanji razgovori z lastniki zemljišč negativni. Vili Belič je v svojstvu delegata KS Rožna dolina predlagal: ~ da ne bi prišlo do pomot ali napačnega zaključevanja glede števila površin, ki so potrebne za traso, se odločbi o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo PST na odseku od Golovca do spomin-skega kamna št. 81 in o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku Tržaška cesta do Ceste na Brdo, umakneta z dnevnega reda, - da se obe odločbi dopolnita s površinami, ki bodo dejansko potrebne za gradnjo PST in se jih predloži občinski skupščini v sprejem na septemberski seji. S tem predlogom se je strinjala tudi delegatka KS Peruzzi. Delegat KS Vič - Jože Oreškovič pa je zahteval, da se številke parcel, navedene v predlogu odločbe za odseku od Tržaške ceste do Ceste na Brdo uskladijo z delilnim načrtom in se strinjal s predlogom delegata KS Rožna dolina. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog delegata Vilija Beliča, da se sprejem obeh odločb o ugotovitvi splošnega interesa odloži do septemberskega zasedanja, ko naj se ponovno predloži skupščini občine v sprejem. Sprejme se tudi vse pobude iz razprave, iz obrazložitve odločbe pa naj bo tudi razvidno koliko površine se bo posamezniku dejansko razlastilo. K točki 5. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST na odseku Tržaška cesta do Ceste na Brdo SKLEP: Glede na sklep sprejet k točki 4 dnevnega reda je zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejel sklep, da se obravnava predloga odločbe odloži za septembrsko sejo skupščine občine. K tofikl 6. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo južne obvozne ceste v Ljubljani - odsek Dolgi most-Malence V razpravi sta sodelovala delegata KS Malči Belič - Dragan Janjič, ki je ugotovil, da je v predlogu odločbe kot lastnik parcel vpisan »Tehnograd«, čeprav se v smislu zakonskih predpisov nepremičnine podjetja v likvidaciji vključujejo v stečajno maso. Kdo je prevzel te nepremičnine? Delegata KS Ig - Francija Brenčiča pa je zanimalo ali so v predlogu odločbe tiste parcele, ki se za gradnjo resnično potre-bujejo. Obema je odgovoril član IS Marjan Krmavner, ki je pove-dal, da so parcelne številke točno navedene in, da je GPTehno-grad še vedno vpisan v zemljiški knjigi, iz katere so vzeti podatki. Vili Belič je glede na to predlagal, da se vprašanje lastništva parcel uredi s stečajnim upraviteljem. Delegat KS Galjevica - Štefan Klement je podal pismene pri-pombe, k predlogu odločbe in so sestavni del tega zapisnika. 39 SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo južne ob-vozne ceste v Ljubljani - odSek Dolgi most-Malence. K točki 7. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML V razpravi o obravnavi gradiva za seje zborov je sodeloval delegat KS Malči Belič - Dragan Janjič, ki je izrazil mnenje, da je Poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 presplošno, še posebej še v zvezi z izdajo učbenikov, njihovimi cenami in glede zagotovitve finančnih sredstev, s katerimi bi srednje šole nabavile knjige za izposojanje učencem. Za 45. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo 20. julija 1981 se določi naslednjih 6 delegatov: 1. KS Galjevica - Štefan Klement 2. KS Iška vas - Vid Bratovž 3. KS Horjul - Anka Delalut 4. KS Rob - Rajko Zgonec 5. KS Zeleni log - Ivan Vrbnjak 6. KS Želimlje - Štefan Lepoša Predvidoma se za 46. sejo zbora občin skupščine mesta Ljub- Ijane določi delegat? iz naslednjih krajevnin skupnosti: Krim, Podpeč-Preserje, Rakova Jelša, Stane Sever, Škofljica in Tomi- šelj. K točkl 8. Vprašanja in predfogi delegatov Pismena delegatska vprašanja so posredovali: 1. KS Rakova Jelša: - krajanu (Maver) je bila zavrnjena prošnja za izdajo lokacij-skega dovoljenja zaradi neustreznih pogojev. Ugotavljamo pa, da je bil zazidalni načrt sprejet kljub temu, da pogojev, ki jih zahteva lokacijska in gradbena dokumentacija ne izpolnjuje nobena hiša. Glede na to, da lokacijsko dovoljenje zapade v roku enega leta prosimo, da to naše delegatsko vprašanje obravnavate in zašči-tite naše krajane, ki so že dali pa še bodo vložili zahtevke za lokacijska dovoljenja, - prosimo odgovore na delegatska vprašanja, ki so bila že podana na prejšnjih sejah, odgovore nanje pa še nismo prejeli (elektrifikacija, kanalizacija in sanacija vodovoda). 2. KS Horjul: - ali se hišam na PST ne da izogniti, ali soto kulturni spome-niki, ali gre za rušenje? Kako je to urejeno z lastniki? - kako bo s financiranjem Muzeja NOB ko bo zgrajen? - obdelovalno zemljišče SLP dajejo Ljubljanske mlekarne v najem kmetom za eno leto. Mislimo, da bi bilo to treba urejati s srednjeročnim programom zaradi večjega interesa koristnikov in večjega pridelka. 3. KS Malči Belič: Zakaj je v predlogu odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo južne obvozne ceste v Ljubljani, odsek Dolgi most-Ma-lence, kot lastnik nepremičnine navedeno GP Tehnograd, ki ne obstoja več? BRENČIČ Franci - KS Ig: Predlagamo, da se poročilo o poslovanju OZD naše občine v prvem polletju, ki bo obravnavano na septembrski seji objavi tudi v Naši komuni pred sejo skupščine z vsemi potrebnimi podatki. Seja zbora krajevnih skupnosti je bila zaključena ob 19.15 uri. Tajnik zbora KS: Predsednica zbora KS: Jure Pretnar, I. r. Jožica Krištof, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK Predsednik zbora združenega dela skupščine občine je na podlagi 192. člena statuta občine sklical za sredo, 15. julija 1981 po končanem skupnem zasedanju 36. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 40 Na podlagi oddanih pooblastil je bilo ugotovljeno, da je za skupno zasedanje zborov skupščine občine in za 36. sejo zbora združenega dela skupščine občine oddalo pooblastila le 22 dele-gatov zbora od skupno 49 delegatov zbora. Ob taki udeležbi zbor združenega dela skupščine občine ni bil sklepčen in ni mogel zakonito odločati o predlogih, ki so mu bili predlagani z dnevnim redom ob sklicu seje. Skupnega zasedanja oziroma 36. seje zbora združenega dela se niso udeležili delegati naslednjih konferenc delegacij: - DK št. 1, Inštitut Jožef Stefan, - DK št. 4, Iskra - TOZD SEM, - DK št. 6, IGO Ljubljana, - DK št. 7, Elektromontaža, - DK št. 9, Iskra - Elektrozveze Horjul, - DK št. 11, Ilirija-Vedrog, dsss, - DK št. 13, Kemijski inštitut Boris Kidrič, - DK št. 14, Slovenijales - Žičnica, - DKšt. 17, GG Ljubljana, - DK št. 18, Mizarstvo Vič, - DKŠt. 19, Zmaga, - DK št. 20, Slovenijales - TOZD gradbeni in les. material, - DK št. 21, Tiskarna Ljubljana, - DK št. 22, Mercator - TOZD Grosist, - DK št. 23, Mercator, dsss, - DK št. 24, Gostinsko podjetje Vič, - DK št. 25, HPK - TOZD Vinocet, - DK št. 31, KPL - TOZD komunalne gradnje, - DK št. 32, SGP Grosuplje, - DK št. 34, VVZ Malči Beličeve, - DK št. 36, OŠ Oskar Kovačič, - DK št. 38, FAGG, - DK št. 40, FNT, - DK št. 44, zasebni obrtniki, - DK št. 45, Ljubljanske mlekarne - TOZD Posestvo, - DK št. 46, KIT-KZ Ljubljana, - DK št. 47, KZ Velike Lašče. Na podlagi ugotovitve, da zbor združenega dela skupščine občine ni sklepčen, se je na predlog predsednika zbora, zbor preoblikoval v skupino delegatov (delegatsko konferenco) za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane. Za 49. sejo zbora združenega dela SML, 20. 7. 1981 so bili delegirani: - za področje gospodarstva 1. Martin Pevec, DK št. 15, 2. ing. Dušan Jeftič, DK št. 29, 3. Ciril Peternel, DK št. 16, 4. Branislav Anderlič, OK št. 5, - za področje kulture in prosvete: 1. Breda Bregar, DKšt. 35, 2. Peter Cunder, DK št. 41, - za področje zdravstva in sociale: 1. MilanŽohar, DKšt. 42, - za področje kmetijstva: 1. Franc Žitko, DK št. 48. Delegatsko vpraSanje: Delegat DK št. 12, llirija Vedrog, Rudi Isteničjepostavil nasled-nje delegatsko vprašanje: llirija Vedrog združuje lastna sredstva vseh temeljnih organiza-cij na nivoju OO za izgradnjo infrastrukture TOZD Vedrog na Lavrici (asfa.tiranje in rekonstrukcija dvorišča, ureditev prik-Ijučne in dovozne ceste s parkiriščem). Imamo vsa potrebna lokacijska dovoljenja, soglasja in projekte. Vrednost je cca 2 milijardi S din. Zanima nas, ali bomo lahko začeli z gradnjo, glede na govorice o zamrznitvi oz. prepovedi investicij? Namestnik sekretarja Marja Mihelič, I. r.