občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042-0778 Leto: XXIII Ptuj, dne 18. septembra 1986 Številka: 28 VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 234. Družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986—1990 IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 235. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 236. Samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občine Ptuj za obdobje 1986—1990 237. Sklep o ugotovitvi pristopa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Ptuj za obdobje 1986—1990 238. Sklep o ugotovitvi pristopa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 239. Samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 POPRAVKI 240. Popravek družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990 234. Na osnovi 99. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85), Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/86) 20. 21. 63. in 141. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1—4/80) je Skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1986 ter družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1986 sprejela DRUŽBENI PLAN OBČINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1986-1990 1. CILJI DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE ORMOŽ Ob upoštevanju temeljnih ciljev in interesov družbenega plana SER Jugoslavije in družbenega plana SR Slovenije ter dolgoročnega družbenega plana občine Ormož, ki poudarjajo, da je izboljšanje materialnega položaja občanov in delovnih ljudi temeljni razvojni cilj ter upoštevaje možnosti in pogoje razvoja občine Ormož v tekočem srednjeročnem obdobju, so temeljni cilji družbenega plana občine naslednji : 1.1. Razvoj in poglabljanje samoupravnih odnosov V nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih odnosov bomo dali več poudarka celovitosti razvijanja socialističnih družbeno-politi-čnih in ekonomskih odnosov. Izpopolnjevali bomo samoupravne odnose v združenem delu ter krepili združevanje dela in sredstev tako, da bo racionalizirana organiziranost spremljajočih dejavnosti ter povečana učinkovitost gospodarjenja, poslovanja in produktivnosti. Razvijali bomo samoupravljanje v krajevnih skupnostih, krepili svobodno menjavo dela in preko samoupravnih interesnih skupnosti zagotavljali vzajemnost in solidarnost za dosego hitrejšega in skladnejšega razvoja vseh področij. Utrjevali bomo vlogo občine kot samoupravne, temeljne družbenopolitične skupnosti, odgovorne za lastni razvoj in razvoj skupnih inte- resov in ciljev v širši družbenopolitični skupnosti. 1.2. Vključevanje v mednarodno delitev dela Pospeševali bomo mednarodno menjavo z večjim konvertibilnim izvozom in razvojem višjih oblik mednarodnega sodelovanja. Za doseganje predvidene gospodarske rasti bo potrebno doseči precej hitrejšo rast izvoza blaga od rasti družbenega proizvoda (to pomeni rast izvoza realno za 9 %, rast družbenega proizvoda realno za 5,2 %). Povečani delež izvoza v družbenem proizvodu bo omogočil boljšo oskrbo z uvoznimi dobrinami, ne le potrebnih surovin in I reprodukcijskega materiala, temveč tudi opreme in tehnologije. 1.3. Hitrejša in stabilnejša gospodarska rast Hitrejši in stabilnejši gospodarski razvoj bomo dosegli s povečanjem akumulativne in reproduktivne sposobnosti združenega dela, boljšim izkoriščanjem razpoložljivih kapacitet in delovnega časa ter z intenzivnim vključevanjem gospodarstva v mednarodno menjavo. 1.4. Pospešeno tehnološko posodabljanje V skladu z dolgoročno usmeritvijo oblikova--nja gospodarske strukture, ki omogoča ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, bomo nadaljevali in okrepili selektivno politiko usmerjanja razpoložljivih investicijskih sredstev, tako pri gradnji novih zmogljivosti, kot tudi pri zamenjavi iztrošenih kapacitet, predvsem v smeri tehnološko in razvojno intenzivnih proizvodnih programov, ki bodo konkurenčni na svetovnem trgu in bodo s tem omogočili večji izvoz izdelkov ter višjo stopnjo predelave. Več bomo vlagàliv vzgojo in usposabljanje strokovnjakov, tehnološko prestrukturiranje gospodarstva in nadaljnji razvoj vodenja in upravljanja. Posebna pozornost bo namenjena programom kovinsko predelovalne dejavnosti. Prav tako so velike razvojne možnosti na področju gostinstva in turizma ter drobnega gospodarstva. V skladu z ekonomskimi in drugimi ukrepi širše družbf bomo v občini Ormož zagotovili intenziven razvoj kmetijstva, ker imamo zato naravne in kadrovske pogoje. Posebno pozornost bomo namenili racionalni porabi energije in surovin. 1.5. Izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Ohranjanje in postopna rast življenjskega standarda vseh občanov bo v odvisnosti od učinkovitega družbenega razvoja, doseženih rezultatov dela in realne rasti dohodka. Socialna politika bo naravnana v spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in bo vzpodbujala vsestranski razvoj družbe, osebnosti ter doseganje materialnih in socialnih ciljev. Zato si bomo prizadevali, da bo socialna politika vse bolj temeljila na rezultatih dela, na uveljavljanju ustvarjalnosti in nadaljnji humanizaciji odnosov med ljudmi. 1.6. Skladnejši regionalni razvoj V okviru politike skladnejšega regionalnega razvoja bomo, zaradi zmanjševanja razlike v razvitosti, pospeševali in krepili sodelovanje organizacij združenega dela v občini in močnejšimi asociacijami v regiji in republiki. Zaradi ohranitve poselitve bomo, s politiko izgradnje infrastrukturnih objektov, politiko stanovanjske izgradnje in ukrepi socialne politike, izboljšali življenjske in delovne razmere v hribovitih predelih občine. V skladu s tem bomo dosledno izvajali družbeni dogovor o temeljih plana v Podravju in razvili trajnejše sodelovanje na gospodarskem področju z bratskimi občinami. 1.7. Smotrna poraba prostora in varovanje dobrin splošnega pomena Razvoj v prostoru bomo usmerjali tako, da bo raba zemljišč usklajena s potrebami razvoja dejavnosti in poselitve. V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana bomo za vsa zemljišča določili namensko rabo. Prednost bo imelo izboljšanje in varovanje kvalitetnih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo ter varovanje naravne in kulturne dediščine. 1.8. Varovanje in izboljšanje človekovega okolja Trajen cilj našega razvoja je ohranjanje zdravega okolja in varovanje ekološkega ravnotežja kot osnova za zdrave in humane življenjske pogoje. Varstvo okolja in zboljšanje kvalitete bo sestavni del ravnanja samouprav- nih organizacij in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev iz vsakodnevnega dela in življenja. 1.9. Nadaljnja krepitev splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in požarne varnosti Razvijali in krepili bomo sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavni del družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in krajevnih skupnostih. Delovnega človeka in občana bomo usposabljali za zavestno pripravljenost in aktiven prispevek k celoviti obrambi in zaščiti. V skladu z naraščajočo potrebo po kvalitetni zaščiti pred požarom bomo, ob preventivni vzgoji in dopolnjevanju opreme za gašenje, dvigovali raven požarne varnosti. 2. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA 2.1. Projekcija materialnih okvirov razvoja Projekcija materialnih okvirov družbenoekonomskega razvoja v obdobju 1986—1990 upošteva družbenoekonomska gibanja in rezultate razvoja v tem srednjeročnem obdobju, ključne razvojne probleme na prehodu v novo srednjeročno obdobje in težnjo po pospešenem procesu prestrukturiranja ter intenzivnejšem razvoju gospodarstva. Ključni pomen za razvoj celotnega gospodarstva je hiter razvoj industrije in obrti. Kmetijstvo ima, glede na naravne danosti v občini, velike prednošti, tako v primarni kmetijski proizvodnji kot tudi v industrijski predelavi. Terciarni sektor pa postaja, z napredujočo urbanizacijo in tehničnim napredkom, vse bolj življenjskega pomena. S tako opredeljeno strukturo gospodarstva bo v obdobju 1986—1990 moč doseči naslednje materialne okvire razvoja : poprečne letne stopnje rasti v '/• Kazalci občina SRS 1. Prebivalstvo 0 0.8 2. Družbeni proizvod-skupni 5,2 3.5 3. Industrijska proizvodnja 6,8 4,0 4. Kmetijska proizvodnja 3,9 2,5 5. Zaposleni v združenem delu 2.4 1.2 6. Produktivnost dela v gospod. 2,8 2.3 7. Izvoz blaga in storitev 9 5.8 8. Uvoz blaga in storitev 7,5 5.2 9. Realni osebni dohodki na zaposl. 2.8 2.0 Glede na gibanje prebivalstva v zadnjih letih ocenjujemo, da se število prebivalcev ne bo spremenilo. Delež kmečkega prebivalstva se bo znižal. Družbeni proizvod celotnega gospodarstva bo v globalu naraščal po stopnji 5,2 % poprečno letno. To bo doseženo z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti, povečanjem izmenskega dela, izboljšanjem kvalitete in asortimenta proizvodnje ter investicij, ki bodo morale ob izboljšanju učinkovitosti investiranja, omogočiti povečanje izvozne proizvodnje, ki bo konkurenčna na tujih trgih in ki bo dajala večji dohodek na delavca in na vložena sredstva. Osnovni nosilec gospodarske rasti bo industrija, katere poprečna letna rast bo 6,8 %, kmetijska proizvodnja pa bo naraščala približno 3,9 % poprečno letno. Nadpoprečni razvoj bo po predvidenih ukrepih imelo tudi drobno gospodarstvo ter gostinstvo in turizem. Zaradi predvidenih stopenj rasti bodo nastali naslednji premiki v gospodarski strukturi občine: struktura v % Dejavnost 1985 1990 SKUPAJ 100 100 — združeno delo 70.1 73.4 — samost, osebno delo 29.9 26,6 Industrija 35,5 40.6 Kmetijstvo 39.4 35.3 — združeno delo 19.9 18.6 — samost, osebno delo 19,5 16.7 Gozdarstvo 0.8 0.6 Gradbeništvo 8.3 7.1 — združeno delo 3.2 3,1 — samost, osebno delo 5:1 4.0 Promet 2,5 2.8 — združeno delo 2,1 2.5 — samost, osebno delo 0.4 0.3 Trgovina 6,7 5,7 Gostinstvo 2,2 2.0 — združeno delo 1.8 1.6 — samost, osebno delo 0.4 0.4 Obrt 4.4 5.7 — združeno delo — 0.6 — samost, osebno delo 4.4 5,1 Komunala 0,2 0.2 Večji izvoz, predvsem pa trajnejša usmeritev gospodarstva v izvoz na konvertibilno področje, bo ena najpomembnejših nalog gospodarstva občine. Izvoz bomo povečali za približno 9 % poprečno letno. Glavni nosilci izvoza bodo proizvodni programi v industriji in kmetijstvu. Težnjo po večjem izvozu bodo zahtevale tudi večje potrebe po uvozu opreme za tehnološko posodabljanje proizvodnje in nadomestitev že dotrajane opreme ter uvozu surovin in repromateriala. Tako bo uvoz blaga in storitev rasel po približni stopnji 7,5 % poprečno letno. 2.2. Ustvarjanje in razporejanje dohodka ter odnosi na področju osebne, skupne in splošne porabe Z racionalnejšim gospodarjenjem in večjim varčevanjem pri materialnih stroških, zlasti pri energiji, moramo doseči, da porabljena sredstva v gospodarstvu, ne bodo naraščala hitrejše od rasti celotnega prihodka. Da bi zagotovili realnejše in hitrejše obnavljanje osnovnih sredstev v materialni proizvodnji, bo amortizacija realno naraščala hitreje od rasti družbenega proizvoda, to je približno 7 %. Tako bo v gospodarstvu občine dosežena 4,9 % poprečna letna rast dohodka. Pri razporejanju doseženega dohodka moramo še nadalje izboljšati dosežene relativne odnose med akumulacijo in tekočo porabo in hkrati zagotoviti realno rast sredstev za bruto osebne.dohodke ter za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb v skladu z rastjo doseženega dohodka. Akumulacija v gospodarstvu bo naraščala po stopnji 11 % poprečno letno, njen delež v dohodku pa se bo povečal od 12,2% v letu 1985 na 13,3% v letu 1990. Sredstva za osebne dohodke zaposlenih v združenem delu se bodo ob doseganju planiranih rezultatov v proizvodnji v globalu povečala za okrog 4,9 % poprečno letno. Ob predvideni 2,4 % letni rasti v združenem delu bodo poprečni realni osebni dohodki na zaposlenega naraščali po stopnji 2,8 % letno, to je v okviru rasti produktivnosti dela. Osebni dohodki delavcev v negospodarstvu bodo naraščali hitreje od rasti osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu, s tem bo omogočeno izvajanje postopne uskladitve osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu ter njihova nadaljnja skladna rast z rastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo v tem petletnem obdobju naraščala po stopnji 4,9% poprečno letno. Rast sredstev za posamezne družbene dejavnosti bo različna glede na dogovorjene prioritete. Sredstva za splošno porabo bodo v globalu rasla skladno z rastjo dohodka v gospodarstvu. 2.3. Zaposlovanje Politiko produktivnega zaposlovanja bomo uveljavljali v obstoječih, zmogljivostih z večanjem števila izmen in boljšim izkoriščanjem zmogljivosti. Načrtujemo povečanje zaposlenosti po poprečni letni stopnji 2,4 %. V tem okviru bo zaposlenost v družbenem sektorju rasla za približno 2,2 %, v samostojnem osebnem delu pa za približno 6,2 % poprečno letno. Na novih delovnih mestih se bo zaposlko 505 delavcev, na izpraznjenih pa približno 450 delavcev. Število zaposlenih se bo najbolj povečalo na področju industrije, kmetijstva in obrti. Na področju družbenih dejavnosti bomo racionalno zaposlovali in povečali število zaposlenih le tam, kjer je v skladu s programi predvideno povečanje kapacitet, ali pa tam, kjer se povečuje obseg nalog z neposredno svobodno menjavo dela. Delavcem, ki se bodo vračali iz tujine, bo ponujena možnost zaposlovanja, 'predvsem v drobnem gospodarstvu. Zaradi zmanjšanja brezposelnosti bo potrebno iskati možnosti za zaposlitev tudi v drugih občinah. Zaradi izboljšanja kvalifikacijske strukture morajo kadrovske službe v samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s politiko štipendiranja usmerjati mladino v izobraževalne programe, ki so glede na razvojne perspektive združenega dela potrebni in zagotavljajo zaposlitev po končanem šolanju, že zaposlenim delavcem pa omogočiti študij ob delu in iz dela zaradi pridobitve potrebne izobrazbe ali prekvalifikacije. 3. RAZVOJNE NALOGE PO PODROČJIH 3.1. Razvoj gospodarskih dejavnosti 3.1.1. Industrija Industrija bo, poleg kmetijstva, še nadalje nosilec hitrejšega razvoja v občini, kar bo vplivalo na povečanje strukturnega deleža industrije v družbenem proizvodu gospodarstva. Načrtovano 6,8 % poprečno letno rast industrijske proizvodnje bomo dosegli s posodabljanjem tehnološko zastarele opreme, modernizacijo proizvodnih procesov ter uvajanjem razvojnointenzivnih programov, uvajanjem višje stopnje predelave, odpiranjem novih delovnih mest. Navedeno bomo dosegli z uvajanjem dvo ali troizmenskega dela v že obstoječih dejavnostih. Prednost bodo imele tiste investicije, ki bodo zagotavljale izvoz in zmanjševale uvoz, dolgoročne pogoje za doseganje količinskega obsega in večjo ekonomičnost, višjo udeležbo strokovnega in visokostrokovnega dela, racionalno rabo surovin in energije. Skladno s temeljnimi razvojnimi usmeritvami bodo posamezne OZD razvijale naslednje proizvodne programe: a) V kovinsko predelovalni dejavnosti se bo Primat TOZD Bančna oprema Ormož usmerila v proizvodnjo varnostnih ključavnic. S posodobitvijo lakirnice bodo zagotovljeni ustrezni pogoji za kvalitetnejše proizvode. V okviru te dejavnosti so, z ozirom na obstoječe zmogljivosti, možnosti za uvajanje novih proizvodnih programov in to v povezavi z večjimi nosilci proizvodnje v širšem prostoru, kjer se lahko vključijo Mercator IGP Ograd Ormož, Tovarna sladkorja Ormož in Tovarna Jože Kerenčič Ormož. b) Osrednja usmeritev na področju predelave plastičnih mas je izvoz proizvodov višje stopnje predelave, proizvodnja iz domačih surovin in uvajanje novih proizvodnih programov v povezovanju z večjimi organizacijami združenega dela. TOZD predelava plastičnih mas bo ohranila obstoječi program proizvodnje embalaže, krmilnih koles in optičnih proizvodov in osvojila proizvodni program izpušnih cevi (prenos iz DO TAM Maribor) ter program proizvodnje in polnjenja tekoCih detergetov iz DO Zlatorog Maribor. TOZD Optyl načrtuje povečan obseg proizvodnje korekcijskih okvirjev in sončnih očal, za kar bodo razširjene kapacitete posameznih delov proizvodnega procesa. DO Tovarna Jože Kerenčič Ormož načrtuje tudi sanacijo orodjarne, izgradnjo toplovoda iz Tovarne sladkorja Ormož ali lastne plinske energetske postaje ter obnovo oziroma tehnološko posodobitev opreme. c) TONOSA iz Ljubljane bo z novozgrajenimi proizvodnimi prostori v Tomažu zagotovila boljše delovne pogoje, ki se bodo odražali na produktivnosti dela in kvaliteti proizvodov, s tem pa bodo dani tudi pogoji za nadaljnji razvoj tovrstne industrijske proizvodnje v občini. d) Razvoj proizvodnje usnjene obutve bo izdelan v okviru DO Peko Tržič in bo zagotovil tak proizvodni program, da bodo doseženi ustrezni ekonomski učinki in intenzivna usmerjenost v izvoz. Zaradi do sedaj neizkoriščenih strojnih kapacitet v obratu se bo znatno povečalo število zaposlenih. e) Na področju lesnopredelovalne dejavnosti bo Marles TOZD Notranja oprema Središče razširila proizvodne prostore in jih ustrezno opremila za izvajanje dopolnilnega programa v skladu s sanacijskim načrtom. Marles TOZD Žaga Ormož bo s posodobitvijo decimirnice zagotavljala kvalitetno surovino za pohištveno industrijo. 0 V živilski industriji bodo proizvodne zmogljivosti odvisne od zagotovljenih surovin, zato je razvoj te panoge odvisen od sodelovanja z družbenim in zasebnim sektorjem kmetijstva. Tovarna sladkorja Ormož načrtuje povečanje proizvodnje sladkorja z domačo sladkorno peso. Večje investicije v letih 1986—1990 so predvidene za potrebe racionalizacije toplotne energije, sušenje karbonatacijskega mulja, predelavo viška repičev v živinska krmila ter posodabljanje in obnavljanje obstoječe tehnologije. Droga TOZD Gosad v Središču ob Dravi bo v okviru dejavnosti predelave in konzerviranje sadja in zelenjave širila predvsem proizvodnjo vlaganja vrtnin. Za zagotovitev surovin bodo razvijali trajno kooperacijsko sodelovanje z družbenimi in zasebnimi proizvajalci, predvsem v občini. V TOZD Kruh-Pecivo Maribor bo v pekarni v Ormožu pričel s proizvodnjo peciva-slaščic in s tem dal možnost za nove zaposlitve. Proizvodnja vin v TOZD Vinogradništvo bo odvisna od pridelave grozdja v družbenem in zasebnem sektorju in posodabljanja opreme v kleti. Proizvodnja krmil bo sledila potrebam živinorejske proizvodnje in bo usmerjena v proizvodnjo superkoncentratov kot dodatka doma pridelani krmi. 3.1.2. Kmetijstvo in ribištvo 3.1.2.1. Kmetijstvo Za doseganje 3,9 % poprečne letne rasti kmetijske proizvodnje borpo intenzivirali poljedelstvo, usmerili razvoj živinoreje na lastno krmno osnovo, zagotavljali smotrno rabo obstoječih kmetijskih površin in usposobili ter pridobivali nova kmetijska obdelovalna zemljišča za povečano proizvodnjo hrane. Slovin K K Jeruzalem Ormož se bo kot nosilec kmetijske proizvodnje še nadalje zavzemal za čim večjo tržno proizvodnjo hrane, sodobne agrotehnične ukrepe, ki bodo, skupaj z uporabo sodobne mehanizacije in primerno setveno kulturo, omogočile višje hektarske donose. Družbenoorganizirano tržno proizvodnjo bomo povečali s stimulativno politiko cen, z boljšo oskrbo z gnojili, zaščitnimi sredstvi, krmili in rezervnimi deli. Z večjo koncentracijo kmetijskih obdelovalnih zemljišč in izboljšano agrarno strukturo bodo ustvarjeni pogoji za izboljšanje ekonomskega položaja kmetovalcev in postopno prestrukturiranje kmetijstva. S tem bomo, ob ustrezni socialni varnosti, zmanjšali deagrari- zacijo iz hribovitih predlov občine in izboljšali starostno strukturo aktivnih kmetijskih prebivalcev. Z ozirom na razpoložljive naravne danosti v občini so v nižinskem predlu občine ugodni pogoji za poljedeljstvo in živinorejo, v hribovitem predelu pa za vinogradništvo, sadjarstvo, živinorejo in proizvodnjo vrtnin. Skupna površina kmetijskih zemljišč se ne bo bistveno povečala, spremenila pa se bo struktura rabe teh zemljišč v korist njivskih površin, ki bodo pridobljene s Ipdro in agromelioracijami. JziaadenSLbod^komasacijgjia^So^ dinskem in Šeneškem polju in v Lešniški dolini. Na področju kmetijstva bodo investicije namenjene predvsem povečanju proizvodnje hrane. V skladu s tem se bodo v kmetijstvu združevala sredstva za naslednje investicije: — SLOVIN KK Jeruzalem Ormož TOZD Kmetijstvo za: nakup zemlje, melioracije, kmetijsko mehanizacijo, opremo za oljarno, rekonstrukcijo sušilnice hmelja in proizvodno halo za mehanično delavnico; — SLOVIN KK Jeruzalem Ormož TOZD Vinogradništvo za: obnovo vinogradov in sadovnjakov, opremo za klet, kmetijsko mehanizacijo, skladiščne prostore in za terminal za pripravo kmetijskih pridelkov za izvoz; SLOVIN KK Jeruzalem Ormož TOK Kooperacija za: nakup zemlje, zbiralnice mleka, obnovo vinogradov, sadovnjakov in jagodičevja, adaptacije in novogradnje hlevov za govedo, prašiče in brojlerje, melioracije, kmečki turizem in kmetijsko mehanizacijo. V poljedeljstvu bomo zaradi sodobnejše in tržno usmerjene proizvodnje dajali prednost pridelavi pšenice, koruze, sladkorne pese, in krme. Intenzivirali bomo proizvodnjo krompirja, zlasti pa še vrtnin. Poljedeljska proizvodnja zasebnega in družbenega sektorja bo naraščala po 3,2 poprečni letni stopnji. Živinorejsko proizvodnjo bomo pospeševali v zasebnem sektorju, ki bo naraščala po 3,0% poprečni letni stopnji. Povečala se bo zlasti proizvodnja goved in prašičev. Za dosego načrtovane rasti bomo intenzificirali travnate površine, povečali njivske površine za pridelavo si-laže, koruze in ječmena. Glede na naravne danosti v občini ter načrtovano obnovo in sanacijo vinogradniških nasadov v zasebnem in družbenem sektorju bomo vinogradniško proizvodnjo še naprej usmerjali v proizvodnjo visokoicvalitetnih vin. V sadjarstvu bomo povečali zlasti proizvodnjo jabolk, breskev, višenj in jagod. V ta namen bodo povečani plantažni nasadi v družbenem in zasebnem sektorju, pri čemer bo, z uvajanjem sodobne tehnologije, gnojil in zaščitnih sredstev, povečan pridelek na enoto površine. Proizvodnja sadja in grozdja v družbenem in zasebnem sektorju bo naraščala po 7 % poprečno letno. 3.1.2.2. Ribištvo Na področju ribištva bomo pospeševali gojitvene dejavnosti. Ob melioracijskih območjih, ki so za kmetijsko proizvodnjo neprimerna, bomo urejevali ribnike. S tem bomo povečali možnosti za razvoj športnega ribolova in ribolovnega turizma, ki se bo vključeval v turistično ponudbo. 3.1.3. Gozdarstvo Na področju gozdarstva bomo zagotavljali trajnost gozdov v njihovem biološkem smislu in trajnost gozdne proizvodnje ter donosov kot pogoja za optimalno izrabo naravnih proizvodnih potencialov ter proizvodnjo kvalitetne lesne surovine. Gozdne površine se v obdobju 1986—1990 ne bodo bistveno spremenile. Večja vlaganja bodo potrebna za premeno manj kvalitetnih sestojev in za izvedbo bioloških in ekonomskih melioracij gozdov. Za pridobitev kvalitetnih zemljišč bodo izvršeni poseki na površini 25 ha, pogozdeno pa bo 10 ha zemljišč. Za izgradnjo gozdnih cest in vlek bomo zagotovili večjo odprtost in dostopnost gozdov. Posekani lesni sortiment v gozdovih družbenega in odkup z zasebnega sektorja bomo namenili organizacijam primarne predelave lesa v občini in regiji. Te pa bodo zagotavljale svoj delež za gozdnobiološke naložbe. 3.1.4. Preskrba Temeljna naloga trgovine bo odpraviti razdrobljenost in neenakopravne pogoje oskrbe na območju občine ter skrbeti za razvoj v skladu s potrebami prebivalstva in gospodarstva. Trgovina na drobno bo izboljšala kvaliteto ponudbe predvsem blaga za široko potrošnjo. Pri tem bo dan poseben poudarek razvoju in krepitvi materialnega položaja trgovine na drobno. Mercator — Zarja Ormož bo kot nosilec razvoja trgovine v občini zgradila trgovski lokal v Veliki Nedelji in v Tomažu pri Ormožu in s sofinanciranjem pridobila sodobne prodajne prostore v Ormožu. TIMA OCM TOZD Koloniale bo zgradila skladišče pijač v Ormožu. SLOVIN KK Jeruzalem TOK Kooperacija bo, preko že organizirane prodajne mreže, še naprej zagotavljala preskrbo z repromateria-lom za kmetijstvo. Za izboljšanje preskrbe z naftnimi derivati bo Petrol, v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi koristniki, zgradil bencinsko črpalko v Središču ob Dravi. 3.1.5. Gostinstvo in turizem — Razvoj gostinsko turistične dejavnosti bo tudi v tem srednjeročnem obdobju prednostna naloga. Zato bomo gostinsko turistično ponudbo bolje organizirali, izboljšali kvaliteto turističnih in gostinskih storitev, obnovili in posodobili obstoječe zmogljivosti in zgradili nekatere nove ter obogatili enotno ponudbo z vključevanjem in sodelovanjem ostalih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Pospeševali bomo razvoj kmečkega, izletniškega in lovnega turizma, ter izvajanje dejavnosti vinotoč. Slovin KK Jeruzalem TOZD Gostinstvo se bo, kot nosilec gostinsko turistične dejavnosti, aktivno povezoval z gostinsko turističnimi organizacijami ter s tem zagotovil, ob ugodnih naravnih pogojih, boljše izkoriščanje kapacitet. V tem srednjeročnem obdobju načrtuje adaptacijo gostišča Jeruzalem in ureditev bifeja s toplimi jedili v Ormožu. SLOVIN KK Jeruzalem TOK Kooperacija si bo prizadevala pridobiti čim več interesentov za kmečki turizem in pri tem sovlagala sredstva v ureditev kmetij. Konkretne naloge in aktivnosti razvoja gostinsko turistične dejavnosti v občini, z možnostmi izkoriščanja Ormoškega jezera, bodo opredeljene v analizi razvoja gostinsko turistične dejavnosti, ki bo izdelana v letu 1987. 3.1.6. Drobno gospodarstvo Pospešeno vključevanje v kooperacijo z združenim delom, nadomeščanje uvoza, zagotavljanje novih zaposlitev so osnovne smeri bodo, zaradi prestrukturiranja svoje proizvodnje v maloserijsko proizvodnjo, ustanavljale enote drobnega gospodarstva v družbenem sektorju. Tudi organizacije združenega dela izven občine bomo vabili, da bodo ustanavljale enote drobnega gospodarstva v občini. Skupščina občine Ormož bo z ukrepi davčne politike pospeševala razvoj družbene in zasebne obrti. Posebno skrb bomo namenili razvoju storitvenih dejavnosti za potrebe občanov, ki so še vedno deficitarne. Samoupravna stanovanjska skupnost bo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, ki je opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana, zagotavljala tudi poslovne prostore za storitveno dejavnost. razvoja drobnega gospodarstva. Organizacije združenega dela Proizvodna obrt se bo razvijala v obrtni coni na Hardeku, zato bomo le-to ustrezno komunalno opremili in zagotovili pogoje za gradnjo obrtnih delavnic. Prva faza komunalne opreme bo izvedena v prvi polovici leta 1987. Tako načrtovani razvoj obrti zasebnega in družbenega sektorja bo omogočil nadpoprečno rast družbenega proizvoda (9,9 % poprečno letno). 3.2. Razvoj gospodarske infrastrukture • Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo do leta 1990 zgradili 227 stanovanj, od tega 77 stanovanj v družbenem sektorju in približno 150 stanovanj v zasebnem sektorju. Novogradnje bomo usmerjali na območja, ki bodo komunalno opremljena in dosledno varovali zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Prednostno bomo v letu 1986 zgradili 35 stanovanj, ki so bila planirana v prejšnjem srednjeročnem obdobju in sicer v Tomažu, Središču in v Veliki Nedelji. Družbena gradnja bo v glavnem v mestu Ormož, kot nadomestna gradnja porušenih stavb ali na lokaciji Dolga lesa. Za obnovo starega stanovanjskega sklada bomo izdelali dolgoročni program obnove in v ta namen združevali sredstva v samoupravni stanovanjski skupnosti po posebni prispevni stopnji v višini 0,3 %. S politiko stanarin bomo v letu 1990 dosegli enostavno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu. 3.3.3. Komunalno gospodarstvo Komunalno infrastrukturo bomo razvijali skladno s prostorskim in družbenoekonomskim razvojem občine tako, da bomo zadovoljevali potrebe občanov in gospodarstva. 3.2.2.1. Vodovod Vodovodno omrežje bomo širili na območja, ki še nimajo zdrave pitne vode in v centralnem zajetju zagotovili zadostne kapacitete. Zato bomo v obdobju 1986—1990 zgradili naslednje objekte: centralno črpališče v Mihovcih z.vodnjakom in zavarovanjem podtalnice, primarni vod Hum—Lopešice, Senik—Mala vas, Vitan—Vodranci—Godeninci, Savci—Trnovci, Trnovci—Lesce—M ezgo vci, Lahonci—Prše- tinci in dodatni rezervoar v Hajndlu. Vzporedno z gradnjo primarnih vodov bomo, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, gradili sekundarno in terciarno omrežje. 3.2.2.2. Kanalizacija in odlaganje odpadkov Pričeli bomo s sistematičnim urejanjem odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Zgradili bomo kolektor iz obrtne cone do Tovarne sladkorja v Ormožu. Prednostno bomo, zaradi zavarovanja podtalnice, uredili kanalizacijo in skupno čiščenje odplak naselij Tr-govišče. Velika Nedelja, Mihovci in Cvetkovci, ki so v neposredni bližini centralnega vodovodnega zajetja. V delu izkoriščenega glinokopa na Hardeku bomo uredili centralno odlagališče za smeti. V krajevnih skupnostih Tomaž, Kog, Miklavž, Ivanjkovci in Središče bomo uredili lokalna odlagališča odpadkov, kar je, zaradi oddaljenosti od centralnega odlagališča bolj smotrno. 3.2.2.3. Upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči Politiko pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč bo izvajal Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, individualno gradnjo ter industrijsko in obrtno gradnjo. V skladu s potrebami samoupravne stanovanjske skupnosti bomo izvajali komunalno urejanje na naslednjih lokacijah: obrtna cona Hardek — za potrebe gradnje obrtnih delavnic, Lenta in Hardek II — za individualno gradnjo, v Tomažu — za družbeno stanovanjsko in industrijsko gradnjo. 3.2.3. Prometno omrežje V občini Ormož bomo prvenstveno modernizirali lokalne ceste in skrbeli za redno vzdrževanje že moderniziranih cest. V obdobju 1986—1990 bodo modernizirali naslednji cestni odseki: Lačaves—Vuzmetinci, Bresnica—Bratonečice, Savci—Trnovci, Gode-ninci—Preseka, Šalo vci—Obrež, Veličane občinska meja v skupni dolžini 13 km. Ojačitve v skupni dolžini 13 km bodo izvedene na relacijah Krčevina—Šalovci, Ivanjkovci—Veličine, Tomaž—Savci—Bratislavci in Savci—Vičanci. • Republiška skupnost za ceste bo izvedla rekonstrukcijo ceste Spuhlja—Ormož v dolžini 5,4 km in dokončala rekonstrukcijo cest Vuzmetinci—Preseka. V železniškem omrežju bo izveden remont proge Ormož—Ljutomer, modernizirana proga in tirne naprave Pragersko—Središče, hkrati urejene signalno varnostne naprave in modernizirani postaji v Središču in Ormožu. 3.2.4. Zveze Na področju PTT prometa bomo povečali obseg in izboljšali kvaliteto PTT storitev in s tem prispevali k hitrejšemu razvoju gospodarstva in drugih dejavnosti. V skladu s tem bodo razširjene zmogljivosti PTT prometa: — za dve delovni mesti sprejema, — za štiri — teleks naročniki, — zmogljivosti telefonskih central za 2403 priključke, — za 750 telefonskih naročnikov. S širitvijo kapacitet bomo dosegli 2350 prebivalcev na eno PTT enoto; 1106 prebivalcev na eno sprejemno delovno mesto; 5,32 teleks naročnika na 10.000 prebivalcev in 9,75 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev. 3.2.5. Energetika Na področju električne energije bomo skrbeli za racionalno porabo in usmerjali gospodarstvo v proizvodnjo z manjšo porabo energije na enoto proizvoda. Elektro Maribor TOZD Ptuj in TOZD Gornja Radgona bosta zagotovila gradnjo oz. obnovo potrebnih elektrodistribucijskih objektov na območju občine. Zgradila bosta 20 km kablovodov jn 12 transformatorskih postaj (Oslu-ševci II, Loperšice, Litmerk, Obrež II, Bresnica II, Hum II, Obrež III, Libanja II, Godeninci II, Ivanjkovci II, Pršetinci in Mihalovci). Posebna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije in Petrol TOZD Zemeljski plin Ljubljana in OZD v občini bodo v letih 1988 in 1989 zgradili plinovodno omrežje na relaciji Koračice—Ormož, katerega predračunska vrednost je 29 milj. Organizacije združenega dela iz občine bodo združile sredstva v višini 35 % od predračunske vrednosti in s tem pridobile pomemben dodaten energetski vir za nadaljnji razvoj. 3.2.6. Vodnogospodarstvo Območna vodna skupnost Drava Maribor bo skrbela za ohranjanje vodnega režima, varstvo voda in čiščenje odpadnih voda. Za potrebe melioracij bo regulirala Sejanski potok. Pavlovski potok in Lešnico v skupni dolžini 20 km. V skladu s svojim srednjeročnim planom bo Območna vodna skupnost Drava Maribor sofinancirala gradnjo vodo-oskrbnih objektov in gradnjo biološke čistilne naprave v Mihovcih. 3.3. Razvoj družbenih dejavnosti Na področju družbenih dejavnosti bomo prioritetno razvijali tiste programe, ki imajo največji vpliv na ustvarjalno sposobnost, materialno moč in socialno varnost družbe in posameznika. Prednostno bomo razvijali področje vzgoje in izobraževanja, zdravstva in kulture. V vseh dejavnostih bomo dosledneje uveljavljali svobodno menjavo dela, izenačevali družbeno ekonomski položaj delavcev v družbenih dejavnostih z delavci v gospodarstvu. uveljavljali enostavne standarde in normative ter izenačevali dostopnost in kvaliteto dobrin in storitev družbenega standarda. Razvijali bomo cenejše, posamezniku bolj prilagojene in kakovostnejše oblike zadovoljevanja potreb, ki bodo morale vključevati več znanja in novih tehnologij. Izvajalske organizacije združenega dela na vseh področjih družbenih dejavnosti bodo izvajale sprejete stabilizacijske programe, racionalizirale svoje poslovanje, skrbele za boljšo učinkovitost in kvaliteto dela. Prav tako bodo, na podlagi programa investicij, sprejetega s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov SIS, sprejele samoupravne sporazume o združevanju sredstev amortizacije in prispevka iz čistega dohodka združenega dela kot vira za financiranje investicij. Na področju investicij bo potrebno ravnati skrajno racionalno. Raven sredstev za investicije bo predvidoma večja kot je bila v obdobju 1981 — 1985. Financiranje investicij bomo zagotavljali na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov. 3.3.1. Izobraževanje V osnovnem izobraževanju bomo zagotavljali pogoje za izvajanje zagotovljenega programa in izenačitev osnovnega izobraževanja za vse otroke. Zagotavljali bomo takšen razvoj osnovne šole, ki bo vključeval večje število učencev v interesne dejavnosti, dodatni pouk ter z naravoslovnimi in kulturnimi dnevi omogočil povezovanje šole z okoljem. Kvaliteto pouka bomo izboljšali z nabavo modernejše učne tehnologije in s stalnim usposabljanjem pedagoških delavcev. Celodnevne šole ne bomo širili, povečevali pa bomo število oddelkov s podaljšanim bivanjem učencev. Za smotrnejšo izkoriščenost prostorskih zmogljivosti osnovnih šol bomo izvedli spremembo šolskih okolišev. Na področju investicijskih naložb bomo v načrtovanem obdobju nadaljevali z gradnjo osnovnošolskih objektov po skupnih izhodiščih za izvajanje referenduma. Navedene investicije bomo financirali s sredstvi zbranimi iz drugega občinskega samoprispevka, združene amortizacije, sredstev vzajemnosti, sredstev krajevnih samoprispevkov in združenih sredstev organizacij združenega dela. Učence bomo po končani osnovni šoli usmerjali v programe, ki bodo izhajali iz kadrovskih načrtov organizacij združenega dela, s katerimi bo usklajena tudi štipendijska politika. Poleg usmerjenega izobraževanja bodo organizacije združenega dela usmerjale že zaposlene delavce v dopolnilno izobraževanje ter zagotavljale pogoje za študij ob delu in iz dela, ob aktivni vključitvi delavske univerze. 3.3.2. Raziskovalna dejavnost Raziskovanje mora dobiti ustrezno mesto pri razvoju organizacij združenega dela. Doseči je treba trajno in intenzivnejše povezovanje raziskovalne dejavnosti z vsemi področji dela in družbenega življenja. Tako bodo ustvarjeni pogoji za večje vključevanje delavcev združenega dela v množično raziskovalno dejavnost in možnosti za prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti. Občinska raziskovalna skupnost bo v okviru raziskovalnega programa sofinancirala raziskave na področju gospodarstva. Sproti bo spremljala razvoj raziskovalnega dela in njegov prenos v prakso. Raziskovalne kadre bomo usposobili v večjih organizacijah združenega dela, kjer pa to ne bo možno, se bodo le-te navezale na ustrezne raziskovalne organizacije ali raziskovalne enote večjih organizacij združenega dela. 3.3.3. Kultura Na področju kulture bomo skrbeli in pospeševali razvoj tistih kulturnih dejavnosti, ki pri- bližujejo kulturne dobrine delovnim ljudem in občanom, predvsem mladini oziroma omogočajo kulturno aktivnost večjemu številu občanov. Na področju knjižničarstva bomo prvenstveno zagotovili ustrezne prostorske pogoje ter nadaljevali s pridobivanjem in popularizacijo knjig. Posebno skrb bomo namenili vzdrževanju in varovanju narave in kulturne dediščine in jo ohranjali kot pomembno družbeno bogastvo ter v skladu s programom občinske kulturne skupnosti zagotavljali njihovo obnovo in zaščito. Redno bomo obnavljali in vzdrževali kulturne domove v krajevnih skupnostih, prednostno v Ivanjkovcih in za ta namen združevali sredstva v kulturni skupnosti. Hkrati bomo skrbeli za pokrivanje funkcionalnih stroškov z angažiranjem vseh uporabnikov domov. 3.3.4. Telesna kultura Na področju telesne kulture bomo razvijali predvsem množičnost. Prizadevali si bimo za povečanje števila aktivnih udeležencev in večje vključevanje mladih. Tekmovalni šport bomo razvijali na tistih področjih, ki ima realne možnosti za kvalitetne športne dosežke Nadaljevali bomo z izgradnjo telesnokultur-nih objektov in sicer telovadnice v Središču, v Veliki Nedelji in v Miklavžu pri Ormožu. Telovadnici v Središču in v Veliki Nedelji bosta financirani iz sredstev prvega občinskega samoprispevka. V Ormožu bomo pričeli urejati športno rekreacijsko cono in športne objekte pri kopališču v Ormožu. Telesnokultumi objekti bodo koriščenj večnamensko. Redno bodo vzdrževani iz sredstev občinske telesnokultume skupnosti in sredstev krajevnih skupnosti. 3.3.5. Zdravstvo V zdravstvu bomo ohranili sedanjo raven zdravstvenega varstva prebivalstva in izboljšali kvaliteto storitev. Razvijali bomo vse preventivne oblike zdravstvenega varstya in vzpodbujali zdravstveno prosvetljenost prebivalstva. Prioritetno bomo razvijali osnovno zdravstveno službo, posebno splošno medicino, medicino dela, mladinsko zobozdravstvo ter zdravljenje in nego bolnika na domu in tako zmanjšali potrebe po bolnišničnem zdravljenju. Zaradi prestrukturiranja zdravstva bo osnovna zdravstvena služba prevzela več zdravstvenih storitev specialističnih ambulant in bolnišnične dejavnosti. Za potrebe zdravstva bomo v tem srednjeročnem obdobju zgradili protituberkulozni dispanzer, splošno ambulanto v Tomažu in v Središču ter nabavili premično zobno ambulanto. Posebno skrb bomo namenili zamenjavi opreme in jo sproti obnavljali oziroma posodabljali. 3.3.16. Otroško varstvo Na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo poskrbeli, da bo več otrok vključenih v organizirano vzgojo in varstvo; za otroke, ki ne bodo vključeni v dnevno vzgojo in varstvo bomo zagotovili posebni vzgojnovarstvehi program od 4. do 5. leta starosti tako, da bomo letno vključevali 120 otrok. Za potrebe otrok mlajših od 18 mesecev in za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bomo v Ormožu zagotovili ustrezne prostore. Izvedli bomo reorganizacijo vzgojnovarstve-nih enot in zavoda tako, da bodo delovale v enotni delovni organizaciji. Z boljšo organizacijo in uvajanjem novih vzgojno izobraževalnih programov bomo dosegli kvalitetnejše delo z otroci. Pri tem se bodo bolj vključevali starši, vzgojnovarstvena organizacija pa se bo še bolj povezovala z drugimi organizacijami in društvi. 3.3.7. Socialno skrbstvo Skupnost socialnega skrbstva bo prvenstveno zagotavljala družbeno denarne pomoči tistim posameznikom in družinam, ki so nesposobni za pridobitno delo, s katerim bi si zagotovili socialno varnost. Preventivno in svetovalno delo ter celovita skrb za starejše občane bodo prednostne naloge. Za bolj usklajeno in celovito delovanje socialne službe bo ustanovljen center za socialno delo. Urejen bo dom starejših občanov v Ormožu in tako ne bomo odvisni le od razpoložljivih kapacitet v drugih občinah. 3.4. Naloge razvoja na drugih področjih 3.4.1. Splošna poraba V skladu s sprejetimi družbenimi dogovori bodo sredstva občinskega proračuna namenjena za izvajanje enotno dogovorjenega programa nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, za zagotavljanje občinskih priznavalnin borcem NOV, za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih ter za izvajanje drugih nalog v skladu z zakoni. Obseg sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb se bo gibal v skladu z rastjo dohodka ter z dogovorom o splošni porabi v občinah. Dodeljena sredstva za delo državnih organov, ki jih ti dobivajo iz proračuna, bodo temeljila na programih dela. Tudi za financiranje družbenopolitičnih organizacij bodo sredstva zagotovljena v skladu z njihovimi programi dela. Nabavili bomo potrebno opremo za delovanje upravnih in drugih državnih organov, zagotovili ustrezne pogoje za delo in sofinancirali izgradnjo prostorov za občinski štab TO. 3.4.2. Razvoj krajevnih skupnosti Temeljni cilj razvoja krajevnih skupnosti bo razvijanje in poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov in delegatskega sistema z namenom, da se delovnim ljudem in občanom omogoči in zagotovi neposredno reševanje njihovih interesov in sodelovanje pri sprejemanju vseh odločitev, ki so pomembne za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti v kateri živijo. Doseženo bo tesnejše sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, ki bodo po načelu solidarnosti in vzajemnosti reševale skupne probleme tako, da bodo postopoma odpravljene razlike v razvitosti in omogočeno zadovoljevanje zahtev čim širšega števila prebivalcev. Krajevne skupnosti bodo postale nosilke in pobudnice za vse družbene aktivnosti na svojem območju. O načinu in obsegu izvajanja nalog se bodo krajevne skupnosti dogovorile med seboj in z drugimi nosilci planiranja. 3.4.3. Splošna ljudska obramba, družbena samozaščita in požarna varnost Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bo temeljil na skupnih prizadevanjih delovnih ljudi in občanov v občini, ki ga bomo uveljavljali kot sestavino socialističnega samoupravljanja in kot neločljivi del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopolitične aktivnosti. Osnovne naloge bodo: — posodabljanje in opremljanje teritorialne obrambe, izvajanje vzgoje in urjenje enot in štabov teritorialne obrambe; — organiziranje, usposabljanje in opremljanje narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela kot najširše oblike organiziranja delovnih ljudi in občanov za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite in za vključevanje v splošni ljudski odpor; — razvoj civilne zaščite bo temeljil na kvalitetnejših pripravah ter povečani številčnosti enot in štabov tako, da bo vključenih med pripadnike civilne zaščite 15 % prebivalcev občine. V osnovno usposabljanje bo vključenih 80 % vseh pripadnikov civilne zaščite, zagotovljena bo približno 80 % opremljenost s predpisano opremo, nadaljevalo se bo s progra- mom opremljanja s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito pred radiološko kemičnimi sredstvi ter z izvajanjem izgradnje zaklonišč; — izpopolnjevanje upravnih zvez ter sistema za opazovanje in obveščanje; — racionalnejše in kvalitetnejše oblikovanje sistema obrambnosamozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov; — trajno dogovarjanje in izpopolnjevanje obrambnih in varnostnih priprav; — dopolnjevanje rezerv najnujnejših življenjskih in prehrambenih artiklov za občinske blagovne rezerve. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo skrbela za celovit razvoj gasilstva in njenega članstva, požarnovarstveno vzgojo občanov in delavcev, pospeševanje preventivne dejavnosti za zmanjševanje števila požarov in opremljanje gasilskih društev. Dejavnost požarne varnosti bomo financirali s sredstvi iz dohodka OZD (0,20 %), s sredstvi Zavarovalne skupnosti Triglav Maribor in sredstvi zbranimi v gasilskih društvih. 4. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA '4.1. Cilji in razvojne usmeritve do leta 1990 4.1.1. Cilji na področju urejanja prostora Cilji na področju urejanja prostora so bili zastavljeni že v dolgoročnem razvoju in predstavljajo predvsem skrb za zdravo in lepo okolje, čemur podrejamo tudi izrabo prostora, ki naj bo smotrna, brez konfliktov med uporabniki in ekološkimi zahtevami. Posegi v prostor bodo načrtovani in usmerjeni v smislu optimalnih učinkov, ekonomskih, naravnih in subjektivnih pogojev in interesov, ob tem pa bo v ospredju širši družbeni interes pred individualnim. 4.1.2. Cilji na področju komunalnega urejanja Načrt komunalnega urejanja zajema neizvedene akcije iz preteklega srednjeročnega obdobja in nove, s katerimi bomo zagotavljali kvalitetnejši nivo oskrbe na tem področju. Tako bomo prispevali k čistejšemu in bolj urejenemu okolju in omogočili višji standard občanom. Komunalno problematiko bomo prednostno reševali v novih in že obstoječih soseskah ter naseljih, skupaj z izgradnjo le-teh. Predvsem bomo izpolnjevali izgradnjo sistema odvajanja odpadnih voda iz območij z ležišči pitne vode in večjih strjenih naseljih. 4.1.3. Cilji na področju urejanja infrastrukture V interesu povečanja propustnosti in varnosti bomo modernizirali in rekonstruirali nekatere cestne povezave do centralnih naselij. Na področju železniškega prometa bomo odpravljali ozka grla, izvedli ukrepe za povečanje varnosti in posodobitev prog in postajnih naprav. 4.1.4. Cilji na področju varovanja okolja Nadaljevali bomo aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja. Vsak poseg v prostor bomo obravnavali s tega vidika, izvajanje pa regulirali s sprejemanjem ustreznih odlokov in programov ter z nadzorom izvajanja. Posebne pozornosti bo deležna naravna in kulturna dediščina, ki jo bomo ustrezno vključevali v razvojne programe občine. 4.2. RAZVOJ V PROSTORU 4.2.1. Površine za stanovanjsko gradnjo Družbeno in organizirano (zadružno) individualno gradnjo bomo usmerjali na območja, opredeljena v dolgoročnem planu. V srednjeročnem obdobju do leta 1990 bomo družbena stanovanja gradili v Ormožu in v Veliki Nedelji, dokončali pa bomo gradnjo v Središču (12 stanovanj), v Tomažu (12 stano- vanj) ter Miklavžu (11 stanovanj), ki v preteklem srednjeročnem obdobju niso bila zgrajena (35 stanovanj), novo planiranih pa je še 77 družbenih stanovanj (71 v Ormožu in 6 v Veliki Nedelji). Individualno gradnjo bomo usmerjali v obstoječa naselja kot plombe ali izven naselij, na območja manj primerna za kmetijstvo, po možnosti kot strjene zaselke z možnostjo priključevanja na obstoječo infrastrukturo. Na kmetijskem. območju bomo dovoljevali gradnjo le vprimerih, ki so določeni v zakonodaji. Individualno gradnjo bomo regulirali z ustrezno urbanistično dokumentacijo. Za strnjene kompleksne gradnje bomo izdelali programske zasnove in zazidalne načrte (območje individualne gradnje na Lenti), za družbeno gradnjo v Dolgi lesi v Ormožu pa je že izvedbeni akt (zazidalni načrt). 4.2.2. Površina za industrijo in proizvodno obrt Industrijsko proizvodnjo bomo usmerjali v industrijski coni v Ormožu in Središču ob Dravi. V vseh primerih bomo predhodno preverjali vplive na okolico in emisije ohranjali v dovoljenih mejah. Prostorske potrebe za širitev so izkazale naslednje DO: — Primat TOZD Bančna oprema Ormož — širitev vzhodno ob obstoječi lokaciji na Harde-ku (skladiščni in pomožni prostori). — Slovin mehanična delavnica — selitev na Hardek, — Marles TOZD Notranja oprema — širitev proizvodnih prostorov ob obstoječi lokaciji v Središču. Proizvodno obrt bomo praviloma usmerjali v obrtno cono na Hardeku v Ormožu in v Veliki Nedelji, pa tudi v ostala naselja, če dejavnost ne bo v nasprotju z izgledom in varovanjem okolja. 4.3. INFRASTRUKTURNO OMREŽJE 4.3.1. Vodovodno omrežje Urejanje vodovodnega omrežja bo sledilo širjenju primarnega omrežja v vaška naselja, kjer vodooskrba ni zadovoljivo-urejena. Tako bomo v letih 1986 — 1990 izvedli širitev primarnih vodovodnih objektov in komunalne opreme v naslednjih odsekih: — izgradnja primarnega vodovoda Hum — Loperšice, — izgradnja primarnega vodovoda Senik — Mala vas, — izgradnja primarnega vodovoda .Vitan — Vodranci — Godeninci, — izgradnja primarnega vodovoda Savci — Trnovci, — izgradnja primarnega vodovoda Trnovci — Lesce — Mezgovci, — izgradnja primarnega vodovoda Lahonci — Pršetinci, — izgradnja vodnjaka v bližini že obstoječih vodnjakov, v Mihovcih (Otok) s prečiščevalno napravo. Hkrati z gradnjo primarnega omrežja bomo izvajali tudi sekundarno in terciarno omrežje. 4.3.2. Kanalizacijsko omrežje V letih 1986 — 1990 bomo urejali kanalizacijo v mestu Ormož in središčih krajevnih skupnosti. — izgradnja kolektorja iz obrtne cone do čistilne naprave pri Tovarni sladkorja Ormož. — ureditev kanalizacije in skupno čiščenje odplak naselij Trgovišče — Velika Nedelja, Mihovci in Cvetkovci (vodozajemno območje). 4.3.3. Odlaganje odpadkov - V občini bomo uredili centralno skladišče komunalnih odpadkov v izkoriščenem delu gli-nokopa na Hardeku. Za oddaljena naselja bomo, za manjše količine odpadkov in neekonomičnosti prevoza v centralno, določili lokalna odlagališča (Tomaž, Ivanjkovci, Kog, Miklavž in Središče). Naloga bo opravljena do 1988 leta. 4.3.4. Železniško omrežje V tem srednjeročnem obdobju bomo rekonstruirali progo Ormož — Murska Sobota za večji osni pritisk (20 ton) in temu primerno uredili postajne naprave. Izvedli bomo rekonstrukcijo in modernizacijo proge in tirnih naprav Pragersko — Središče in posodobitev SV — TK na postaji Ormož. 4.3.5. Cestno omrežje V tem srednjeročnem obdobju bomo modernizirali eno regionalno cesto, več lokalnih cest ter izvršili fine preplastitve. Tako bomo rekonstruirali republiško cesto na odseku Vuzmetin-ci — Preseka ter izvedli modernizacijo in pre-plasitev na sledečih lokalnih cestah: — modernizacija ceste Lačaves — Vuzme-tinci, —- modernizacija ceste Veličane — meja občine, — modernizacija ceste Savci — Trnovci, — modernizacija ceste v Godeninci — Preseka, — modernizacija ceste Šalovci — Obrež, — modernizacija ceste Bresnica — Bratone-čice, — fina preplastitev ceste Tomaž — Savci — Bratislavci, — dokončanje modernizacije in fina preplastitev ceste Savci — Vičanci, — fina preplastitev Ivanjkovci —. Veličane. 4.3.6. PTT omrežje V tem srednjeročnem obdobju bomo povečali zmogljivosti na obstoječih telefonskih centralah položili in usposobili medkrajevni kabel na naslednjih odsekih: Podgorci — Ormož, Tomaž — Ormož in Središče ob Dravi — Ormož. Za povečanje zmogljivosti telefonskih central bomo v tem srednjeročnem obdobju zgradili novo pošto v Ormožu, adaptirali, ož. povečali pa pošte v Podgorcih, Veliki Nedelji in Tomažu. Prenosne VF in RR sisteme bomo izvedli na naslednjih odsekih: Ormož —• Ljutomer, Ormož — Varaždin, Ormož — Ivanjkovci, Ormož — Miklavž pri Ormožu, Ormož — Središče ob Dravi, Ormož — Tomaž pri Ormožu in Ormož — Maribor. S tem bo povečana zmogljivost krajevnih telefonskih central za 2403 priključke in število telefonskih naročnikov za 750. 4.3.7. Energetsko omrežje Elektroprenosno omrežje V skladu s sprejetim srednjeročnim planom za obdobje 1986—1990 bosta Elektro Maribor TOZD Ptuj in TOZD Gornja Radgona nadaljevala z rekonstrukcijo nizkonapetostnega elektroprenosnega Omrežja in rekonstrukcijo 10 kV daljnovodov na 20 kV napajalno napetost. V tem obdobju bomo zgradili tudi 2x110 kV DV in 2 x 20 kV DV za povezavo in napajanje RPT Ormož do nove RTP 110/20 kV. Predvidena je tudi izgradnja 12 transforma-torslčih postaj s priključki. Plinovodno omrežje Glede na ugotovljeno zmogljivost plinskega sistema za Ormož v tem srednjeročnem obdob- ju predvidevamo v Koračicah odcep od magistralnega plinovoda do Hardeka, kjer bo lokacija MMRP za redukcijo na tlak distribucije po mestu 6 bar. Od tu bo plinski sistem razdeljen na dva dela, plinski sistem 6 bar za napajanje IGP Ograd in TSO in sistem 1 bar za ostale potrošnike. 4.4. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE V tem srednjeročnem obdobju bomo izvedli osnovno odvodnjo za potrebe melioracij t. j. regulirali potoke v skupni dolžini 20 km. Regulacijo bomo izvršili v Pavlovskem potoku v dolžini 6 km, na Lešnici v dolžini 12 km in v dolžini 2 km še nereguliranega potoka Sejance v smeri proti Rucmancem. Vzdrževali bomo vodnogospodarske objekte in naprave, urejali korita vodotokov ter z vodnogospodarskimi ukrepi omogočili izvajanje hidromelioracij in usposabljanje kmetijskih zemljišč. Za varovanje in izboljšanje stopnje onesnaženosti voda bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju sprejeli odlok o varstvenih pasovih vodnega vira za vodovod Ormož in o ukrepih za zavarovanje vode. Predvidena območja varstva vodnih virov sestavljajo: a) Najožji varstveni pas za katerega potekajo meje po zajezenem koritu Sejance oziroma Pesnice; b) Ožji varstveni pas — meje so prilagojene mejam, ki jih začrtujeta koriti Sejance in Pesnice; c) Širši varstveni pas, t. j. tretji varstveni pas obsega območje celotnega toka podtalnice, ki napaja vodozajemno območje vodovoda Ormož; d) Vplivni varstveni pas. Zaradi izjemnega pomena kakovosti vode Sejance, smo predvideli za četrti vplivni varstveni pas celotno vodozbimo območje Sejance. Razen omenjenega vodnega vira za vodovod Ormož, bomo še naprej varovali druge vodne vire, ki po svoji zmogljivosti in kvaliteti vode pridejo v poštev za oskrbo s pitno vodo. V tem srednjeročnem obdobju bomo nadaljevali z melioracijami obdelovalnih površin zaradi intenzifikacije kmetijske pridelave. Melioracije bomo izvedli na naslednjih območjih: Rucmanci — Savci 110 ha, Ivanjkovska dolina 330 ha, pri Miklavžu 65 ha. Melioracije bomo izvršili v Lešniški dolini na površini 380 ha v Koračicah na površini 60 ha. Agromelioracije bomo izvedli na Sodinskem in Seneškem polju — 440 ha in v nižinskem predelu med železnico in Dravo. Komasacije: zaradi velike razdrobljenosti Sodinskega območja in Seneškega polja bomo izvedli komasacijo‘tega območja na površini 440 ha in še v Lešniški dolini na površini 220 ha. Namakali bomo površino 300 ha na območju od otoka do Velike Nedelje. Številka: 30-4/1986 Datum: 22. 5. 1986 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA 1. r. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETIH 1986 - 1990 — stopnja rasti v % 1986-1990 Družbeni proizvod — realno 5,2 Fizični obseg ind. proizvodnje 6,8 Fizični obseg kmet. proizvodnje 3,9 Zaposlenost v združenem delu 2,4 Produktivnost dela 2,8 Izvoz blaga in storitev 9 Uvoz blaga in storitev 7,5 . Realni osebni dohodki na zaposl. 2,8 Sredstva za skupno porabo 4,9 Sredstva za splošno porabo 4,9 DRUŽBENI PROIZVOD PO PODROČJIH — v 000 din — cene 1985 Zap. št. DEJAVNOST ocena 1985 plan 1990 pop.l. st.r. 90/85 1. Industrija 2.333.693 3.428.895 8,0 2. Kmetijstvo 2.589.503 2.991.271 2,9 — družbeni sektor 1.304.045 1.578.938 3,9 — zasebni sektor 1.285.458 1.412.333 1,9 3. Gozdarstvo 53.316 53.316 — 4. Gradbeništvo 543.833 f 604.450 2,2 — družbeni sektor 205.762 266.379 5,3 — zasebni sektor 338.071 338.071 — 5. Promet 165.334 241.149 7,8 — družbeni sektor 136.091 211.322 9,2 — zasebni sektor 29.243 29.827 0,4 6. Trgovina 443.123 479.724 1,6 7. Gostinstvo 143.560 167.486 3,1 — družbeni sektor 119.076 134.722 2,5 — zasebni sektor 24.484 32.764 6,0 8. Obrt 289.444 485.542 10,9 — družbeni sektor — 50.000 — — zasebni sektor 289.444 435.542 8,5 9. Komunala 13.956 13.956 — Skupaj 6.575.762 8.465.779 5,2 — družbeni sektor 4.609.062 6.217.242 6,1 — zasebni sektor 1.966.700 2.248.537 2,7 1 ZAPOSLENI PO PODROČJIH T - 3 Dejavnost ocena 1985 plan 1990 pop.l. stop.r. 90/85 Industrija 1774 2107 3,5 Kmetijstvo 687' 748 1,7 Gozdarstvo 21 20 -0,1 Gradbeništvo 158 150 -0,1 Promet 83 83 Trgovina 397 377 - 1,0 Gostinstvo 107 120 2,4 Komunala 10 10 Obrt — 49 — Finančne in posl. štor. 25 25 — Gospodarstvo 3.262 3.689 2,4 Negospodarstvo 606 636 0,7 Družbeni sektor 3.868 4.315 2,2 Zasebni sektor 195 263 6,2 Skupdj 4.073 4.578 2.4 T - 4 IZVOZ IN UVOZ BLAGA IN STORITEV cene 1985 v din ocena plan stop. rasti 1985 1990 pop. letno 86/90 IZVOZ - skupaj 1.156.063 1.776.869 9,0 — blago 1.128.309 1.742.975 9,1 — storitve 27.754 33.894 3,9 UVOZ — skupaj 187.386 251.097 7,5 — blago 187.386 251.097 7,5 — storitve ' — Saldo blaga in storitev 968.677 1.525.772 Pokritje uvoza z izvozom 616,9 707,6 T - 5 IZVOZ IN UVOZ BLAGA IN STORITEV PO PODROČJIH — cene 1985 v din 1985 struk. v % 1990 struk. v % IZVOZ - skupaj 1.156.063 100 1.776.869 100 — konvertibila 961.080 83,1 1.305.659 73,5 — kliring 194.983 16,9 471.210 26,5 UVOZ - skupaj 187.386 100 251.097 100 — konvertibila 187.386 100 248.097 98,8 — kliring — 3.000 1,2 T - 6 FIZIČNI OBSEG INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE PO DEJAVNOSTIH DEJAVNOST pop. letne stopnje rasti 86-90 v % 1. Kovinsko predelovalna dejavnost 13,2 2. Predelava kem. proizvodov 7,4 3. Proizvodnja gradb. materiala 4. Proizvodnja žaganega lesa ' 5,3 5. Proizvodnja kon. les. izdelkov 4,3 6. Proizvodnja živil, proizvodov 5,5 7. Proizvodnja zgot. tekst, izdelkov 4*0 8. Proizvodnja usnjene obutve 27,4 KARTOGRAFSKE SESTAVINE 1. Kartografska dokumentacija v merilu 1 : 25000 a) Prometno omrežje b) Energetsko omrežje c) Vodovodno in kanalizacijsko omrežje d) PTT omrežje e) Vodnogospodarske ureditve f) Priprava prostorskih aktov g) Posegi v prostor 2. Kartografska dokumentacija v merilu 1 : 5000, ki opredeljuje namensko rabo prostora 3. Programska zasnova individualne stanovanjske gradnje za del območja Ormoža v merilu 1 : 2880 Zgoraj omenjene karte se nahajajo v komiteju za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve občine Ormož. Po 45. členu Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78), 4. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja (Ur. list SRS, št. 2/78) ter 202. členu statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21-199/79) je Izvršni svet SO Ormož na svoji seji dne 4. 9. 1986 sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož. 1. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede ■>ošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ter za obvezne preglede klavnih kopitarjev, parkljarjev, perutnine in kuncev, za veterinarsko sanitarne preglede živalskih proizvodov in živalskih surovin ter za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ormož plačujejo naslednje pristojbine: I. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov: a) velike živali — kamion do 2 t 1.680.— — kamion ali vagon nad 2 t 2.870.— — kamion ali vagon nad 21 perutnine ali čebel 1.680.— b) kosovno — kopitarji, govedo 840,— — prašiči, drobnica, teleta in živo perutnino za vsakih začetih 50 kom 290.— — za čebeljo družino 340.— — za meso, mesne izdelke, mast in drobovino kopitarjev, parkljarjev in perutnino od kg 2,50 — za ribe, rake, polže od kg 6,05 — za mlečne izdelke od kg ali 1, mleko 1,40 — zajajcaodkom 0,18 — za jajčne izdelke od kg 1,07 — za ostale neimenovane ži- valske proizvode in odpadke 0,41 c) perutnina — kamion z dan starimi piščanci 640,— II. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk kopitarjev in parklarjev, ki se ženejo izven območja občine: — od komada 590.— III. Veterinarski pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parklarjev: a) pošiljko semena 1.060.— b) za kosovno pošiljko 1.060,— c) kosovne pošiljke lovskih turistov do 20 kom male divjadi ali 1 kom velike divjadi 2.480,— č) za vsakih začetih nadaljnih 20 kom male divjadi ali 1 kom velike divjadi 427,— d) kamion do 2 t 2.410.— d) kamion nad 2 t 4.120.— IV. Veterinarsko sanitarni pregledi mesa, kopitarjev in parklarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka, rib in njihovih izdelkov ter medu, rakov, školjk, polžev in žab namenjenih za hrano ljudi: a) na kraju proizvodnje ali skladiščenja: — meso od kg 1,27 — mesni izdelki od kg 1,27 — visoko divjad od kom 208.— — divji prašič, medved 613.— — divji zajci od kom 36.— — divja perjad od kom 36.— b) na tržnici preden gredo v pro- • met — meso od kg 16,50 — mleko 17,30 — mlečni izdelki od kg ali od 1 16,50 — jajca od kom 2,38 — ribe in ostalo od kg 8,30 V. Veterinarsko sanitarni pregledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno domačo uporabo: — teleta, prašiči in drobnica za vsako začeto uro 2.820,- VI. Za veterinarsko sanitarni nadzor predelave divjačine, polžev, žab in podobno — za veterinarsko sanitarni nadzor sejmišč, dogo-nov, razstav in drugih javnih prireditev — za veterinarsko sanitarni nadzor v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane in kmečkega turizma — za vsako začeto uro porabljenega časa 2.820.— VII. Dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo: — po hlevu 1.700,— — pri individualnem vzorčenju po kravi ' 700,— Pristojbine za dovoljenja zbere od kooperantov organizator odkupa mleka ob letni prijavi prodaje mleka in jih odvede na Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali SO Ormož. Spremembe pristojbin so možne tudi med letom, če se pokaže potreba. 2. člen Če stranka izrecno zahteva, da pooblašča delovna organizacija opravi veterinarsko sanitarni pregled na dan državnega praznika, nedelje ali izven rednega delovnega časa, se pristojbine iz 1. člena povečajo za 50 %. 3. člen Kadar doseže obračun pristojbin pri kosovnih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu se obračuna pristojbina za kamionske ali vagonske pošiljke. 4. člen Kadar živali, živalski proizvodi, živalske surovine ali pošiljke niso pripravljene za veterinarsko sanitarni pregled ob dogovorjenem času se obračunava zamudnina za vsako začeto uro 2.820.—. 5. člen Za izdajo napotnic pri zakolih v sili zunaj klavnice ali za izdajo napotnice v hlevih z nepreverjeno ali sumljivo epizootiološko situacijo pred odpremo v klavnico mora lastnik živali predložiti veljavno zdravstveno spričevalo. 6. člen Poleg pristojbin iz 1., 2. in 3. člena te odredbe se posebej plačajo tudi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na* njegovi podlagi izdanih predpisov. Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko sanitarnega pregleda. 7. člen Pristojbine navedene v 1., 2. in 3. členu te odredbe se lahko plačajo v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in IS SO Ormož na podlagi predloga veterinarske organizacije združenega dela, ki te preglede opravlja. 8. člen Pristojbine iz te odredbe se plačajo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu oz. izdaji dovoljenja ali pa se obračunavajo mesečno s sklepom o plačilu pristojbin. Posebne stroške in zamudnino si obračuna neposredno veterinarska organizacija združenega dela, ki je pregled opravila, pri organizaciji združenega dela ali občanu, ki je pregled zahteval. 9. člen Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet v mlekom v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/86). Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 322-158/86 Datum: 4. 9. 1986 Predsednik IS SO Ormož Miro Tramšek 1. r. 236. Na podlagi Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SRS 1/80), Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uraddni list SRS 17/79), sprejemajo delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine Ptuj, Območna zavarovalna skupnost Triglav, Obrtno združenje ter SIS za varstvo pred požarom občine Ptuj naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občine Ptuj za obdobje 1986—1990 Na podlagi predhodne uskladitve elementov za sklepanje SaS o temeljih plana v skupščini SIS za varstvo pred požarom, ki so jih posredovali drugi nosilci planiranja, ki so dolžni sklepati SaS o temeljih plana so se udeleženci tega sporazuma dogovorili: 1. člen Udeleženci — uporabniki in udeleženci — izvajalci ugotavljajo, da je SIS za varstvo pred požarom občine Ptuj sestavni del SLO in DS. 2. člen Udeleženci tega sporazuma so se dogovorili za vsklajen razvoj požarne varnosti s potrebami in materialnimi možnostmi uporabnikov na območju občine. Nadaljnje izpopolnjevanje in razvoj požarne varnosti, v katerem nastopajo kot izvajalci prostovoljne gasilske enote, ki zagotavljajo sposobnost in pripravljenost enot, da v vsakem primeru in ob vsakem času učinkovito intervenirajo ter s tem zagotavljajo varovanje družbenega in zasebnega premoženja, kakor tudi varovanje oz. reševanje življenja. 3. člen Izvajalci tega sporazuma se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem planskem obdobju 1986—1990, za katerega se sklepa ta sporazum zagotavljali: — razvijanje požarnovarnostne kulture pri vseh uporabnikih in to tako v samoupravnih organizacijah, kakor tudi v KS; — strokovno usposabljanje kadrov za učinkovite intervencije ob požarih in drugih elementarnih nesrečah; — odpravljanje razvojnih neskladij med posameznimi izvajalci požarnega varstva; — uveljavljanje učinkovitejše in racionalnejše ob(ike požarnega varstva; — sodobno opremljanje svojih enot v skladu s potrebami s tem, da bodo pri tem upoštevali družbeni dogovor o skupnih osnovah za delitev dela na področju požarnega varstva in formiranja regijskega centra za požarno varnost, kakor tudi pravilnika o najnižjem številu gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, minimalni tehnični opremi gasilske enote in osebni ter skupni zaščitni opremi gasilcev (Uradni list SRS št. 25/78). 4. člen Za uspešno izvajanje nalog iz področja požarnega varstva po oceni požarne ogroženosti in izdelanih načrtov požarnega varstva bodo podpisniki-izvajalci zagotavljali bostoj, razmestitev in razvoj naslednjih gasilskih enot, ki bodo za izvajanje svojih programov koristila delno ali v celoti sredstva, ki jih združujejo pod-pisniki-uporabniki na področju občine Ptuj. Prostovoljna gasilska društva po gasilskih centrih: 1. GC Desternik (GD Biš, Desternik, Vito-marci, Desenci) 2. GC Dornava (GD Dornava, Gabrmk, Grabšinski breg, Mezgovci, Polenšak, Žamen-ci) 3. GC Gorišnica (GD Gorišnica, Formin, Gajevci, Mala vas, Moškajnci, Muretinci, Za-gojiči, Zamušani) 4. GC Markovci (GD Markovci, Borovci, Bukovci, Cirkulane, Nova vas, Sobetinci, Stojnci, Zabovci, Zavrč, Prvenci) 5. GC Hajdina (GD Hajdina, Gerečja vas, Slovenja vas, Hajdoše, Turnišče) 6. GC Ptuj (GD Grajena, Kicar, Pacinje, Podvinci, Ptuj, Velovlak, Spuhlja, IGD Agis, Delta, Železničar) 7. GC Videm (GD Leskovec, Podlehnik, Sela, Tržeč, Videm, Žetale) 8. GC Lovrenc (GD Apače, Lovrenc, Pleterje, IGS TGA Kidričevo) 9. GC Lovrenc (GD Jablane, Mihovce, Sta-rošince, Šikole) 10. GC Majšperk (GD Majšperk-vas, Medvedce, Ptujska gora, Stoperce, IGD TVI Majšperk) 5. člen Na osnovi ocene požarne ogroženosti in načrtov varstva pred požarom, bodo sredstva, ki jih združujejo podpisniki-uporabniki, usmerjena ha graditev in vzdrževanje objektov, izpopolnitev opremljenosti gasilskih enot, za redno poslovanje požarne skupnosti, Zveze gasilskih društev občine Ptuj, gasilskih centrov in gasilskih društev v občini Ptuj ter za redno financiranje programov Zveze SIS za varstvo pred požarom SR Slovenije. Programske naloge in sredstva potrebna za realizacijo teh nalog kaže naslednja tabela: 6. člen Z navedenimi prostovoljnimi gasilskimi enotami in zagotovitvijo opreme in druge materialne osnove po obeh predhodnih členih, bodo le-te sposobne intervenirati ob požarih in elementarnih nesrečah v skladu z izdelanimi ocenami požarne ogroženosti in načrti varstva pred požarom. 7. člen Za zagotavljanje obveznosti izvajalcev iz predhodnega člena je potrebno na nivoju občine združevati naslednja sredstva: v 000 din 186.335 enot in ZGD občine Ptuj 58.436 — za vse ostale potrebe 24.057 SKUPAJ: 268.828 8. člen Potrebna sredstva za financiranje programa razvoja in funkcioniranje gasilskih enot na območju občine v višini 268.828.000 din bodo zagotovljena od: 1. organizacij združenega dela in delovnih skupnosti po stopnji 0,20% od osnove BOD iz dohodka, 2. občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po stopnji 0,20 % od dohodka, 3. občanov, ki plačujejo davek v pavšalu v višini 3.000 din letno, 4. krajevnih skupnosti, 5. gasilskih društev, 6. zavarovalne skupnosti. 9. člen Sredstva iz 5. člena so izračunana na podlagi cen iz leta 1985. Upoštevana je povprečna letna stopnja rasti realnega BOD. Vpliv cen glede na leto 1985 se bo upošteval pri valorizaciji vsakokratnega letnega programa, skladno z resolucijo občine Ptuj. Vsa morebitna odstopanja od planiranih vrednosti se bodo usklajevala z letnimi ukrepi v okviru letnih planiranih sredstev. 10. člen Udeleženci bodo skontirali združevanje sredstev mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov. — objekti in tehnična oprema — za zagotovitev funkcioniranja Če udeleženec izkaže med letom ali po zaključnem računu izgubo, sme zahtevati začasno vračilo združenih sredstev, ki pa jih mora ponovno združiti, ko ustvari dovolj dohodka. V času poslovanja z izgubo so združevalci oproščeni plačila akontacij. 11. člen Iz sredstev, ki jih združuje po tem sporazumu Območna zavarovalna skupnost, izvaja SIS za varstvo pred požarom občine Ptuj s tem samoupravnim sporazumom dogovorjena sredstva za vsakoletni sprejeti program Zveze SIS za varstvo pred požarom SR Slovenije. 12. člen Požarna skupnost občine Ptuj pripravi vsako leto program razvoja požarnega varstva, s katerim konkretizira naloge iz srednjeročnega plana. Skupščina SIS obravnava poročilo o izvajanju tega sporazuma in sprejema ukrepe za njegovo dosledno izvajanje, kakor tudi o poračunu več ali manj zbranih sredstev od sprejetega letnega programa. 13. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in se uporablja od 1/1-1986 dalje. 14..člen Ta sporazum se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. PODPISNIKI 237. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ V skladu z določili 63. člena Statuta Izobraževalne skupnosti Ptuj je skupščina Izobraževalne skupnosti Ptuj na seji dne 24/7-1986 sprejela SKLEP O UGOTOVITVI PRISTOPA K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990 1. člen Skupščina Izobraževalne skupnosti Ptuj ugotavlja, da je k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Ptuj za obdobje 1986—1990 pristopilo 149 podpisnikov ali 80 %, kar pomeni, da je samoupravni sporazum sprejet. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 30-33/85-1 PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Savo KOZJAK, dipl. pravnik, 1. r. 238. FELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ \ V skladu z določili 61. člena Statuta Telesno-kulturne skupnosti občine Ptuj je skupščina Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 18/7-1986 sprejela SKLEP O UGOTOVITVI PRISTOPA K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990 I. člen Skupščina Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj ugotavlja, da je pristopilo k Samouprav- nemu sporazumu o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 z usmeritvami Izvršnega sveta SO Ptuj 109 ali 58,6 podpisnikov, kar pomeni, da je samoupravni sporazum sprejet. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 30-32/84-6 PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Dušan LUNDER, I. r. 239. • TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih — kot uporabniki ter delovni ljudje in občani, združeni v telesnokulturnih organizacijah ter delavci v Zvezi telesnokulturnih organizacij in drugih telesnokulturnih organizacij, ki opravljajo telesnokulturne dejavnost kot svojo glavno dejavnost — kot izvajalci, sklenejo na osnovi 113. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, štev. 1/80) in 16. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, štev. 35079) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990 L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci (v nadalnjem besedilu: udeleženci) urejamo: — temeljne usmeritve in načrtovanje razvoja telesnokulturne dejavnosti v občini Ptuj v obdobju 1986-1990 — Naloge občinskega programa, ki jih bomo uresničevali z letnimi programi Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj — naloge skupnega programa po samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah telesnokulturnih skupnosti občin SR Slovenije za obdobje 1986-1990 — potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenih nalog — način spremljanja in uresničevanja sporazuma A. OBČINSKI PROGRAM IL TEMEUNE USMERITVE RAZVOJA TELESNE KULTURE V OBČINI PTUJ V OBDOBJU 1986-1990 2. člen Upoštevaje doseženo stopnjo razvoja telesne kulture v občini in načrtovanih možnosti gospodarskega in družbenega razvoja bomo udeleženci tega sporazuma: — zagotavljali pogoje za povečanje števila aktivnih udeležencev v športno-rekreativnih dejavnostih — zagotavljali skladen razvoj telesnokulturnih dejavnosti v občini — zagotavljali uporabnost obstoječih prostorskih zmogljivosti in kadrovske pogoje za razvoj telesne kulture — skrbeli za smotrno izrabo obstoječih telesnokulturnih zmogljivosti v telesnokulturni dejavnosti, — povečali vključevanje delovnih ljudi in občanov v telesnokulturno dejavnost. — pospeševali neposredne oblike sodelovanja izvajalcev in uporabnikov, — zagotavljali uresničevanje dogovorjenih programov, opravljali naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — uveljavljali in razvijali s Pravilnikom o razvrstitvi telesnokulturnih panog v občini Ptuj; in osnovah financiranja telesnokulturnega športa sprejeta pravila, — zagotavljali druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni sporazum. III. NALOGE, KI SE URESNIČUJEJO V TELESNOKULTURNI SKUPNOSTI OBČINE PTUJ ' 3. člen Udeleženci ^ svobodno menjavo dela v Te-lesnokulturni skupnosti občine Ptuj uresničujemo program telesnokulturnih dejavnosti tako, da na posameznih področjih telesnokulturne dejavnosti omogočimo zlasti : 1. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bo mo naprej razvijali množičnost. Osnovni nosilci bodo vse osnovne telesnokulturne organiza cije v občini, povezane v Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Ptuj. Oblike množičnosti obsegajo: — telesnokulturni minimum, — samostojne množične akcije, — sodelovanje na množičnih prireditvah, akcijah in manifestacijah, — dejavnosti, ki se ne izvajajo vse leto oz. občasne množične akcije, — razvijanje aktivnosti pomembnih za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, — uveljavitev športno-rekreacijskih tekmo valnih sistemov v krajevnih skupnostih, z zaključkom na ravni občine, izjemoma v regiji. 2. V tekmovalnem športu bomo zagotavljali v skladu s sprejetim Pravilnikom in v okviru možnosti pogoje za doseganje športnih dosežkov tistim športnikom, ki izpolnjujejo pogoje po dogovorjenih kriterijih. — Tekmovalni šport bomo razvijali v naslednjih panogah: — kolektivnih športih — košarka, rokomet in nogomet, — individualnih športih — atletika, strelstvo, namizni tenis in borilni športi, — tehnični športi — letalstvo, moto šport, — šahu 3. V vrhunskem in tekmovalnem športu bomo v skladu z dogovorjenimi merili in v okviru možnosti zagotavljali pogoje za priprave in nastope perspektivnim in vrhunskim športnikom, ki jih določi na osnovi meril Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije. 4. V obdobju 1986—1990 bomo zaposlili strokovna delavca pri Zvezi (elesnokulturnih organizacij. Skrbela bosta za organizirano in strokovno pomoč ter koordinacijo za širitev prostovoljnega dela na področju množičnosti ter predšolskega in šolskega športa in načrtovani razvoj tega področja telesne kulture. Tako bomo ohranili doseženo raven razvoja telesne kulture v občini in dosegli rezultate, ki jih izvajalci planirajo v tem planskem obdobju. 5. Na področju tekmovalnega športa bomo zagotavljali sredstva in pogoje za doseganje športnih dosežkov tistim športnikom, ki izpolnjujejo pogoje po dogovorjenih kriterijih. 6. Za zagotavljanje materialnih pogojev za dejavnost bomo združevali sredstva za tekoče vzdrževanje in za amortizacijo po predpisanih stopnjah. Za dejavnost v zaprtih športnih objektih pri Srednješolskem centru v Ptuju bomo krili obratovalne in vzdrževalne stroške za 47 % površin, ki presegajo normativ za šolske programe in bodo namenjene za širše interese telesnokulturnih potreb v občini. 7. Pri obstoječih objektih bomo ob rednem vzdrževanju zagotavljali po ustreznem programu sredstva tudi za nujne obnove in posodobitve (investicijsko vzdrževanje in naložbe). 8. Za delo Zveze telesnokulturnih organizacij občine Ptuj bomo zagotavljali sredstva. Zveza bo usklajevala programe izvajalcev, skrbela za njihovo uresničevanje ter organizirala in nudila strokovno pomoč pri izvedbi športnih tekmovanj na ravni občine v raznih panogah, organizaciji množičnih tekmovanj v vseh panogah ter skrbela za izobraževanje strokovnih kadrov in zdravstvene preglede športnikov. 9. Zagotavljali bomo sredstva za delo strokovne službe in uresničevanje samoupravne organiziranosti skupnosti in njenih organov. 10. Združevali bomo sredstva za izvajanje Samoupravnega sporazuma o izvajanju teles-nokultume dejavnosti študentom telesne kulture zunaj sedeža šole. 11. Uresničevali bomo naloge, sprejete s Samoupravnim sporazumom o mladinskih delovnih akcijah. 12. Zagotavljali bomo sredstva za pokrivanje drugih obveznosti kot so: objava aktov'skupnosti, stroški za SDK in Uprave za družbene prihodke SO Ptuj za pobiranje prispevkov ter za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 13. Zagotavljali bomo sredstva za sofinanciranje delegatskega sistema v KS občine Ptuj. 4. člen Za uresničevanje programa Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj bomo v letih 1986—1990 združevali naslednja sredstva: 000 din cene leta 1985 Dejavnost 1986 1987 1988 1989 1990 skupaj 86-90 popr. letni indeks stari 1. Množičnost 6.979 7.003 7.027 7.052 7.078 35.139 0,4 2. Tekmovalni šport — kolektivne panoge 6.311 6.333 6.355 6.378 6.401 31.778 0,4 — individualne panoge 6.359 6.392 6.424 6.456 6.489 32.120 0,3 — tehnični šport 920 925 931 936 942 4.654 0,6 - šah 975 981 986 992 993 4 932 0,5 3. Zagotavljanje statusavrhunskim športnikom 271 271 271 271 271 1.355 0,0 4. Nagrajevanje doseženih rezultatov 486 486 486 486 486 2.430 0,0 5. Vzdrž. obstoječih telesnokulturnih objektov 6.234 6.234 6 234 6.234 6.234 31.170 0,0 6. Investicijsko vzdrževanje obstoječih objektov 5.220 6.048 1800 2.700 2.700 18.468 0,0 7, Vzdrževanje in obratovanje telovadnice v SŠC 23.319 23.478 23 641 23.808 23.977 118.223 8. Amortizacija 1.375 1.375 1375 1.375 1.375 6 875 0,0 9 Organ. ZTK0 6 839 8 689 8.864 9.043 9.145 42.580 12,1 10. Strokovni kader 8 384 8.568 8.756 8.949 9.146 43.803 0,0 11. Sam. organizir. in strok, služba 5 482 5.564 5.646 5.733 5.818 28.245 3,9 12. Izvajanje športne dejavnosti 57 57 57 57 57 285 3,5 13. Program MDA 137 137 137 137 137 685 0,0 14. SLO in DSZ 52 52 52 52 52 52 0,0 15. Ostale obveznosti 309 309 309 309 309 1.545 0,0 16. Za delovanje deleg. sistema v KS 219 223 226 229 233 1.130 — OBČINSKI PROGRAM SKUPAJ: 79.928 83.125 79 579 81.197 81.848 405.677 13,5 B. SKUPNI PROGRAM IV. NALOGE, KI SE URESNIČUJEJO V TELESNOKULTURNI SKUPNOSTI SLOVENIJE 5. člen Za izvajanje skupnih nalog po Samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah Telesnokulturnih skupnosti občin SR Slovenije bomo združevali sredstva v višini 000 din cene I. 1985 skupaj popr letni 1986 1987 1988 1989 1990 1986-1990 indeks rasti 9.899 10.730 11.690 12.650 13 731 58 700 17,7 V ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA URESNIČEVANJE PROGRAMOV IN NALOG 6. člen' Za uresničevanje programov in nalog, opredeljenih v 5. in 6. členu tega sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 združili ? prispevno stopnjo iz osebnih dohodkov: v 000 din cena L 1985 skupaj popr. letni VIR 1986 1987 1986 1989 1990 86-90 indeks rasti Program skupaj: 89.827 93.855 91.269 93.847 95.579 464.377 14,1 od tega: — iz pris. stop. 89.690 93.718 91 132 93.710 95.442 463.692 14,1 — drugi prihodki 137 137 137 137 137 685 0.0 Za izvajanje programov in nalog opredeljenih v tem sporazumu bomo udeleženci v Teles-nokulturni skupnosti občine Ptuj združili sredstva po prispevni stopnji iz BOD. Prispevno stopnjo bo določila skupščina Te-lesnokulturne skupnosti občine Ptuj. 7. člen Sredstva bomo vsako leto povečevali v okviru načrtovane globalne rasti sredstev za družbene dejavnosti v občini, ki bodo v obdobju 1986—1990 rasila enako kot dohodek v občini. Sredstva za osebne dohodke izvajalcev in sklada skupne porabe bomo valorizirali v skladu z rastjo poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini. Ostale slemente v cenah programov storitev bomo povečali skladno z rastjo cene na drobno. Revalorizacije programov storitev bomo opravili med letom od periodičnih obračunih, celoletne pa po zaključnih računih. VI. SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE SPORAZUMA 8. člen Na osnovi tega sporazuma bo sprejela skupščina Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj Plan Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 in letne programe za posamezna leta planskega obdobja. 9. člen Uresničevanje določil tega sporazuma bo obravnavala skupščina skupnosti najmanj enkrat letno in skladno z zakonom sprejemala ukrepe za njihovo izvajanje. Med ukrepi iz prejšnjega člena so lahko: zmanjšanje obsega programov, ukinitev določenih programov, znižanje povračil izvajalcem in povečanje prispevkov uporabnikov. 10. člen Če se izkaže, da ni mogoče uresničiti planskih nalog in motenj ne more preprečiti skušp-ščina z ukrepi, določenimi v prejšnjem členu, skupščina obvesti udeležence in začne postopek za spremembo tega sporazuma. Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje, če: 1. se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti; 2. ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini; 3. pride do sprememb oziroma dopolnitev Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj in le te vplivajo na urgsničevanje nalog tega sporazuma. Postopek za spremembo in dopolnitev sporazuma prične skupščina Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj. 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor pri Telesnokulturni skupnosti občine Ptuj. Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti : — skladnost planov Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj z določbami tega sporazuma; — uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in nalog; — spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela, — združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s porazumom določenih planskih ciljev in nalog. VII. KONČNE DOLOČBE 12. člen Ta samoupravni sporazum sprejmejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na način, ki ga določa njihov statut oziroma samoupravni sporazum o združitvi. 13. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana je sklenjen, ko ga sprejme 2/3 večina udeležencev, kar ugotovi skupščina skupnosti. Sporazum začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/1-1986 dalje. Štev.: 30-32/84-6 Datum: 18/7-1986 Predsednik skupščine Dušan Lunder, 1. r. * 240. V družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1986—1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25-224/86) so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajem POPRAVEK 1. V poglavju 3.1.2. se z veliko začetnico »Temeljna organizacija kooperantov« nadomesti z malo začetnico »temeljna« 2. V poglavji* 3.2.2.7. se z veliko začetnico »Potok Polskava« nadomesti z malo začetnico »potok« 3. V poglavju 5.1.6. se tabela v 3. vrsti pravilno glasi: »W2 Mestnih vrh 7,25 počitniški objekti PUP«, četrta vrsta se črta 4. V poglavju 5.1.6. pod c) se beseda »primerni« nadomesti s »primarni« 5. V poglavju 5.1.10 se številka »10,00« v tabeli predzadnje vrste nadomesti s številko »100,00« 6. V poglavju 5.1.11. Se v tabeli prva vrsta pravilno glasi: »S 1 Krčevina 61,19 stanovanjska PUP (del ZN) 7. V poglavju 5.1.18 pod točko f) se beseda »Agreetehnične« nadomesti z »agrotehnične« 8. V poglavju 5.1.19. se v tabeli pravilno glasi predzadnja in zadnja vrsta: K 1 Sestrže 160,00 kmetijska PUP K 2 Dravinja 340,00 kmetijska PUP 9. V poglavju 5.2.2. pod 1. se' namesto »1 ha« glasi »1,1 ha« 10. V poglavju 5.2.2 pod 3. se namesto »1.800 m2« glasi »2.800 m2«, namesto »9 individualnih hiš« glasi »14 individualnih hiš«, namesto »števil prebivalcev 40« glasi »število prebivalcev 60«. Tajnica Skupščine občine Ptuj Marica FAJT, dipl. pravnica 1. r. 1 i A Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Voinjakova 5. Urejuje uredniiki odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.