Debata o uravnavi učiteljskih plač v goriškem deželnem zboru. Brez vsakega komentarja podajamo svojim čitateljem prav zanimivo debato o uravnavi učiteljskih plač, ki se je vršila v zadnjem zasedanju goriškega deželnega zbora. Morda se dobi med goriškimi tovariši kdo, ki nam napiše potrebni komentar. Naše poročilo je popolnoma stvarno in mirno. Glavne poteze novega zakona glede pravnih razmer goriškega u.iteljstva smo objavili že v drugi letošnji številki v dopisu z Goriškega. Prvi, ki se je oglasil k besedi za poročevalcem, je bil posl. dr. Gregorčič, ki je izjavil, da priznava potrebo izboljšanja učiteljskih plač, da pa je tudi treba skrbeti za to, kako se troški pokrijejo, in z ozirom na to on in njegovi tovarisi tudi svoje vedenje uravnajo pri podrobni debati. Drugi govornik posl. dr. Treo je zavzemal sledeče stališče: Stojimo v položaju, da bi bil prav primeren za nas rek: »Incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim.u Na eni strani vidimo absolutno potrebo, da izboljsamo položaj učiteljev. Ako tega ne storimo, se more zgoditi, da priderao ob ves boljši učiteljski naraščaj. Moralo bi priti do tega, da noben talentiran clovek ne bo več hotel vstopiti v ta -refugium peccatorum". v kakršnega bi se ta tako slabo plačani stan degradiral. Ako na ta način odtegnemo vso inteligenco učiteljstvu, bomo imeli pa tudi gotov propad med našim ljudstvom. Kot kmetiški poslanec pa mora imeti pomisleke tudi na drugo stran, namreč na pokritje stroškov za izboljšanje položaja učiteljev, da ne bi se kmeta preveč obtežilo. V na.i deželi je neki -unicum", ki se ne nahaja v nobeni drugi deželi. Tu se namreč prepušča (vse, kar imajo druge dežele v svoji upravi glede šolstva, komunikacij, melijoracij itd., posameznim okrajem. Deželni zbor pa je pri nas kakor kak nWiener Armenrat". Vedno imamo na dnevnem redu polno podpor, bavimo se z malimi stvarmi, velike pa puščamo ob strani. Tako drobimo mo.i na škodo okrajev. Kako pridejo okraji do tega, da morajo kriti potrebščine za šolstvo le z dokladami na direktne davke ter tako mnogi bogati ljudje, ki stanujejo po različnib občinab in katere je naš ljubi Bog ravno tako obdaril z otroškim blagoslovom kakor druge, ne dajo niti vinarja za šole? Ako pbdržimo ta sistem, pridemo da tega, da dežela ne bo mogla zmagovati šolskib troškov. Na Krasu se n. pr. že sedaj plačuje 100% in še več šolskih doklad. Vipavska dolina spada po svoji legi pravzaprav cela pod Goriško, na tej in na oni strani Hublja so iste razmere, ali tam se plačujejo 10%, tu pa 88% šolske doklade. Takib razmer zastopniki kmetiškib občin ne morejo trpeti. Nujno potrebno je torej, da se uvede remedura. Treba je vzeti šole v deželno upravo. Ravno tako pa je treba tudi druge naše potrebe centralizovati. Ali bomo tudi železnice, komunikacije itd. prepuščali okrajem? V pribodnjih letih bo pač najlepša prilika, da energično porabimo investicije. Treba bo najti samo ključ, po katerem dotični kapital investiramo in ko to v nekaterih letih odplačamo, bomo tudi labko pla.evali učiteljstvo. Seveda se bo tu reklo, kaj poreče k temu Gorica. Mi ne smatramo Gorice kot trna v peti, ampak kot naše glavno mesto. Ako gledamo tu na gospodarsko stališče, je Gorica ravno tako prizadeta kakor dežela. Razvoj Gorice ni odvisen od tega, ali plačuje nekaj direktnih davkor več ali manj, ampak od tega, da se zanjo nekaj stori. Gorica dobi svoj vodovod, svojo kanalizacijo itd., pri tem pa tudi lahko nekaj da za nase šolstvo. Najnujnejša potreba je torej, da šole denemo v deželno upravo, in potem se tudi glede na naše deželne finance sprejme novi učiteljski zakon, ne da bi to prebivalstvo preveč občutilo. Posl. dr. Luzzatto je naglašal, da se od vseh strani poudarja nujua potreba izboljšanja učiteljskega položaja. Deželni zbor je uvidel to absolutno potrebo, in edino to mora biti zanj merodajno. On je bil pri uciteljih in tu je videl, da ni pri učiteljstvu, ako toži o svojem bednem stanju, nič pri- siljenega, ampak da ta tožba prihaja globoko iz src. Pri dosedanji plači III. razreda, ako jo ima kdo, komaj izhaja, ako sta dva v družini, morata trpeti lakoto, ako so štirje, morajo lakote poginiti. Sredstva za izboljšanje učitelj»kega položaja se morajo dobiti. Učiteljstvo je oni faktor, ki ima skrbeti zaizobrazbo našega ljudstva in izobrazbajedanes nujna p otreb a, ak o hožemo, da bo Ijudstvo napredovalo. In za to se mora za nčiteljsvo skrbeti tako, da bodo njih razmere odgovarjale njihovemu položaju kot izobraževateljem ljudstva. Govornik se je obračal potem še proti izvajanjem posl. dr. Treota, da bi morala dežela skrbeti za Solstvo, zakaj mesto Gorica že sedaj daje preveč drugim okrajem v tem ozirn, ter obžaloval, da nima pri tem zakonu prostih rok, ker ga vežejo klubovi sklepi. Vladni zastopnik grof Attems je izjavil, da se vlada nikakor ne bo mogla dati vezati po kaki klavzuli v zakonu, da bi prispevala vsako leto 60.000 K za šolstvo na Gori.kem. Ako se ta klavzula sprejme, se lahko zgodi, da iz tega zakona sploh nič ne bo. Posl. dr. Faidutti je izjaril, da ima kot poslanec kmetiSkih občin ravno tako težko stališče kakor njegovi drugi tovariši, uvideva pa istotako nujno potrebo izboljšanja položaja u.iteljstva. Zaraditega bo glasoval za to, da se preide v podrobno debato Pos. dr. Tuma je izvajal sledeče: Naš šolski zakon iz 1. 1870. je bil sestavljen na podlagi državnega zakona istega leta, katerega je ustvarila tedanja liberalna večina, in katerega duh je bil res liberalen. Od takrat stoletja nazaj je imela Solo v rokah duhovščina, in kar se je do takrat zagrešilo, je njena krivda. Od takrat naprej pa je vzela to nalogo nase država. Imamo pa tudi zakon, ki pravi, da mora učitelj imeti ono plačo, da mu ni treba iskati postranskega zaslužka, da svojo družino pošteno in stanu prjmerno preživlja. L. 1870. je morda naš šolski zakon odgovarjal takratnim okoli-činam. Od takrat pa se je na svetu že mnogo izpremenilo, in tudi v naši ATstriji. Padla je takratna liberalna večina in vse mlajše stranke slone na socialni podlagi. In kakor je vse dobro, z njim seveda tudi marsikaj slabega, prišlo k nam od zahoda, kakor imamo vse svoje institucije po francoskem vzorcu, tako so se tudi tamošnje razmere razširile k nam, in danes stojimo pred socialnim vprašanjem, katerega eminentna točka je tudi ta, s katero se danes bavimo. Principte dobejeta, daje pouk ono, česarpotrebujejo vsi stanovi, in v prvi rrsti potrebuje pouka kmetiški stan. Kar tepe kmeta, je neumnost in neyednost. Ako pa ho-.mo to odstraniti, je treba, da imamo sposobnih učiteljev. Učitelj mora biti med našim ljudstrom kakor kvas, ki stori, da kruh vstaja. Ako pa priznavamo to principielno vprašanje, potem ne smemo barantati, ampak moramo določiti ekzistenčni minimumciviliziranegačloveka, kije pač 600 gld. in brez drugega zakon v tem smislu sprejeti. Vsi govorniki so naglašali, da je dobro učiteljstvo pogoj bolje bodočnosti. Potem pa splob ne vem, zakaj se h o č e ta naša boljša bodočnost deti pod pogoj, da vlada kaj da, namesto da bi vladi povedali: Takoje, zdaj pa ti pomagaj! Ako bomo pa delali zakon odvisen od vladne podpore, potem je naš zakon sploh pokopan. Vlada ima pač na razpolago milijone, katere lahko da, to so fondi za melijoracije i. dr. Iz teh je vlada dolžna dati, za naše šolstvo nam pa ni dolžna ničesar dati, posebno pa, da bi jo mi v to prisilili. Glasoval bom za zakon brez vsakega pogoja. Dajmo bitro, in dostavljam, da labko damo. Do pokritja pač pridemo. Ne.em nikakor zadeti občutne strani vlade in tudi ne one očetov goriškega mesta. Toda sklicujejo se gospodje na to, da ni sredstev, in vlada se upira, da bi se sprejel zakon pod pogojem, da kaj da. Sanirajmo torej deželne finance s tem, da potipljemo vlado pri oni žili, katera bije, tako da kapitaliziramo naše potrebe in vplačujemo anuitete. Poudarja se vedno, da smo revni. Kakor se pa vidi, ni nobena dežela tako bogata kakor naša. V eni sami seji damo 140.000 K, v drugi zopet 100.000 K itd. Samo gospodje dajejo, ne pa berači. Mi smo jako nelogični. Danes poudarjamo, da se gre za princip, ki velja po vsej Avstriji in po vsej Evropi, pa ne dobimo denarja, po drugi strani pa se dajejo vse mogoče podpore vsakemu uradniku, ki se mu ne zljubi več služiti. Vrzimo se v vodo, sklenimo ta zakon, potem bomo morali finance kurirati na ta ali oni način. Lotimo se večjih akcijin ne pečajmo sez malenkostmi. Še ta zakon je preveč skrpucan, ker smo imeli majhne pomisleke pred seboj, ne pa vodilne ideje. Ako sprejmemo ta zakon, nismo drugega storili, kakor da smo dali učiteljstvu to, karje imelo pred leti; zakaj ako je učitelj 1. 1870 s 400 gld. dobro živel, danes s 600 gld. težko izhaja. — Obenem pa, ko se govori o važnosti učiteljstva in o zanemarjenem položaju istega, čemur se hoče odpomoži, moramo tudi od učiteljstva marsikaj terjati. Ako se je učiteljstvo razdelilo v razlifine politične tabore in se oprijelo tudi socijalizma, je vzrok to, daje bilo siljeno postaviti se na intransigentno stališče, ker je videlo, da se od njega nič ne terja in tudi terjati ne more. Naloga učitelja ni le pri paglavcib, amp ak mora skrbeti za izobrazbo ljudstva sploh. Pridobiti si mora toliko znanja, da bo res čutil v sebi, da je kvas ljudstva. Današnja napredna fllozofija uči napredek: iskanje resnice. Ako hočemo, da učitelj postane napreden, da išče resnice in to luČ tudi drugim razodeva, pa ne sme biti odvisen od nobenega faktorja, mora se mu dati taka eksistenca, da mu ne bo treba segati ne po orglah, ne po drugih postranskih zaslužkib. Pokritje troškov mora biti le konsekvenca našega današnjega sklepa. Vladni zastopnik bo gotovo poročal na vrhovnem mestu, da dežela potrebuje podpore, in isto gotovo dobimo za to, da saniramo deželne finance. Tu bi se dobil naslov, ne da bi se šlo za vsakoletno podporo, četudi bi morala več dati za oni čas, katerega potrebujemo, da nekako ozdravimo svojo deželo. Pri podrobni debati je pri § 2. omenil posl. dr. L u zzatto, da je šolski odsek priznaval upravičenost želje učiteljic, da bi se glede plač popolnoma zenačile z učitelji, da pa se je s finančnega stališča moralo za sedaj iti preko tega. Pri § 3. je posl. dr. Tuma želel, da bi se na kmetih pustilo v I. in III. razred po 3/10, v II. razred 4/10 članov učiteljstva, kakor je bilo to prvotno določeno. Poudarjal je, da ne razume, da se pri takih malenkostib hoče vendar nekaj pritegniti v prilog mesta Gorice. Poročevalec dr. Marani je omenil nasproti temu, da se je s tem hotelo prihraniti 14.000 K. Predlog dr. Tum e je padel z vsemi proti 4 slov. glasom. Pri § 7. je predlagal posl. Tuma, da se dostavijo še besede: ,,Kakor hitro napravijo začasni učitelji in učiteljice izpit usposobljenosti, postanejo stalni in se jih mora uvrstiti v III. razred stalnega učiteljstva javnib ljudskih šol." Vladni zastopnik se je izjavil proti temu predlogu. Posl. dr. T u m a je prav z ozirora na to izjavo naglašal da bi imeli, ako se ta § pusti tako, kakor ga je predlagal šolski odsek, okrajni glavarji, ki so neomejeni gospodarji v ožjih okrajnih šolskih svetih, glede na začasna imenovanja mnogo prevelik vpliv. Predlog posl. dr. Tume je padel z vsemi proti slovenskim naprednim glasom. Pri § 8. je posl. dr. Tuma predlagal, da se opravnina zviSa na 100 K, 150 K, 200 K in 300 K, namesto 60 K, 100 K, 150 K in 200 K, kakor je bilo prvotDo določeno. Tudi ta prodlog je padel. Pri § 9. je predlagal posl. dr. Tuma, da se izpustijo iz istega besede nz dobrim učaim uspehom". Motiviral je ta predlog s tem, da spada izguba petletnine med strožje disciplinarne kazni. Še za ukor, ki je mnogo manj stroga kazen kakor ta, je treba sklepa šolske oblasti. Tu pa bi se dala vsa moč v roke okrajnemu šolskemu nadzorniku, ki ima kvalificirati u.iteljsko osobje. Isti, ako mu je kak član učiteljstva neljub, lahko napiše slab red in dotičnik je ob kvinkvenijo. Temu predlogu se je pridružil tudi posl. dr. L uz atto, med tem ko je vladni zastopnik ugovarjal. Predlog posl. dr. Tume je padel z vsemi proti 4 slov. in 3 ital. glasom. Pri § 10. je izjavil vladni zastopnik, da ne more vlada privoliti v to, da se vpokojenje dela odvisno od deželnega odbora, ker bi se s tem skrčila njena kompetenca. Ugovarjal je temu posl. dr. Luzzatto, med tem ko se je pridružil posl. dr. Tuma izjavi vladnega zastopnika ter naglašal, da avtonomna oblast ne niore posegati v kompetenco administrativne oblasti. Obenem je predlagal dr. Tuma, naj bi si deželni zbor namesto tega pridržal pravico utoka. Predlog posl. dr. Tume je padel. Pri § 13. je dr. Tuma predlagal, naj se izpuste besede ,,po prestanem izpitu usposobljenosti." Utemeljeval je svoj predlog s tem, da se pri vseh uradih štejejo službena leta od nastopa službe naprej. Bilo bi torej docelo krivično, da se dela izjema pri učiteljstvu, posebno še ko izpit usposobljenosti ni odvisen od zmožnosti dotične osebe, ampak od poguma in sreče. Za ta predlog so glasovali le slov. naprednjaki ter gg. Klančič in Lapanja. Pri § 16. se je vladni zastopnik izjavil proti besedam ,,dogovorno z deželnim odborom" iz istih razlogov kakor zgoraj. Posl. dr. Tuma je tu konsekventno kakor zgoraj predlagal .rtanje teh besedi, ker bi s sprejetjem tega določila morda onemogočili vladi, da ta zakon potrdi. Predlog posl. dr. Tume je padel. Pri § 19., ki določuje, da ne sme biti pokojnina učiteljske vdove manjša od 600 E, je posl. dr. Tuma predlagal ertanje besedi: ,,izjemši slu.aj § 21", poudarjaje, da je za vdovo z otroki vred pač najmanjša pokojnina, da ji ni treba opravljati navadnih hlap.evskih del, 600 K na leto. Enako je predlagal pri § 21, da se pristavi dodatek, ki določa, da ne sme biti pokojnina z odgojninami vred višja, nego pokojnina pokojnikova le tam, kjer presega poslednja 300 K. Oba predloga sta padla. Med §§ 25. in 26. je predlagal posl. dr. Treo nov paragraf, ki bi določal, da se pokrijejo troški, narasli iz tega zakona, iz deželnega solskega zaloga, ki bi se pokril kakor vsak drugi deželni zalog. Opiral je ta svoj predlog na svoja izvajanja v generalni debati. Ta predlog je bil ogenj v strehi ItalijanoT. Govoril je najprej proti posl. dr. Verzegnassi, ki je navajal s številkami, da bi moralo mesto Gorica nositi eno tretjino tro.kov za šolstvo na kmetih, kar bi Gorico ruini- ralo. Za njim je precej živahno posl. pr. Luzzatto kot zastopnik goriškega mesta reagiral na izvajanja g. predlagatelja. Premleval je stare fraze, kako hočejo Slovenci iakoriščati Gorico, po kateri imajo velikanaki -apetif. Kazal je pri tem posebno na slovenske napredne poslance, ki bi se Gorice čim preje polastili. Zagotavljal pa jih je, da je _a sedaj goriški denar še jako na varnem v italjanskih rokah. Očital je tudi poslancu dr. Treotu in njegovim tovarišem, da jim sploli ni za ta zakon, ampak le za določilo, da bi dežela sprejela šolstvo v svojo režijo. Na to je repliciral posl. dr. T r eo, da odklanja očitanja, kakor da mu ni ni2 mar za učiteljski zakon, ampak le za to, da bi moralo goriško mesto plačevati relike vsote za deželo. Ako bi se moglo komu kaj očitati, bi se to dalo Italijanom, ker so sprejeli § 10. in 16. neizpremenjen vkljub kategori.nim izjavam vladnega zastopnika. Druga glavna mesta, kakor Ljubljana in Gradec, tudi prispevajo skupno z deželo za šolstvo, pa vendar uspevajo. Ako bi se goriško meato zaradi tega ne moglo razviti, tiči krivda kje drugje. Proti predlogu posl. dr. Treota se je oglasil tudi posl. dr. T u m a, ki je bil mnenja, da ni mogoče razpravljati pri debati o tem zakonu o predmetu, ki ne sega v okvir tega zakona. Tudi, ako bi ta dodatek sprejeli, bi prišli v kolizijo z mnogimi zakoni, in tako bi ta zakon ne bil sankcijoniran. Pri glasovanju je predlog posl. dr. Treota padel z 11 proti 9 glasom. § 26, ki določa čaa, kdaj ima stopiti zakon v yeljavo, je hotel imeti posl. dr. Verzegnassi zaverižen z raznioii pogoji, posebno s tem, da vlada da 60.000 K na leto za naše šoslstvo. Tudi posl. Gregorčič je bil mnenja, da je treba na ta način slovesno pozvati vlado, ker so resolucije premalo slovesna zahteva. Posl. dr. Tuma je na to izjavil, da mora biti proti dodatkom posl. dr. Verzegnassija, ker bi isti docela onemogočili sprejetje takega zakona od strani vlade. Kakor je bil proti §§. 10. in 16 v tej obliki, kakor so se sprejeli, in proti novemu § 26., katerega je hotel vriniti poal. dr. Treo, takisto je tudi proti temu, da bi se ves zakon delal odvisen od stvari, ki v zakon ne sodijo in zakon onemogoSajo. Apeliral je na skrajno levico, naj glasuje vsaj ona proti temu predlogu; zakaj večini ua obeli straueh sta _e napravili križ črez zakon, tako da se mu lahko zakliče: ,,Reqiescat in pace!" Posl. Naglos je izjavil, da bo skrajna levica glasovala proti predloga posl. dr. Verzegnassija. Nato sta govorila se posl. Faidutti in Luzzatto, ki sta se oba izjavila proti dodatkom posl. Verzegnassija. Slednjič se je v tem smislu izjavil tudi referent, in posl. Verzegnassi je odtegnil svoj predlog. Hipoma se je izpremenil ves položaj, in § 26. je bil pri glasovanju sprejet brez pogojev v prvem čitanju. To je pa bilo preveč naenkrat in večina je zbežala iz dvorane. Kon.no pa je bil sprejet zakon, zaderajo. učiteljake razmere, soglasno tudi v drugem in tretjem čitanju, na kar so se sprejele tri resolucije, tičoče se tega zakona, ki pozivljajo vlado za podporo. Posl. dr. Tuma je opazil pri teh resolucijah, da vlada za Goriško ni še ničesar storila, da sploh ni vedela, da eksistira kaka goriška dežela, dokler je ni odkril Badeni s svojitn prihodom. V eminentnem interesu vlade pa je, da skrbi za našo obmejno deželo, da ima ta dežela izobraženo ljudstvo, ki lahko čita našo zgodovino in potem toliko bolj ljubi naša tla. Zaraditega vsekakor vlada ne bo mogla prezirati naših prošenj in nam da to mrfico, ki jo potrebuje naš narod, da živi dalje.