164. številka. Ljahljana, v petek 20. julija XVI. leto, 1883. Ifchaja vh.ik dan tvp*«>r, izimai nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za a v str ij s k o - og ersk e dežele za vse leto 18 gld., r.a pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeileu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina /.•»asa. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr. če se dvakrat, in p« 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Prana KoUnann hifii .Gledališka stolha". D pravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adrainistrativuo stvari. Žaloigra pri Brežicah. (Konec.) Izjavo, da namestnik baron Kiibeck ne more dati nobenega pojasnila, zakaj se je odposlal slo venščine nezmožni okrajni komisar mej razjarjene kmete, da se je tako že a lunine preprečila možnost sporazumi jenja in pomirjen ju, vzamemo za sedaj na znanje, ker smo preverjeni, da bode z druge strani dobila vsaj nekoliko pojasnila. Drugače pa je z izjavo, da se bodo upotrebljala najskrajneja sredstva proti kmetom, z drugimi besedami, da se bode postopalo z največjo strogostjo. Te besede so prehuae. Res je, da mora zakon imeti veljavo; a bolje je, ako se stvar z dobra poravna in se proti nevednim in morebiti po nerodnosti in nezmožnosti posamičnikov razdraženim davkoplačevalcem ne postopa takoj z ostrim orodjem. Da skrajnib sredstev treba ni, izvajamo iz tega, da je takoj po krvavi praski komisija preiskovala vs-s vinograde in je nihče pri tem več motil ni. Skrajni sredstvi: puška in bajonet prišla sta itak prehitro v porabo, kar je iz vsega srca obžalovati ; prav nemilo nas je tedaj dirnulo, da Re pri še odprtem grobu preti s skrajnimi sredstvi. Dovolj, preveč je že teklo krvi, odslej uaj se uravnajo vse težave, vsa uasprotstva mirnim potom in gotovo bodo tudi „uplivue osobe" v Brežkem okraji uporabile vso svojo avtoriteto, da se pomiri narod in da ue doživimo zopet nove katastrofe. Preverjeni smo, da bodo „uplivne osobe" in neuplivne poučile ljudstvo, da s silo ničesa ne opravi, da naj svojih pravic išče zakonitim potom iu da je tisti, ki ga ščuje k surovej sili, njegov največji sovražnik. Sedaj pa še nekaj o personalnoj struni toga vprašanju. Gospod baron Kiibeck jadikuje, da nema LISTEK. Nevski prospekt. (Povest, ruski spisal Nik. Vas. Gogolj. Poslovenil Y.) (Daljo.) Predno povemo to, kdo je bil poročnik Pigorov, treba je spregovoriti o tem občestvu, čegar ud je bil Pigorov. V Petrogradu žive častniki, i/, katerih je nekova srednja vrsta družeb. Na večer, na obedu pri državnem svetniku, ali pri resničnem državnem svetniku, ki je prislužil to čast s štiridesetletnim delom — vselej najdete katerega iz mej njih. Nekoliko kakor Petrograd — bledih, do cela brez-cvetnih hčerij, mej njimi nekatera vsa zrela, čajna miza, klavir, domači ples — vse to je tesno sjedinjeno z bliskotnimi epavletami (nara milicami), ki leske-čejo o svitlobi v svetilnici mej blagonravno belolasko in črnim frakom brata ali kakega domačega prijatelja. Nenavadno težko je razveseljevati in da se smejajo — šegetati le-te hladnokrvne device; to zahteva veliko umeteljnosti ali boljše povedano: to ne zahteva prav nikakorsne izkušenosti. Treba je govoriti tako, da ni premotiro, ue presmešno, da so na vrsti vse malenkosti, ki imajo ženske rade jih. slovenščine zmožnih uraduikov. To je že davno javna tajnost. Po na dolenjem Štirskein običajnem sistemu tudi tacih uradnikov imeti ne more. Kdor se čuti narodnjaka in hoče narodnjak ostati, ne bode iskal politične službe, ker ve, da mu je ves napredek zaprt. Saj se pri nameščevanji niti ne gleda na znanje slovenščine. Da je to živa istina, kaže nam prvi pogled na vse administrativno osobje. Dosedanji sistem, neki posebni dih, ki veje iz Gradca po vsej deželi — o katerem pa obširneje pisati ne sm '.no — je kriv, da ui slovenščine zmožnih urad-' ov. Nekateri gospodje so še danes na tistem stališči, kakor pred 15 leti, ter neobčutni za časa in naroda napredek in zahteve. „Ultra posse nemo teneturu je Hicer neovrgljiv stavek, a ne v tem slučaji, ker se nam ni dokazalo, da je v obče v tej zadevi bilo kaj — vsaj najmanjšega napora. Ker bode v tej zadevi še mnogo povoda iu prilike pisati obširneje, ker pride stvar gotovo tudi v državnem zboru v razgovor, ne bodemo danes tega na dalje razpeljavali, ampak priobčimo r..vno došli dopis, pisan po očividci, ki slove: „Že tretje leto se po vinogradih v Brežkem okraji koplje in rova, zaliva in dela, da bi se uničila trtna uš. Ves trud nema in ni imel vidnega uspehu, kakor to priznavajo vešcaki sami. Po dveletnem prizadevanji, ko je delo že stalo veliko de narja, so vinograde pri Kapelah letos prepustili uši na milost iu nemilost; tam tedaj letos nikdo več ne nadleguje niti trtne uši n'ti posestnikov. Bil sem te dni sam pri Kapelah ter se osobno prepričal, da tam letos vinogradi zopet prav lepo kažejo. V obče obetajo vinogradi v celem okraji letos prav dobro trgatev in na to čaka ubogi naš kmet celo leto z upanjem in strahom. Preti mu toča, preti mu trtna uš. Komisije proti trtni uši postavile so se koj v začetku I. 1880, ostale so pa le na papirji. Dejansko so le nevedni delavci preiskavah vinograde, za pouk ljudstva, za razširjenje dotičnih postav se je malo storilo. Veščuk pri celi stvari, g. potovalni učitelj .štajerski, ne zna slovenskega jezika, njegovo poučevanje ni moglo imeti pravega uspeha, ga tudi zares ui imelo. Govori se, da so omenjeni delavci tu pa tam prav pobalinsko dražili posestnike; govori se, da so se posestniki večkrat hodili prito-ževat do c. kr. okr. glavarja v Brežice. Ta jih je neki prav nemilo sprejemal, uiti ni njihovih prošenj poslušal, niti zapisal. Sodnijska preiskava bo vse to razjasnila. nKdo nam hoče pomagati, kdo se nas bode usmilil!" slišal sem stoterokrat zdihovati ubozega kmeta, ki je s strahom pričakoval preiskavanje jedi-nega svojega vinograda. ^ Prvi pregnali so delavee, in če .sme komisija obstajati le iz delavcev iu njenega nevednega vodje, če ta suh biti brez veščaka. bre»~političneg-u. uradnika — recimo, pregnali so — komisijo iz svojih vinogradov posestniki občine Đ zeljsk<\ /godilo se jo to že <». t. m. Ta dogodjaj naznanil se je c. kr. glavarju v Brežic«h pismeno, bila je silna nevarnost, tedaj oblastnijam dobro znana. In mislite, da je kdo poučil, posvaril razburjeno množico? V Brežicah ni se ganila živa duša, nikdo ni se potrudil, da bi pomiril ljudstvo, da hi mu kazal strašne nasledke tacega početja. In trud ne bil bi zaman, ker nsše ljudstvo je pokorno, ponižno, da se pregovoriti z dobrim. V torek 10 in v sredo 11 t. m. odpodili so kmetje zopet, delavce v Curnovci iz vinogradov. V petek 13. t. m., dakle še le teden dnij po prvem uporu, pokazal je okrajni glavar v Brežicah svojo To, moramo pritrditi da ima prav ta moški rod. Nekov posehen dar imajo, da znajo tako na smeh Kovoriti in poslušali te brezcvetue krasotice. Radostni vskliki. kateri se vrate s smehom ali z besedami: „Oh, prenehajte! — ali vas ni sram, ker vzbujate takov smeh?" — to jim je često naj veča nagrada. V viših stanovih nahajate jih redko, ali boljše povedano: nikoli Iz njih izloča jih do cehi to, kar v takem občestvu imenuj etno „aristokracijo-' ; sicer pa menijo, da so učene in omikane duše. Radi govore o slovstvu, hvalijo Bulgarins, Puškina in Gre&fi, in /m-ničJjivo in z ostroumnimi zbadki govore o A. A. Ur lovu. Ne zamude nobenega očitega berila, bilo o kupčijskem knjigopi&ji ali o gosj>od»*rstvu. V gledališči, nuj igrajo, kur koli, vselej najdete katerega izniej njih, razen če kbžo kakove, kakoršne koli — burke, ki močno žalijo njih razsojno čutje. V gledališči so o vsakej priliki To so ljudje — jako spretni za gledališko vodstvo. Zlasti imajo v igri radi dobra granesa, tudi radi na oder poživijo gledališčarje; mnogi iamej njih uče po cesarskih ustavih ali pa odredujo /a carske ustave, naposled pa si vsak preskrbi kabriolet in po dva konja. A njih krug se širi; naposled priženo to tako daleč, da se pozakone s k.iko trgovsko hčerjo, ki z-* Igrati na klavir in ima sto tisoč gotovega novca;^a ali blizu toliko, pa bradatih priiateljev kopo. Ali vender, te česti ne DlOgO dospeti, dokler si ne prislužijo polkovniške dostojnosti, ker ruske brade, *) če prav št malo po zel;i dtše, vender-le nete, da bi se njih hčere možile s kom drugim nego z generali uli vsaj s polkovniki. Takov je glavni život tej vrsti mladih ljudij. Ali poročnik Pigorov je imel mnogo spretnostij, zlasti sebi prirojenih. I borno je deklainoval granesa Dimitrija D O nekega in Gore o t Uma,**) znal je posebno iikuseoo i/, lule pnftiti dim in iz- puščuti ga umetalno tako, di je po deset oblakov izpustil drugega za drugim. Znal je jako prijetno pripovedovati anekdoto o tem, da je top ka) drugega, jednorog kaj drugega. 8 kratka: težko bi bilo našteti vse spretnosti, s katerimi je usoda nadarila PtgOrOVS. Kad je govoril n gledjriše:n icah iu plesalkah, ali ne tako ostro, kakor s« navadno 0 tem predmetu izražajo mladi poročniki. Jako je bil vesel BVojega dostojanstvu, s katerim so ga bili počestili nedavno popreje, Če prav je zdaj pa zdaj, ko je Kislo zeljo, to j«' najljubša jod plavomu Kubu, /.ivi čelnu po starodavnih običajih; mej njimi so največ tudi kupci. Po tem zolji, ker ga devlj«'> v mnoga jedilu, diso staimvaliftca in oblačilu pravoslavcem, ivti *•) To ho Klisom jako prijetni spisi in močno razSir-i, pa ho nekako zastareli. modrost s tem, da je poslal delavcem v Gorenjo Pobanco na pomoč političnega komisarja dr. Gaj-majerja in šest žandarjev, tedaj s tem, da je sili postavil nasproti silo, na čelo pa komisarja, ki „uo-torično ni zmožen našega jezika." — 300 do 400 kmetov se zbere, oboroženih s koli, palicami, in kamenjem: komisar z delavci vred pobegne brez besede. Žandar,i bili so brez političnega vodje, ko so ustrelili jednega posestnika, očeta 16 otrok; delali 60 brez političnega komisarja, ko so ranili šest drugih kmetov. Dogodek ta je prežalosten, uli res niča mora vender na dan. Tako se ne ravna nasproti posestnikom, kateri ne morejo ubežati, katere lahko ima sodnija vsak dan na razpolagauje.u Iz tega dopisa so razvidni vsi nedostatki baron Kubeckovega odgovora na Šnideršičevo interpelacijo, a tudi u/roki krvave katastrofe, ki bi se bila prav lahko preprečila, da je bilo dovolj resne volje. Zakaj se slovenski juristi ne oglašajo za politične službe na dolenjem Štajerskem to pa bode v krat! ein ministru notranjih zadev razjasnila spomenica političnega „Slovenskoga društva." Politični razgled. V Ljubljani 20. julija. Član čcMkcg-ft deželnega odbora, poslanec Z e i t h a m m e r, odlomil je svoje zastopništvo deželnega odbora prt deželni m šolskem svetu. Na njega mesto izvoljen je bil profesor K vi ca I a v deželni šolski BV6t V zadnjoj siji budgetnega odseka češkega deželnega zbora v/prejelo se je zvijanje deželne podporo Praškemu stavbenemu d»uštvu stolne cerkve za 1. 1884. do 1886. od 10 000 gld. na 50000 gld. Češki klub vzprejel je v sredo večer po grofu Henriku Cla m-Marti niču stavljen: predlog, da s«<» asic* na Gorenjskem 16. julija.! jaluimi zastopniki, katero je pozdravljalo cesarja na [Izv. dop.] Na vse zgodaj, že pred 4. uro zjutraj, j drugej strani Save ua kolodvor se pripeljavšega z jelo se je praznično oblečeno ljudstvo zbirati okolu tisočerimi živioklici. Tamkaj postavljenih je bilo tudi kolodvora, željno pričakujoč cesarjevega prihoda. 6 topičev iz Ljubljane, kateri so neprenehoma gr-Kolodvor in vsa vas bila je z zastavami in slavoloki ineli v pozdrav Nj. Veličanstvu. Cesar bil je vidno Okinčana. Na peronu čakali ao gg. župan Treven, ganjen tolike udanosti, za kar se je osebno zahva-direktor Luckm&n, vodja L'unbert pl. Panz, rudar-1 hl deputaciji Radeškega trga, katero je vBprejel v ski oskrbnik Fessl z rudarji, č. duhovščine, okoiu avdijenci v Ljubljani, ki Ga je prišla prosit pomoči 200 šolskih otrok, mej katerimi je bilo 50 belo za zid:nje mostu črez Savo. — Po odhodu Nj. Ve-oblečenih deklic z gosp. učiteljem, žene in možje v ličanstva podalo se je občinstvo, katero je prišlo stari narodni noši. pozdravit presvetlega cesarja na Zidani Most, na Ob 5. uri 22 minut pripelje se dvorni vlak,: slavnostni prostor pred šolo, kjer je obhajala šolska presvitli cesar izstopi mej navdušenimi živio-klici mladina iz Z danega Mosta, iz Loke in iz Razbora mnogobrojnoga ljudstva. Župan g. Treven Ga v slo- šolsko slavnost v spomiu 600 letnega združenja venskem jeziku pozdravi, in cesar se zahvali rekoč: Štajerske iu Kranjske s preslavnim rodom Haba-„Veseli me, da mi je ljudstvo povsod tako udano." burškim. Tu se je pelo, deklamovalo in igralo. G. Cesar potem govori z g. Luckmanoin, duhovščino in učiteljem. Mala Šolarka, 11 letna hčerka tukajšnji ga zdravnika g. Papeža, pozdravi Ga v imenu šolske mladine iu Mu da šopek planinskih cvetlic, za kar se ji cesar lepo zuhvali. Ko si Nj Veličanstvo ogleda ua rodne noše, zahvali se še jedenkrat g. županu za lepi Bprejem, se poslovi od dež. predsednika g. ba-I rona Winklerja, podavši mu roko, od okrajnega gle-i varja g. Dralke in g. grofa Pačeja, kateri so Ga do Gabršek je razložil mladini in odraščenim pomen pripada teh dežel pod žezio Habsburško ter poudarjal imenitnost dneva 11. julija t. 1., ko je bila vsakemu ravnokar dana prilika gledati v milo lice slavnemu potomcu Hibsburških knezov, našemu premodremu in preljubeznivernu vladarju Franu Josipu L, kateremu se zakliče trikratno: Slava! Vrhu tega bili so otroci obilo pogosteni / vinom in razium jedilom. ležal na divanu, opomnil: „Uh, uh! — ničevo, vse i k vratom nekega jako omazanega doma. Pigorov je je ničevo! kaj je do tega, ker sem poročnik V!" —I šel za njo. Belolaska je bežala po ozkih, temnih ali jako mu je dušo hladilo to novo dostojanstvo; i stopnicah — in prišla k durim, skozi katere je Pi-o razgovoru je cesto, kedar je le mogel, opomnil gorov smelo stopil. Zagledal se je v velikej sobi s kaj o njem, o nekaj juiliki pa, ko je ua ulici srečal črnimi stenami, z okajenim stropom. Množina želez-ga nekov pisar, ki j" neuljuden zdel somu, ustavil i nih vijakov in svečnikov je bila no mizi; tla so bila ga je takoj in z malimi, a reznimi besedami razodel J polna mednih in železnih opilkov. Pigorov je takoj mu, da pred njim stoji poročnik, a ne kak drug j poznal, da je delavnica to. Neznanka je pobegnila častnik — a tem kiasuobesednejš■■ je trudil se to dalje v stransko sobo. Zamisli se malo, ali vertm je dopovedati, ker sta prav ta trenotija mimo njega prišli dve ne ostudni dami. Pigorov je snlon ljubav bii ruskemu geslu; sklenil je, da po;de naprej. Stopi v sobo, tlo cela nepodobno prvej, jako je bila snažna kazal do vsega krasnega — in jako je razvnemal j in pričala je, gospodar — da je Nemec. Prevzel ga nmeteljnika Piskareva; sicer pa: morebiti je to tzvi-j je nenavaden čudovit obraz. ralo iz tega ker bi bil jako rad svoje moško telo j pred njim je sedel Schiller, ne ta Schiller, ki videl izobraženo. Ali dosti je o lastnostih Pigorova. |je spisal Viljema Telia in tridesetletne vojske zgo-Človek je tako čudno bitje, da nikoli ni iehko ob | dovino, temveč rokodelec Schiller, ključavničarsk jednem našteti vseh njegovih krepOBtij, a čim pri-dnejše s■* ozir.ite va nj, tem več se razodevlje novih lastnostij ; a njih popis hi bii neskončen. Pigorov ni nehal gnati se za neznanko, nadlegoval jo je zdaj pa zdaj z vprašanji, ki je odgo varjala jim rezno, pretrgano iu z nekakimi neumlji vimi zvuei. Prišla sta skozi temna Kazauska vratd na meičansko ulico, na ulico tobakovih iu različnih drugih prodaja Ime, nemških rokodelcev in čuhonskih Vil (nimf). Belolaska je priduejše bežala in skočila nastavnik v meščanskej ulici. Pred Schillerjcm je stal Hofmann, ne pisatelj Hofmann, temveč jako vrl čevljar iz častniške ulici1, velik prijatelj Schillerju. Schiller je bil pijan in sedel je na stolu, topotal z nogo in govoril o nečem prav ognjeno. Vse to bi ne bilo nič prevzelo Pigorova, ali čudovito se mu je ?deio vedenje obeh osob. Schiller je sedel, nastavljal svoj dosti velik nos iu vspenjal glavo; Hofmann ga je za nos držal z dvema prstoma in svojega krivca ostrino sukal po njegovem površiji. Oba sta govorila nemški, zato poročnik Pigorov, ki je nemški le „Gut Mor gen!" znal ziniti, ni umel nič vsega razgovora. Sicer pa je Sckillerjevih besed smisel bila l a le : „Jaz nečem, jaz ne potrebujem nosa", — pri-povedal je in mahal z rokama. rSamo za nos potrebujem tri libre tobaka vsak mesec. A jaz ga plačujem v smrdljive) ruskej prodajalnici, ker nemške prodajalnice nemajo ruskega tobaka; jaz plačujem v smrdljive)" ruskej prodajalnici libro tobaka po 40 kopejk, to je rubelj in dvajset kopejk — to je štirinajst rubljev in štirideset kopejk *). Ali slišiš, prijatelj Hofmanu? — samo za nos štirinajst rubljev in štirideset kopejk! O praznikih njuham rape, zato ker o svetkih nečem njuhati smrdljivega ruskega tobaka. Vsako leto ponjuham dve libri rapeja, po dva rublja libro. Šest in štirinajst — dvajset rubljev in štirideset kojiejek samo za tobak! To je razboj, vprašujem te, dragi moj Hofmann, ali ni ree to?u — Hofmann, ki je bil do cela pijan, potrdil mu je. „Dvajset rubljev in štirideset kopejk! Jaz sem Nemec iz Švabske, jaz imam kralja v Germa-uiji! Jaz nečem nosa! — odreži mi nos! — na* moj nos!" *) Siiim. ob Bebi se utnoje, da je ta račun uapačen; rubolj iina 100 kopojk. (Dalje prih.) Iz Šturlje 14. julij«. [Izv. dop.] Habsburško svečanost obhajala je naSa jednorazreduica na dostojen način. Dne 11. t. m, velika cesarska zastava in slovenska trobojnica za vihrata zjutraj iznad učilnice. Ob 8. uri bila je slovesna sv. maša z zahvalnico, z blagoslovom io cesarsko himno. Po cerkveni slovesnosti podali so se občinski zastop, krajni šolski svet, šolska mladiua in ljudstvo v za veselico odmerjeno in s podobo cesarja okinčano Šolsko sobo. Tu razložil je naš č. g. župnik mladini v lepem pa-trijotičnem govoru pomen slavnostnega due. Dekla-movalo je nekaj sposobnejših učencev, vmes peli so otroci pesni in h koncu avstriisko himno. Razdelile so se mej vse svetiuje in 50 kujižic Tomšičeve „Spomenice". Po končane j slovesnosti v šoli pogostili so se otroci z jedjo. Na večer zadonel je strel možnarjev iu lepo ubrano zvonenje, ter zažigali so se kresovi in potem je bila razsvitljava vasi. Spo miu na ta dan ostane gotovo vse) šolskej mladini in srenjčauom trajen za vse žive dni. Ix Slaviiiske županije 15. julija, [l/.v. dop.] V okrožji našega županstva so tri šole, nam reč: v Slavini, pri sv. Ivanu in v Orehku. Praznovali smo tudi tu slovesno šeststoletnico združenja Kranjske z Avstrijo. Se ve da v šolah se je kon centriralo glavno praznovanje, kajti že v mlada srca treba ucepiti lojalnost in ljubezen do dinastije, da bode mladina, liki starejim, odlikovala se v pozne-jih letih z zvestobo do Habsburške vladarske hiše Ob sedmi uri smo imeli na vseh treh nave denih krajih slovesno cerkveno opravilo z zahvalno pesnijo. Po službi božji zbrala se je šolska mladiua Cesar vpraša ft« dalj S.- ii \s-* blago pošilja preko j pi rfava za Primorsko v XI. razredu. Prošnje v 4 Trsta ? na kar g. Hren odgovori: da ne vse, ker gre nekaj na Reko, nekaj pa neposredno v Italijo. — (Deželni inženir g. W i t sebi) dobil je od cesarja v dar naprsno iglo v briljantin. — (Patrijotična ustauova.) G. Fran Omersa, posestnik in trgovec v Kranji, izročil je mestnemu predstojništvu v Kranji srebrno rento za 1000 gld. kot ustanovo za mestne uboge, mej katere se vsako leto v 16. dan juiija v spomin Najvišjega pohoda razdele obresti. — (NaCeljskem kolodvoru) se je neka nemškuta jezila, da so Slovenci cesarju klicali „živiou ter rekla: ndiese VVindisehen mit ihrem „živio' Uberschreien ganz das „Hochtt. Njeno godrnjanje sliši dvorni cesarski dostojanstvenik pa jej reče: „Aber Filiulein, wer hindert Sie denn „Hochu zu rufen ?u — (Na železniški postaji) Slovenje-Bistriški je Vprašal cepar župnika Ćrešnjevskega: katere narodnosti so tam ljudje? župnik odgovori: slovenske. Na-to vpraša cesar, bližnjega moža: kdo ste? „Časti vredni gospod cesar ! jaz sem Črešnjevski rihtar". In kdo so ti? „Častiti vredni gospod cesar, ti so moji gemein leroti in ti moji gemeindeSusi. Smehljaje odpelje so cesar v Bistrico. — (Branka Radičeviča), najbolj priljubljenega srbskega pesnika, kosti izkopljejo se danes popoludne ter zvečer s poštnim vlakom odpeljo z Dunaja. Jutri jih pripeljo v Novi Sad, kjer ostanejo čez noč v cerkvi, a v nedeljo pfeneso jih v slovesnem sprevodu v Karlovce, kjer bodo vnovič zagrehli t»dnib na c. kr. finančno ravnateljstvo v T:>tu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 20. julija. „Wiener Zeitung" objavlja, da je cesar imenoval Poreškega Škota Alojzija Zorna nadškofom v Gorici. Nyireg,yhaza 19, julija. Poslanec (Jeza Onodv pozval je na dvoboj po dveh pričah državnega pravdnika Szevtterta, ki je stavil predlog, da se Onodv kot priča zasliši. Szovflert dvoboja ni vsprejel, zaradi tega ga je Onodv pri izhodu iz komitatske hiše dejanski insultiral. Nyiregyhaza 20. julija. Predsednik izrazi globoko grajo nad atentatom ()nody-ja proti državnemu pravdnikn in naglasa, da mu po predpisih v jednakih slučajih pristaja pravica, dotičnika zapreti, ter proti njemu sodnijsko postopati. Državni pravdnik se zahvali in predloži kazensko obravnavo proti Onodv-ju. Vsled tega prične se kazensko postopanje. ll VllJil. Podpisani odbor smatra si v prijetno dolžnost, zahvaljevati se vsem bratom „Sokolom", ki so se vseh slavnost ij nepričakovano mnogobrojno udeleževali. — Kakor še nikdar doslej, rešil je „Sokol" ta pot sijajno SVOJO društveno čast in tudi s svojo obilno udeležbo, i/redno disciplino ni vrlim ponašanjem napravil gotovo vse dni na občinstvo najboljši utis. — Posebna hvala pa bodi iz- ražena bratom „Sokolom" za to, da so vzdrževali v učilnih sobah, kjer so bili prisotni občinski po-jumrljive ostanke Brankove. Slavnost bode velikanska Ves čas tako lep red in da so se izogibali vsakih glavarji in druge honortcije. Na govor šolskega lin pričakujejo se gostje iz vseh srbskih pokrajin, is I neprijetnosti j, katere bile so naperjene proti našemu vodje je sledilo petje in deklamovauje, primemo I kraljevine, Čruogore, Bosne in Hercegovine. Bodoča | društvu Leto izborno vedenje povoljno priča, da istemu dnevu, kakor se je večinoma po drugih šolah zvrševalo, zatorej opuščam natančneje navesti dotično tvarino. Razdelilo se je mej deco v spomin knjižico „Habsburški rod", iu sicer v Slavini 200 pri sv. Ivanu 55, v Orehku pa nekaj manj Vtisov Pohvalno treba omenjati vseh dobrotnikov, zlasti gospoda Fr. Dekleve, trgovca v Slavini, ki je 200 iz-tisov navedene kniižice nakupil in daroval dect. Naj bode s temi vrsticami izrečena gorka zahvala im -novanemu gospodu, kakor tudi gospodu župniku F. Sajevcu, ki je tudi kakor običajno ne mali dar žrtvovul in pomagal, da se je slavnost pri nas častno izvršila. Sklenili smo slovesnost z ljudsko himno ter prosili, naj Bog podeli svoj blagoslov: „Fraue Jožefu, Lizabcti, Celi hiši Habsburški". Iz Pivke 18. julija. [Izv. dop.] Živahno življenje imamo zdaj tu, odkar so došli le-sem vojaki na vuje. Dva peš polka, Zagrebški št. 53 iu magjarski št. 44, se vežbtit«, katerim je pridružena primerna konjica in topničarstvo. Minula ieiu so bili nastanjeni vojaki večinoma v Postoj mi in pod Nanosom, toda yl različn h uzroiiov, ne rečem ravno strategičnih, so opustili one kraje, ne ravno v radost tukajšnjih kmetovalcev. Res, da seda) vojaki na polji mnogo škode učinijo, toda ista se preceni in po vojaškem poveljniku precej izplača. Najbolj so veseli vojakov krčmarji iu trgovci, katerim v resuici ne malo novcev puste. Sedhnji vojaki ostanejo tukaj do 5. avgusta, potem pridejo drugi iz južnih krajev, kateri bodo stanovali tu do konca avgusta. Domače stvari. .— (Kip cesarjev,) podarjen mestu Ljub ljani, je razstavljen v deželnej razstavi v realki. — (Izza slavnostnih dni j.) K dvornemu obedu povabljen je bil tudi gosp. dr. Jarnej Zupauec, predsednik zbornice kranjskih notarjev. — Pri pokloiiu trgovinske in obrtnijske zbornice kranjske stavil je presvitli cesar vprašanja do vseh članov. Ko Mu je bil predstavljen g. Hren kot trgovec z lesom, vprašal je: Kaki so gozdi tukaj V ln ko g. Hren odgovori, da je po nekod že močno izsekano, drugod pa da so še lepi gozdi, vpraša nadalje, kam se pošilja les V G. Hren pove, da poprej večinoma v Aleksandrijo, sedaj pa, ko dela Galicija preko Črnega morja veliko konkureuco, gre roba na Grško iu v Italijo. Zato so cene slabeje. \ nedelja bode tedaj našim srbskim bratom to, kar je bila nam Jurčičeva slavnost. — (Zažigalca). ki je prouzročil požar v Velikem Otoku, zasegli so, kakor piše „Tr. Zeitung", v Radovljici. Zlocmec je rodom Italijan, v Vidmu doma. — (Letna poročila.) I. mestna j> e teror a z red na deška ljudska šola v Ljubljani imela je v šolskem tečaji 1882/3 454 učencev, mej temi 425 Slovencev, 24 Neme v, 5 Lahov. Prav pridnih bilo je 405, pridnih 28, manj pridnih 14, zamkernih 7; za višji razred sposobnih 319, nesposobnih 118. V pripravnici za obrtnijsko šolo bilo je v II. r.izreuu 03, v I. razredu 75 učencev, m^j temi 137 Slovencev in 1 Nemec. — II. mest na pe-t e r o r a z r e d n a ljudska šola v Ljubljani imela je v preteklem šolskem letu 665 učencev, 632 Slovencev, 32 Nemcev, 1 Čeha. Za višji razred sposobnih je bilo 406, nesposobnih 211. V pri -pravljalnici za obrtnijsko šolo bilo je v 2. razredu 63, v prvem 67, v ekskureudnej soli 81, tedaj ua tej šoli vsega vkupa 876 UOeoOSV. — Poročila obeh navedenih zavodov objavljala glavne podatke iz šolske kronike, statistiko in imenik učencev. Da je vse v slovenskem je/.iku in jako pregledno sestavljeno je naravno, ker sta ravnatelja temi zavodoma znana narodnjaka in pedagoga gg. Praprotuik in Belar. — (Na državnoj gimnaziji v Trstu) bilo je v preteklem šolskem letu 118 N.imcev, 114 Italijanov, 85 Slovencev, 19 pa drugih narodnostij. — (Občina A J d o v i c a) prik'opijena je vsled ministerijalne naredbe k sodnijskemu okraju Žužem-berškemu. — (Dež iu nevihta) v 16. dan t. m. raz Strjena je bih Čez vse planinske dežele. Sneg nale-taval je tudi v Tirolih in na Solnograškem. Na Beneškem tol'da je toča, v Benetkah treščilo je par-krati. Povsod nastalo je hh.dno, deloma mrzlo vreme. — (Pri f i n a č n i p r o k u r a t u r i v Trstu) razpisana je služba tajnika v V11L, eventuveluo pristava v IX. in koncipista v X. redu. Prošnje v 4 tednih. — (Razpisane službe.) Na štirirazrednici v Komnu in na jednorazrednici v Št. Kancijauu službi učiteljev v III. razredu v smislu zakonu z dne 4. marca 1879 št 9. Prošnje v (J tednih na c. kr. okr. šolski svet v Sežani. — Služba davkurskega se od strani „Sokola" ni niti v najmanjšem smislu kalila prelepa slavnost. — V zahvalo kličemo Vam tedaj navdušeno: „Živeli!" Na zdravje! V Ljubljani, due 19. julija 1883. Odbor „Sokola". Zahvala. Podpisani si št«"jo v veliko dolžnost, i/.rotSI zalivalo Ljubljanskemu uSokoht- ta presrčnl sprejeto, bratovsko go« stoljuhuost in vz^ledno postrežbo. V Trstu, dno 10. julija lHH.'l. Franjo Jersek, (491) v Imenu članov Tržaškima „Sokola". liU< i: tO. julija. Pri slonu: Polak i Dunaja« — Tanier Ii Grrsdoa. — Itaiischhur^ z Dunaju. — Koli« iz Trsta. — Motloch I Dunaja. Pri nnllt!: Koscher i/. Lista. — Sch\varz, Keisnor z Dunaja. erleo, oiugićuo poročilo. C ■a ('as opu-sovaojtt Stanje barometra \ nun. Tem« penit ura Vetrovi Nebo Mo-krina v III iU. 19. julija 7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer 732*48 mm 782*89 rta. 789*82 mm. 4- i it 0 + t7*9«0 -j- 16*0 0 si. se v. si. zali. si. zali. obl obl, obl. .'V70 mm. dežja. Nebo večjidel oblačno, sobica le malo, dež večkrat naleta 1. Srednja temperatura znaSa -j- l~v9', torej M 8*6° JjKM tmrmaloui. 70 46 :{o ! 20 " — jlDu.sieaj3~ • to°xa5«. dne 20. julija. (izvirno t-olutfrnticn« poročilu. Papiru« renta . . .78 gld. HO ■Srebrna r.irit* .... . . . 79 «':ata rwiitrt ... .... . i*9 .'•"/g umrcim renta......... 98 \k'- :i .nirnduo banko . ..... 840 riretiitno akcijo...... . . 29» London . ..... • ■ Srebro . ....... Sapol. .......... '.'. kr. rek on . ...... Kemike marke ...... ititv drtevna moke iz 1. L864 850 x\<\ Državno srećke iz 1. 18t>4. LOO „ 4°/0 avstr. zlat* renta, davka prosta. Odrska zlata luuta ti"/0...... 119 „ n 4<7„...... 88 „ papirna renta 5 70 ..... 's'' f>°/0 štajerske zoiuljiflč. odvez. obli^. . . HM Donava rog. srečk« 5°/, . . 100 gld. 114 Zeinlj.obc.av8tr.4Vn"'«, zbili zast. Uwl ■ 118 l'rior. olditf. Eli/.abetmo zapad, lelesaloe — Pri*)r. oblitf. Kerdinandove hov. lelotnloo 105 ter. 9 6 58 l 19 168 99 ;.l I 66 50 96 nO 10 80 50 96 7f> .r)() Kreditne srečke......100 gld. 172 , — Kudnlfove srečke.....10 „ 20 „ — Akt ije anglo avstr. banke . 130 - 107 „ 2.r> Trammway-drnSt. vel j. 170 gld. a. v. . 222 , 75 _ Današnjemu lism priložen je cenik novo-otvorjenegn Dunajskega bazara Ed. Witte-ja, v Ljubljani, Mestni trg št. 14. (492) 2yssfF~ Naročila po deželi zvrčujejo s»* točno za gotove denarje ali pa s poštnim povzetjem. Japonska velikanska ajda za Hpuie, zanesljivo dobra, s« dobi po 30 kr. kilo pri J. R. Paulin-u, speeerija „pri voglu" v Ljubljani. Tudi drugo blago priporoča sc kot dobro in najceneje. (481—2) >»+♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Javna zahvala. Dolgo jo bolehal moj sin na očeh in mislil sem, da bode zgubil vid. Sprosim si zdravstvene pomoči k dra. Jenko-ta v Ljubljani za ♦ njega in le-ta ga je v kratkem času popolnem J ozdravil, za kar g. dru. Jenko-tu izrekam pre- ♦ srino zahvalo in tega zdravnika vsakemu, ki <#> boleha na očeh, najtopleje priporočam. S spoštovanjem (487—2) posestnik. Zobozdravnik MED. Dr. TANZER, c. kr. vseučiliški docent v Gradci, naznanja, da bode od Ki. do kimIii(lilija t. 1. v i .j ii i» i j it i. ..hoi« i iieiuoi ■ izvrševal svojo zobozdravniško in zobotehnično prakso, ter bode imel na raspolaganja svoje e. kr. privilegirane preparate za zobo. (47l>— 2) Pivovarna bratov Kosler-jev. • marčno pivo j !v zabojih po 25 in 50 Bteklenlc } se dobiva iz (83—24) |l ALOJZIJ MAYER-jeve { zaloge piva v steklenicah v Ljubljani, a Deček, 14 let star, doma na deželi, doveli močan, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi priti v pouk h kakemu rokodelcu, naj si bo mizar, ključar ali kovač. — Kdo in od kod pove upravnižtvo „Slov. Naroda". (489—1) Umetn< (234—27) t j zftbe In zobavj a: T ustavlja po naj novejšem amerikanskom načinu T X brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanjn in + ♦ vse sobne operacije # t zobozdravnik A. Paichel, ♦ 4. poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. 4. ► ► ADOLF EBERL, stavbeni in pohištveni barvar. Izdelo valeč slikanih napisov. Lakirnik. £ Xja.strs.a. fsOoxi3fE»S\oijSfc V oljnatih barv, lakov in flrnežev. ► Prodaja im debelo in drobno. ^ I nil>lj;nm, (h«- «J ► Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. ^ Gonilniki se polivajo na vse strani, kdor jih Kelt. ^ Zdatno znižane cene. Kava neposredno " oi.ininu-u raspoiilJH kakor znano v i*vrsta! kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, \ žnkijih po -i ; , bg- neto, poštnine prosto z zavitkom vred nemudoma p<> poštnem povsetji. ."> k',r. a v. v. gld. Mocca, pristno arabska, plemenita „ .. .... 6.80 Menađo, is vrstnega 1 kus.i.....„ „ .. r>40 Perl-Ceylon, jako Hua in mila . n . „ „ 5.40 Melange '/iiics , posebno \>iiporočati „ „ „ „ ">..*><) Ceylon Plantation, |»ko slastna „ „ „ r 5.— Java, eUtorumena, Jako lina „ „ „ P 4.70 Cuba, inn.lro/. lina, briljantna n „ „ „ 4.70 Afrik. Mocca. lina in zda tria . . „ „ „ „ 3.00 Santos, lina in močna.....„ „ „ „ 855 Rio, okusna........„ „ „„.:.:» CaJ v izvrstne j i/. I eri, */i k'u' °d »V. v. gld. 1.— (818—10) do gld.»;.—. G. PICCOLI, lekarnar „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, prodaja: Rudninske vode. Carlsbader Mtihlbrun, 1 steklenica . gld. —.40. „ Sprudelsalz, 1 steklenica „ 1.—. Franz Josef Bitterwasser, 1 steklenica ............. „ — .2i). Friedriohshaller Bitterwasser, 1 steklenica.....•..... „ —,86. Giesshiibl-PuohsteinorSauerbrunn 1 steklenica.......... r —.30. Gleiohenberger Oonstantinquelle, 1 steklenica.......... „ —.25. Krondorfovski cesarjevičinje Štefanije vreleo za bolesni želodca, pljuč in grla, 1 steklenica po . . . „ —.24. Marienbader Kreutzbrunn, 1 stekle- niea............. „ —.3f>. Moerwasser-Mutterlaug-e, za pripravo morskih kopel, l steklenica ... „ —.40. Ofner Rak6czyquelle, 1 steklenica . „ —.22. Preblauer Sauerbrunn, 1 steklenica „ —.20. Solters-Wasser, 1 steklenica ... „ —.28. Naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju. (291—4) MSk Iz 1 I 11 nt Inir^j'm Bng ^ lazeLira, — da,j post 11 i no prosto I zavitkom vred, kakor znano, reelno, aobrodlloee blago, v vrečicah &j4F~ n kilo '■jata po poštno.a povzetji. (Ud. a. v. Itio, lin, močan............ 3.4"» SintOli izdaten, močan ........ 3.00 Cuba. 11.. zelen, uuaau......... 4.10 Oylnn, višnjevozelen, močan....... 5.— Zlat .Java, izredno Ho, mil........ 5.20 Portorico, dellkaten, okusen....... 6.40 l'ei'1-kavn, jako fin, zelen........ :> (.\:, .lava, močan, dellkaten......... 5,95 Java I., vzgledno tiu.......... 7.20 Air. Perl*M0COa, ognjen . . •...... 4.45 Arah. Mucua, pravi, plemeniti....... 7.20 Posebno priljubljena okusna .staiubnIska kavina zmes ............... 4.70 kili*........ 1.40 Perl Saga, pravi, pr. 5 kilo....... 1.00 Cenilniki e kolonljskem blagu, splrituoslh In |>, c. kr. dvorni zobni zdravnik na Dunaji. Ker sem trpel več let za preeejšno ustno boleznijo in so vse poskušnje ostale brez uspeba, ker sem bolj in bolj sgublvsl svoje zdrave zobe in je še v ustih ostalo jezik lahko omajal, — so zobno meso bolj in bolj pobošalo in je pri dotiki z jezikom krvavelo iu poleg tega v ustih zt'lo neprijeten duh prouzročevalo, meje napotilo sploh priljubljeno itun-llieriniiio UMttlO %'4>llo poskusiti. Že pri ptv\ po-skulnjl sem zapazil, da so neprijeten duh zgubija, pa tudi zobno mesu s<* je krepralo in zobje so se polagoma hol j ukoren inili, — tako da sem po malem času svoja usta zopet ozdravljena čutil, za kar iz žive hvaležnosti in iz sočutju za druge to javno spri-eujem in ti sloveči ustni vodi zasluženo hvalo pri -poznam. (782 —8) Na Dunaji. llurou JOS* Menaol« Dobiva se r Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, (J. Pie-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoozv, E. Hirscbitz, dalje pri trgovcih Aut Ivrisper, Ed, Mabr, .J. Kariugor, F. M. Schmidt, \. PetrloiO, L, lJirker, P. Lassnik, Terček & Nek rep: r Postojni: A. Lebai, lekar; v Skofjej Loki: 0. Pabiaui, lekar; v BCočevji: J. Branne, lekar; na Krm iie»m: V. BOmphes. lekar; p Idriji: J. Warta, lekar; r Kranji: K. Savnik, lekai : r Liliji: J. BoneS, lekar; r Metliki: Fr. VVacha, lekar; p Norem mestu - D. Hiz-/a>li iu .J. Berguntn, le kar j a; v Trebnjem: J Rupreeht, lekar; r Itailorljici: A. Hoblek, lekar; v Kamniku: J, tfoAnlk, lekar; r Cruomlji: J. Dlazek, lekar; v 17-pavi: V. Kordas, lekar; v 1'ontajlu: P, Usaria, lekar. TT S. <^ H — • /i 2 w» „ r^' ■Bii Zdal ii o znižanih ch*ii«iIi |ll ffipr;!«1! velika razprodaja .,^3^ o ? ^ ^"^^S j ftjff bogat j založenega, v konkurznu uihso gospoda ris .ss»r2. J?! s I Iv P Snhrfivftr Šminlsl/p iiIiha 1 r 's. i 1*11. - 001 to 5" a rs1 T (t P Iv. P. Schreyer, Spitalske ulice, »padajočega galanterijskega, Noriinberškega in drobnega blaga na debelo in drobno. — Posebno so priporočila vredna krasna, v velikt>j Izberi nahajajoča so (405—6) pisalna, pošilna in popotna orodja, albumi in fino blago iz usnja, otročje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kinč, ^- pitrfumerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd. Saft l:raiijsL