Večina septembrskih nabornikov bo vojaški rok slu-žila v Sloveniji ali na 5. vojaškem območju PIZZERIJA »CIGLER« Šoštanj Tel.: 063/882-266 »Vesni« zlati Orfej Na Ptuju je bil konec minulega tedna 21. praznik polk in valčkov — festival domače zabavne glasbe. Izmed 23 ansamblov je strokovna komisija petim podelila zlate Orfejeve značke. Dobili so jih Vesna iz Velenja, Prerod s Ptuja, Bratje iz Oplotnice (ta ansambel je tudi sicer prejel največ nagrad), Mariborski kvintet in Lipa iz Cerkelj. Ansambel Jožeta Šumaha ter Šaleški fantje so prejeli srebrno značko, Podkrajski fantje (vsi Velenje) pa bronasto. Šaleški fantje so prejeli tudi tretjo nagrado strokovne komisi- je za najboljšo vižo, za melodijo Franca Zerdonerja Moja dolina trpi. Tudi letošnji festival je vzorno organiziral Zavod Radio in Tednik s Ptuja. (vos) • nama VELENJE .« Talefonikl nakup \\ v Nami! r 85TJ00 —.- Slovesnost v domu SLO Pred odhodom na služenje vojaškega roka V ponedeljek je bila v domu SLO priložnostna slovesnost, s kakršno v naši občini ob vsaki napotitvi pospremimo naše fante na služenje vojaškega roka. Fantje so seveda opravili vse potrebne »formalnosti«, priložnostni kulturni program so jim pripravili osnovnošolci, srečno pot in vrnitev pa jim je zaželel tudi predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Se-mečnik. Postregli so jim seveda tudi z majhno zakusko in po pol litra piva so dobili, ki ga pa kasneje naj ne bi preveč pomnožili. Kakorkoli že, tako je bil opravljen prvi del septembrske napotitve. V tem mesecu bodo odšli na služenje vojaškega roka predvsem fantje, ki so se vpisali na višjo ali visoko šolo in so na sekretariat za LO predložili potrdilo visokošolske organizacije, da bodo pričeli s študijem v šolskem letu 1991. Kot vsako leto tudi tokrat ne bodo napoteni na služenje vojaškega roka naborniki, ki so se vpisali na fakultete za strojništvo, elektrotehniko, medicino, veterinarstvo in družboslovje, če so dobili potrdilo fakultete, da bodo pričeli študirati že letošnjega oktobra. Tem nabornikom so z odločbo odložili služenje vojaškega roka do konca študija. Od septembrske napotitve bo na področju Slovenije služilo vojaški rok 28 odstotkov fantov, na področju 5. ar-madnega področja 46 odstotkov, ostali izven tega armad-nega področja. To so predvsem naborniki, ki odhajajo v šole za rezervne oficirje in naborniki, ki se bodo usposabljali za tiste specialnosti, ki jih na področju 5. vojaškega območja ni. Za letošnje leto sta predvideni še napotitvi v novembru in decembru. Srečen začetek šole Veliko pričakovanje prvošolcev, prvi doživljaji in pot v šolo so za nami, pravzaprav za njimi. Za učenci prvih razredov ter starši, ki so dali »skozi« še eno življensko preizkušnjo. Veseli smo lahko, da se na področju občin Velenje in Mozirje niso poškodovali najmlajši, torej učenci in otroci, ki obiskujejo vrtce. Veliko zaslug za tó gre številnim članom SPV in prometnih združenj, ki so prizadevno »dežurali« na prometnih točkah, kjer so poti proti šolam in vrtcem. Tokrat so se izkazali tudi vozniki, saj so umirili svoja vozila in preprečili morebitne prometne nezgode. Naj se previdnost nadaljuje, naj postane naš sopotnik, kjerkoli in kadarkoli se pojavimo na cesti. Brez srčne kulture ne bodo pomagali niti tako veliki prometni znaki, ki so jih člani AMTK Velenje postavili pred nekaterimi šolami. Pač, menimo, da so marsikateremu vozniku vsaj za nekaj dni odprli oči, kot znak s slike, ki je nameščen pred šolo Miha Pintar Toledo v Velenju. Tekst in slika: Jože MIKLAVC »CVETJE EVROPE« NAVDUŠILO Slovenski, evropski in azijski vrtnarji so konec prejšnjega tedna znova navdušili v svojem parku ob Savinji v Mozirju. STRAN 5 DRUŽINE SO PREPEVALE ŽE SEDMIČ V Andražu nad Polzelo je bilo v nedeljo že sedmo srečanje »Družina poje«. STRAN 8 Zaslužena nagrada Gornjemu Gradu Koleda navdušila v Dijonu V ponedeljek so se z gostovanja v Franciji, kjer so se udeležili folklornega festivala v Dijonu vrnili člani velenjske Folklorne skupine Koleda. Festival je bil tekmovalnega značaja, in 3. mesto, ki so ga osvojili, je velik uspeh za to folklorno' skupino, na festivalu predstavnico Jugoslavije, ki je z gorenjskimi plesi navdušila. V tekmovalnem delu je sodelovalo 30 folklornih skupin iz vsega sveta, Amerike, Azije in Evrope. Koleda se je v Franciji udeležila tudi dvodnevnega folklornega srečanja v Chamoniju. Sicer pa časa za počitek ni. Že v soboto bodo nastopili v Rogaški Slatini, potem pa jih čaka delo z mladimi. Za velik uspeh, jim seveda čestitamo. (mkp) naš čas naš čas čas naš čas naš čas naš čas REŠEVANJA PRESEŽKOV DELAVCEV NA RUDNIKU LIGNITA VELENJE se lotevajo na čim manj boleč način za vse zaposlene. STRAN 3 Slavnostna seja ob prazniku občine Mozirje je bila letos v Gornjem Gradu, z njo pa so obeležili tudi 850-letnico tega kraja, ki je še kako pomembna za Zgornjo Savinjsko dolino in tudi za širšo skupnost. Časi so pač takšni, kakršni so, zato letos praznika v mozirski občini niso obeležili z doslej običajnimi slovesnostmi, tudi otvoritev novih pridobitev ni bilo. To seveda ne pomeni, da v mozirski občini dosežkov v preteklem obdobju ni bilo, pridni Zgornjesavinjčani so tudi v minulem letu veliko postorili za svoj razvoj in lepše prihodnje dni, vendar so se v občini odločili za skromno praznovanje. Ob tem so se predvsem seznanili s trenutnim gospodarskim, družbenim in političnim stanjem v občini, posebej pa so opredelili nujne naloge in napore za premagovanje vseh težav, njihova uresničitev pa seveda pomeni hitrejši razvoj. Takšna je bila tudi osnovna misel slavnostnega govornika, predsednika skupščine občine Mozirje Andreja Presečnika, ki je ob vseh trenutnih težavah posebej poudaril vse prednosti in vrednote Zgornje Savinjske doline in ob tem dejal, da jih bodo Zgornjesavinjčani najprej ohranili zase, ne odrekajo pa pomoči in sodelovanja z vsemi ostalimi, vendar izključno na temelju poštenih in razumnih odnosov ter dogovarjanj. Vse zbrane je pozdravil tudi republiški minister za trg in splošne gospodarske zade- ve Maks Basti. Spregovoril je o trenutnih razmerah v republiki in mozirski občini. Z občino v zvezi je poudaril, da je bila v preteklosti res odrinjena od velikih naložb, po drugi strani in prav zaradi tega, pa je ohranila čisto in zdravo okolje, ki je danes že pravo bogastvo. Prav to bogastvo pa je treba ovrednotiti in na njem graditi nadaljnji razvoj vse Zgornje Savinjske doline, zlasti na področjih turizma in kmetijstva. Letošnjo nagrado občine Mozirje je prejel kraj Gornji Grad in z njim vsi, ki so sodelovali in pomagali pri obnovi znamenite gornjegrajske katedrale. V imenu vseh jo je sprejel gornjegrajski župnik Ivan Koren, ki je ob zahvali dejal, da je bilo opravljeno ogromno delo, da je danes katedrala v ponos kraju, vsej dolini in Sloveniji, z obnovo celotnega kompleksa pa bodo v prihodnjih letih še nadaljevali. Bogat kulturni program so pripravili gostitelji letošnjega praznika in tudi s tem obeležili 850-letnico svojega kraja. gpj velenje, 13. septembra 1990 številka 35, cena 7 dinarjev Novice Rekreacijsko turistični center Golte ZELO DOBRI REJNI REZULTATI (tp) Velenje — Erina temeljna organizacija kooperantov Šoštanj se s svojimi proizvajalci mleka in rejci že tretje leto zapored uvršča v sam vrh v republiki na tem področju. V A kontroli so lani oddali Šaleški mlekarji 4486 litrov mleka na kravo, vsako kravo na kmetiji, zajeti v odkup 3146 litrov, 19.956 litrov pa na kmetijo. PREKO 500 VLOG ZA ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV (mkp) Velenje 5. septembra je bil zadnji rok, do katerega so na velenjski enoti Republiškega Zavoda za zaposlovanje še sprejemali vloge za štipendije iz združenih sredstev. Do tega datuma je vlogo na Zavod naslovilo preko 500 dijakov in študentov, kar je približno enkrat več kot lansko leto. Strokovni team Zavoda za zaposlovanje bo vsako vlogo temeljito pretresel do konca septembra in vsi, ki so prošnje oddali bodo o tem, ali bodo štipendijo prejemali ali ne in v kakšni višini, obveščeni prve dni oktobra. O LOGARSKI DOLINI DECEMBRA (jp) MOZIRJE — Turizem je za Zgornjo Savinjsko dolino še vedno prednostna panoga, kar se razvojnih možnosti tiče seveda. Tudi občinski izvršni svet v novi sestavi se temu ne more izogniti. Nekaj osnovnih smernic je sicer že znanih, bolj temeljito pa bodo načrte s tem v zvezi opredelili do konca letošnjega leta. V tem trenutku je jasno, da bo projekt opredelil tri možna področja. Prvo sega od Luč do Logarske doline, drugo kraje od Mozirja do Ljubnega in tretje Zadrečko dolino. Ena izmed usmeritev je med drugim, da naj bi bila Logarska dolina zaprta za redni javni promet, v njej pa bi razvijali turistične dejavnosti, ki vanjo sodijo, pri tem pa še vedno računajo na pritok turistov iz sosednje Avstrije na podlagi odprtja Pavličevaga sedla za motorni promet. Dokajšnja novost je tudi nameravana ustanovitev mešanega podjetja, ki bo poskrbelo za celovito ponudbo vse Zgornje Savinjske doline in njenih znamenitosti. MOČNI VELENJSKI SVOBODNI SINDIKATI (mkp) Velenjski Svobodni sindikati so verjetno po številu članov med najmočnejšimi v Sloveniji. Vanje se je do 3. septembra letos včlanilo 16.623 zaposlenih in nezaposlenih (v sindikatu Začasno nezaposlenih delavcev Gorenja EKO, ki so člani Svobodnih sindikatov je 196 članov, med ostalimi brezposelnimi pa jih je 12). Najmočnejši sindikalni organizaciji v podjetjih pa sta Gorenje Koncem, kjer je v velenjskem delu v Svobodne sindikate vključenih 6589 delavcev in sindikat Rudnika lignita Velenje, ki ima 4478 članov. NA RUDNIKU SO BILI LETOS MANJ BOLANI (mkp Velenje) V osmih mesecih letošnjega leta so velenjski rudarji nakopali skoraj 2 milijona 800 tisoč ton premoga, poprečna dnevna proizvodnja pa je bila nekaj več kot 17 tisoč 300 ton. Še drugače se da to povedati: 2,34 tone premoga na zaposlenega delavca na dan, to preračunano predstavlja. Zanimivo pa je še nekaj, kar smo razbrali iz poslovnega poročila rudnika za prvo letošnje polletje — če smo pred časom govorili, pa nismo prav vedeli kako bi zajezili bolniške izostanke, tiste seveda, ki so bolniški kar tako, je to prišlo povsod samo od sebe. Samo na Rudniku lignita Velenje je bilo v letošnjem prvem polletju, primerjalno z lanskim istim obdobjem, bolniških izostankov za 17 odstotkov manj. Za četrtino manj pa drugih izostankov. No, čisto samo od sebe to ni prišlo. Nekaj so temu že botrovale razmere in zaskrbljenost — bo delovno mesto še ali ne? ODBOR PODPRL CENOVNO POLITIKO . . . Odbor za spremljanje in uresničevanje politike na področju stanovanjskega gospodarstva v občini Velenje je na seji dne 6. 9. 1990 med drugim obravnaval tudi informacijo o gibanju cen stanarin in najemnin v letu 1990. Posebno pozornost je namenil problematiki neplačevanja stanarin, ki je v mesecu avgustu po dosedaj znanih podatkih povzročila še večji izpad sredstev, kot v predhodnem mesecu. Zavedajoč se kritičnih razmer, so člani odbora v celoti potrdili meseca JULIJA zastavljeno cenovno politiko s predlogi, da naj se pospeši izterjava neplačanih obveznosti, cene stanarin in najemnin pa naj se do 1. 12. 1990 ne spreminjajo. TUDI V CELJU VLADA V SENCI (fk) Celje — Tudi Celje naj bi kmalu dobilo vlado v senci. Tako so povedali na otvoritvi kluba ZKS — stranke demokratične prenove. Vendar to ne pomeni, da naj bi vlado v senci sestavljali le prenovitelji. V njej naj bi zbrali tako člane kot ostale Celjane. Namen vlade v senci naj bi bil podoben kot v republiki: to ni nezaupnica pravi vladi, ampak naj bi bila njej v pomoč. NOVO SLOVENSKO MESTO (fk) Rogaška Slatina — Naše območje se lahko spet ponaša s tem, da je tu najmlajše slovensko mesto. V nedeljo so namreč za mesto proglasili Rogaško Slatino. Ta kraj, ki je znan predvsem po zdravilišču, steklarni in Korsu, se je zadnja leta hitro razvijal in pridobil dejansko vse, kar je pogoj za dodelitev tega naslova. Najmlajše slovensko mesto šteje okoli 5.000 ljudi, prav toliko pa jih je na njegovem območju zaposlenih. Naj še omenimo, da je bil boter novega mesta glavno slovensko m'esto' Ljubljana.' Predprodaja kart letos drugače Rekreacijsko, turistično in smučarsko središče na Golteh nad Mozirjem poznamo skorajda vsi. Poznamo ga kod nedograjenega, kot nedonošenčka, po slabih zimah (za kar seveda sam po sebi ni kriv), poleg tega po slabi poletni ponudbi, slabi povezavi z dolino in tako naprej. Poznamo ga tudi po treh »zelenih« zimah in vsem kar zraven sodi, najbrž pa ne poznamo vseh naporov in dosežkov, ki jih na vso srečo tudi ne manjka. Konec poletja je, bliža se jesen. Kakšna je torej ocena stanja za letošnje leto? Vršilec dolžnosti direktorja RTC Golte Marjan Prelog jo ocenjuje takole: »Že tretja po vrsti zima nam jo je pošteno zagodla. Z velikimi napori smo naravi skušali vsaj malo pomagati in smo uredili smučišče z umetnim snegom. Dolžina 350 metrov seveda na prvi pogled ni zavidanja vredna, vseeno pa je bilo to skoraj edino smučišče v Sloveniji, ki je nudilo vsaj malo smuke, tudi za šole v naravi. Z njim smo si zagotovili 60 dni obratovanja in si s tem pridobili sredstva za preživetje v vmesni sezoni. Na poletje smo se pripravljali vso pomlad, predvsem seveda v želji, da bi okrepili tudi poletno ponudbo. V precejšnji meri smo tudi uspeli, saj se lahko pohvalimo z ugodnimi dosežki. V letošnjem poletju smo našteli za 100 odstotkov več nočitev kot prejšnja leta, računamo pa tudi, da bomo to številko do konca leta še presegli. Predvsem na podlagi dejstva, da bomo polno zasedeni že od 29. novembra dalje. Hotel na Golteh je bil polno zaseden že v juliju in avgustu, v začetku septembra je stanje sicer precej slabše, že te dni pa pričakujemo večjo skupino gostov iz (sedaj že bivše) Nemške demokratične republike.« Z dosežki v poletni sezoni so torej letos lahko zadovoljni, vseeno pa velja, da vse le ni tako kot bi si vsi skupaj želeli. Veliko razlogov za takšno trditev je v preteklosti, ko je bila slaba ponudba, pa prodaje Marjan Skornišek pravi, da je v njihovem letnem programu precej novosti. Tu sta alpinistična šola z izleti, šola kajakaštva, novost je jahanje, lepe možnosti pa ponuja tudi vožnja z gorskimi kolesi, saj je za ta šport in razvedrilo pri nas vse več zanimanja. Kaj kmalu bodo uredili izredno zanimivo progo, ki bo povezovala Golte s Smrekovcem in Slemenom. Še nekaj presenečenj imajo v načrtih, ali že kar v »izved- še tiste, ki je bila, niso znali predstaviti, kaj šele prodati. Malokdo je RTC Golte poznal, povrh vsega pa tudi Hotel ni bil primeren za letno sezono, pravzaprav še sedaj ni. Obnovili so sobe, celovite prenove pa se bodo lotili že to jesen in predvsem v naslednjem letu. Narava vsega zadovoljstva pač ne more nuditi. Tudi na Golteh je lepa narava s čistim zrakom in lepim razgledom za današnjega gosta premalo. Vabilo gostom pravi, da so »dobrodošli v uživanju narave«, kar je kot že rečeno premalo. Vodja bi«. To so druženja na kmetijah, pikniki v naravi, razgledna pot, raziskovanje podzemnega sveta in še kaj drugega. Ob vsem tem je jasno, da njihova ponudba ni vezana le na Golte, sodeluje in še bolj bo morala vsa Zgornja Savinjska dolina. Tudi zaradi tega imajo v Logarski dolini v najemu dom celjskih planincev, upravičenost te »najemnine« pa so že nekajkrat dokazali. Bliža se torej zimska sezona in nanjo se še posebej pripravljajo, predvsem pa si skupaj z vsemi nami želijo snežne odeje. Predprodaje sezonskih kart letos ne bo. Uvajajo obveznice, ker nujno in zelo hitro potrebujejo sredstva za izgradnjo primarnega vodovoda, ki bi omogočil zasnežitev proge na Med-vedjak in s tem zagotovil sneg vsaj za štiri mesece. S prodajo obveznic na 5 let bodo pričeli 17. septembra, vsak plačnik bo dobil kupone in jih kasneje vnovčil za dnevne karte, dejansko pa to pomeni le polovično vrednost prave vrednosti dnevne karte. Prednost takšnega nakupa je tudi v tem, da bodo obresti za pet let obračunali takoj ob vplačilu, kar praktično pomeni, da lahko vsak plača 10 kart, dobi pa jih 20. Pravijo, da bo z nakupom treba pohiteti, saj bo količina omejena, prodali bodo namreč le 25 odstotkov letnih zmogljivosti, kuponi ali karte pa bodo veljali neomejeno dolgo. Predvsem si želijo poštenega odnosa do ljubiteljev smučanja in narave, upravičeno pa upajo, da bo sneg končno le zapadel. Navsezadnje tudi v teh dneh na Golteh ne bi smelo biti nikomur dolgčas. Sezona nabiranja gozdnih sadežev je tu, da o nabiranju zdravilnih zelišč ne govorimo. Posebej ugodna je ponudba za prehodne, dnevne izletnike. Vožnja z nihalko s kosilom v hotelu namreč za odrasle velja 100, za otroke pa 70 dinarjev. Ob evropski razstavi cvetja v Savinjskem gaju je vabljiva še dodatna možnost; veliko enkratnega cvetja raste namreč tudi v naravnem parku v okolju mozirskih planin. Konec septembra bodo na Golteh pripravili še tekmo z gorskimi kolesi, v oktobru pa še veliko tekmo jadralnih padalcev. Dobrodošli torej na Golteh v uživanju lepe narave. (J- P■■> vos/ VPIS OTROK V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1984 do 28. februarja 1985. Na osnovnih šolah v Velenju pričakujemo vas in vašega otroka v torek, sredo in četrtek, 18., 19. in 20. septembra 1990, na osnovnih šolah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa samo v torek in sredo, 18. in 19. septembra 1990. Vpisovanje otrok bo potekalo vse navedene dni v času od 9.00 do 11.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure. Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o pripravi otroka na šolo in o njegovi vključitvi v šolo. S seboj prinesite otrokov »Izpisek iz rojstne matične knjige,« na katerem je vpisana tudi otrokova matična številka občana (EMŠO), ter svojo osebno izkaznico, da bomo izpisali uradne podatke o prebivališču otroka. Prosimo vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelavcem in znancem, ki imajo šoloobvezne otroke. Z vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli! VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD Pedagoška služba am Celjsko območje m Obrt v izdelkih in besedah Celje je v teh dneh spet središče našega obrtništva in podjetništva. Mednarodni obrtni sejem, ki bo odprt še do nedelje ni le največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji, ampak tudi osrednji sejem obrti na območju Alpe—Jadran. Letošnjemu sejmu daje mednarodni pečat zelo veliko razstavljalcev iz tujine; ne le iz evropskih držav ampak širem sveta. Tako razstavlja kar 262 tujcev, tujina pa je zastopana tudi prek mnogih konsignacij. Skupno letos razstavlja na 36 tisoč m1 okoli 2600 razstavljalcev. Kot običajno celjski obrtni sejem ni le razstavnega značaja, ampak je letos dobil že povsem posloven značaj. Na njem pa se lahko seznanimo z bogastvom zahtevnih izdelkov, ki jih delajo naši obrtniki, pa čeprav še vedno v ne povsem urejenih pogojih. Da lahko obrt, drobno gospodarstvo in podjetništvo močno pomagata našemu bolnemu gospodarstvu sta tokrat spet ponovila predsednik organi- zacijskega odbora Ernest Draš in predsednik republiške gospodarske zbornice Tomaž Košir. Toda ob tem ko je res, da so se nekatere stvari v našem obrtništvu le premaknile na bolje, je, še vedno veliko problemov ki zavirajo hitrejši razvoj. Na prvem mestu velja gotovo omeniti prometni davek za repro material, pa visoko ceno kapitala, obremenitve in še kaj. Prav prilapitalu velja omeniti novost ki jo tudi pripravljajo v Celju. JU—Stip in razvojni center sta namreč pobudnika za ustanovitev štajerske banke za obrt in podjetništvo. To naj bi bila delniška banka, ustanovili pa naj bi jo že decembra. Ta naj bi zagotavljala obrtnikom in podjetnikom med drugim tudi cenejši denar, zato so že pred ustanavljanjem previdni, da delnice ne bi v preveliki meri prišle v roke kakšne banke ali koga drugega, ki bi po svoje z močjo večine krojil usodo. Prihodnje leto naj bi v Celju tudi ustanovili trgovino, kjer naj bi se pod dostopnejšimi pogoji oskrbovali obrtniki in podjetniki. Celjski obrtni sejem je seveda tudi priložnost za najra- zličnejše pogovore in seznanjanja. Ne le med obrtniki, ampak je letos veliko tesnih stikov med obrtnimi združenji in trgovinskimi združenji na območju Alpe—Jadran. Najbolj obetaven je bil gotovo pogovor med našo in bavarsko zbornico, saj želijo dosedanje že petnajst let trajajoče sodelovanje še poglobiti. Bavarski zbornici so tudi podelili zlato plaketo mednarodnega obrtnega sejma za celovit prikaz učenja avtome-haničnih poklicev. Prav pri takem izobraževanju nam je ta zbornica že veliko pomagala, saj je opremila tudi en oddelek avtomehaniške šole v Mariboru. (Jk). Janko Lukner o reševanju presežkov delavcev na rudniku Dokup let, stimulacije, odpravnine? Sredi junija letos je delavski svet podjetja Rudnik lignita Velenje sprejel pravilnik, ki ureja vprašanje presežka delavcev. V njem so točno določene poti razreševanja, če bi se na Rudniku pojavile potrebe po tem, da je treba poseči na to področje. Če se to zgodi, Rudnik ne bo nepripravljen, tako kot so bili marsikje, ko je b>!o treba naenkrat izročiti delovne knjižice presežkom delavcev. Ob tem pravilniku, pravzaprav čisto konkretnih delih tega pravilnika, pa smo se prejšnji teden pogovarjali z Jankom Luknerjem dipl. sociologom, članom K PO Rudnika lignita Velenje, ki pokriva kadrovsko področje. • Na Rudniku lignita Velenje ste že zadnja tri leta postopoma zmanjševali sta-lež — poprečno 2 odstotka letno, to je 100 delavcev? Janko Lukner: »Da, ampak to na način, da smo fluktuacijo nadomeščali z zaposlovanjem lastnih štipendistov. Letos ob sprejetju proizvodnega načrta 4 milijone 300 tisoč ton pa smo prišli do spoznanja, da bo treba sprejeti tudi nekatere ukrepe na področju dela. Ti ukrepi so znani — letos ne delamo !0 oziroma 11 sobot, s čimer smo dosegli enak učinek kot če bi celo leto ne deialo 250 delavcev. Omejili smo nadurno delo, ki ga ta trenutek praktično sploh nimamo več. V juniju, ko smo sprejeli dodaten rebalur.o proizvodnega plana — 4 milijone 100 tisoč ton, pa - mo hkrati popravili tudi 1 drovski načrt. Pri tem smo usotovili, da je nekaj več ko* 200 delavcev na rudniku preveč.« • Zaradi tega ste sprejeli pravilnik, v katerem ste opredelili tudi kriterije po katerih ugotavljate presežke? Janko Lukner: »Ja pravilnik pa je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in v skladu s splošno kolektivno pogodbo.« • Ob sprejemu pravilnika ste imenovali komisijo za ugotavljanje presežkov delavcev. Kakšne naloge ste dali tej komisiji? Janko Lukner: »Komisija je bila zadolžena, da na osnovi pravilnika sestavi konkretne sezname delavcev, ki so opredeljeni kot presežek. To nalogo je komisija opravila in prvo poročilo pripravila za delavski svet, ki smo ga imeli konec avgusta.« 0 Veliko >razprav< je med ljudmi okoli 24. osebnih dohodkov, ki naj bi jih dobil tisti, ki se bo odločil, da ne bo delal več pri vas? Janko Lukner: »V pravilniku je več možnih poti razreševanja presežnih delavcev — od tega, da se jim zagotovi delo v okviru podjetja na drugih delih in nalogah, do tega, da se jim zagotovi delo v drugih organizacijah. Jasno pa je, da pridejo v poštev tudi odpravnine, stimulacije za predčasno upokojitev in pa dokup delovne dobe. Komisija je pripravila konkreten program razreševanja, po katerem naj bi presežke na rudniku razreševali predvsem ali pa izključno z dokupom delovne dobe in pa s stimulacijo za predčasno upokojitev.« Seveda je tu problem finančnih sredstev, kajti oboje pomeni veliko obremenitev za delovno organizacijo, zato smo se odločili, da k temu pristopimo postopoma in bomo v prvi fazi, tako kot je bil sklep delavskega sveta, dokupili delovno dobo 36. delavcem, ki jim manjka do upokojitve še leto oziroma leto in pol.« • Kaj pa odpravnine? Janko Lukner: »Pri teh je problem ta, da delavci, ki Janko Lukner: »Delavci opredeljeni koi presežek, za odpravnino niso zainteresirani> so bili opredeljeni kot presežek, zanje niso zainteresirani. V kadrovski službi pa smo evidentirali tudi vse tiste delavce, ki bi v primeru, da odpravnino dobijo, bili pripravljeni zapustiti delovno organizacijo. Vendar tu ne gre za vprašanje razreševanja presežkov, gre za to, da s tem, ko tem delavcem damo odpravnino in zapustijo delovno organizacijo, sprostimo delovna mesta, ki so sicer potrebna, se pravi produktivna delovna mesta in omogočimo zaposlitev našim štipendistom in pa drugim delavcem, ki so brez dela.« • Pa se je na Rudniku lignita Velenje doslej že zanimal kdo za to možnost? Janko Lukner: »Mislim, da je okoli 45 takšnih delavcev, ki bi bili zainteresirani, da v primeru, če dobijo odpravnino, zapustijo delovno organizacijo.« • Boste o tem odločali od primera do primera? »Janko Lukner: »Odloči ti se moramo >generalno<, v kolikor bomo k temu pristopili. Glavni problem pa so, kot sem že omenil denarna sredstva in kriteriji pod katerimi bodo posamezniki to odpravnino lahko dobili.« • Ker ste bili vi imenovani tudi za vršilca dolžnosti predsednika KPO sozda REK v času, ko je bilo treba pripraviti podlago za njegovo prenehanje nas zanima, ali so na tem področju stvari že pripeljane do konca. Janko Lukner: »Tako kot smo si postavili rokovnik, so bile stvari odpravljenje. Delavci so bili prerazporejeni v delovne organizacije, razdeljeno je bilo premoženje, nekatere stvari pa ostajajo še odprte in jih sproti rešujemo.« • Kaj nameravate s stavbo v središču mesta, kjer so bili prostori skupnih služb sozda. Bo spremenila namembnost? Janko Lukner: »Poslovna stavba v centru mesta ostane v lasti rudnika, ker je tudi rudnik prevzel večino zaposlenih iz skupnih služb, ki so že prej opravljali naloge za naše podjetje. Namembnosti teh prostorov ne bomo spreminjali, verjetno bodo v njih delali zaposleni v gospodarskem sektorju naših služb.« M. Krstič-Planinc Jože Kožar z Rudnika lignita Velenje pravi: »Solidarnost ima v tržnem gospodarstvu svoje meje« Kriza, ki je zajela slovensko gospodarstvo ni zunaj pustila slovenskih premogov vkov, ki se ta čas ubadajo s precejšnjimi težavami, ne pa seveda vsi enkimi. Vlada napoveduje začetek razreševanja, ponekod so prvi kor..ki že narejeni. Minister za energetiko dr. Miha Tomšič, je v ponedeljek v Ljubljani sprejel na pogovor sindikalne aktiviste, o čem s c pogovarjali, bomo še pisali. Da stanje v e;-"getiki in zlasti rudarstvu ni povsod enako, zadnje čase vse pogosteje e-slušamo, še zlasti, ko beremo o precejšnjih težavah trboveljskih riKu-rjev. Če so velenjski še iahko optimisti, pa se nekaterim slovenski' ' ìc obetajo nič kaj rožnati časi. Nad nekaterimi rudniškimi tozdi .bovljah se že zgrinjajo stečajni oblaki. Kako na to gledajo njihovi -;enjski stanovski kolegi? O tem smo zaprosili za izjavo predsednika -'iidikalne organizacije (Svobodni sindikati RLV imajo blizu 4500 5 st»ov). Jožeta Kožarja. Vedel je, kaj imamo v mi- »Podpiramo vas v vaših prizadevanjih« Od velikih besed onkretnim dejanjem bi lahko rek!. %o smo se pogovarjali o predlogi1! razreševanje invalidske problema' s v naši občini, kot so to v svojem -■ nu opredelili dejavni člani Drušr a pomoč duševno prizadetim Velenje. V predvolilnih aktiv i isnh so nas prav iz te sredine pc var.ili na razgovor, da bi vsaka str.i.ika iz svojega programa predstavila kako gledamo na razreševanje problematike iz njihovega področja. Če smo konkretni potem smo v program naše stranke iz tegf področja zapisaN dokaj skopo, da bomo spodbujali invalidom onemogočajo svobodno " banje in udej-stvovanje. Menimo, daje program in predlogi Društva za pomoč družbeno prizadetim Velenje primer dobrega pristopa k razreševanju konkretne problematike v naši družbi in ga v naši stranki v celoti podpiramo. Predlagamo, da ga društvo v primerni obiiki predstavi javnosti, da bi nakazane rešitve na tem področju dobile ustrezen odmev na najvišjem organu v r.aši občini, na občinski skupščini. Celotna problematika na področju duševno prizadetih oseb ali ljudje s posebnimi potrebami kot bi morali to kategorijo invalidov imenovati, je zakonsko »urejena« v Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. PREJELI SMO Ta zakon bo do konca leta 1990 doživel spremembe in dopolnitve. Tu vidimo našo možnost in nalogo, da podpremo spremembe, ki bodo od strani društva in izvajalcev predlagane. V načelih na katerih temelji zakon je posebej za podpreti, načelo normalizacije. kar pomeni, da so osebe motene v razvoju sestavni del človeške populacije. Z usposabljanjem se zmanjša ali odpravi njihova odvisnost od drugih ljudi. Potrebno je torej zagotavljati in omogočati takšne življenjske razmere, ki otrokom oziroma mladostniku zagotavljajo življenje v normalnem okolju, upoštevajoč pri tem njihove sposobnosti in potrebe. Se eno načelo se nam zdi posebej pomembno, to pa je načelo ilomicilne obravnave in depresije, kar pomeni, da se vzgoja, izobraževanje in usposabljanje otrok oziroma mladostnikov z motnjo v razvoju izvaja v organizacijah, iti so čim bliže kraju njihovega bivanja. V naši občini je po nam znanih podatkih 18 oseb težko duševno prizadetih, 20 v rednih oddelkih posebne šole, 10 v vrtcih in še določeno število v rednih oddelkih osnovnih šol. Število, ki terja organiziran pristop k razreševanju vsakodnevne problematike. Nekaj vprašanj, ki so v programu društva za pomoč duševno prizadetim terjajo hitro rešitev v občinskih okvirih. Financiranje je prvi pogoj, da se v planu za leto 1991 zagotovijo sredstva za funkcioniranje in realizacijo programa. Dosedanje samoupravno sporazumevanje na tem področju nadomešča pristojni upravni organ, ki bi naj počasnost in večkrat neusklajenost na tem področju, zamenjal z učinkovitejšimi odločitvami. Delavnice pod posebnimi pogoji za prizadete po 18. letu so potrebne za realizacijo najnujnejšega programa prizadete populacije. Problem se kaže predvsem v prostoru in zakonskimi olajšavami. V okviru zdravstva bo te osebe treba obravnavati širše kot dosedaj. Za to podpiramo potrebe po zasedbi defek- Prve demokratične sindikalne volitve Neodvisni sindikat Gorenja Koncem pripravlja prve demokratične sindikalne volitve, ki bodo v sredo, 19. septembra po posameznih obratih v Gorenju, kjer bodo volili sindikalne zaupnike in vodstvo sindikata. Iniciativni odbor Neodvisnega sindikata Koncema Gorenje pa vabi tudi drage, tudi iz drugih podjetij v Šaleški dolini, ki še niso člani nobenega sindikata, da se jim pridružijo. Če vas karkoli zanima, potem l<.hko kličete po telefonu 853-321, interno 765, kjer beste zvedeli vse. slih, zato se je tudi sam najprej zamislil in vprašal — solidarnost? »Gotovo imate v mislih Trbovlje, vendar moram reči, da ima v tržnem gospodarstvu tudi solidarnost svoje ineje. Tega se zavedajo tudi sindikalisti iz Zasavja in ne vztrajajo več pri kopanju premoga na vsak način. Tudi sami niso za to, da bi s kopanjem za vsako ceno, kopali izgube. Ne pristajajo pa na reševanje problemov na način, da bi ljudi enostavno odpustili, predno bo poskrbljeno za njihovo socialno varnost. In v tem jih popolnoma podpiramo, ne samo njih, ampak tudi vse delavce v Sloveniji, ki se jim lahko to zgodi. Prav zato skušamo v našem rudniku priti na optimalno število zaposlenih na čim manj boleč način, tudi za ceno trenutno nekoliko nižjih osebnih dohodkov. Pri tem vodstvo rudnika ravna tako, da bomo do normalnega stanja prišli na čim manj boleč način za vse zaposlene.« (mkp) Pogovori o novi organiziranosti ZKS — Stranka demokratične prenove Velenje pripravlja pogovore o novi organiziranosti stranke. Ti bodo v klubu stranke 19., 20. in 27. septembra od 18. ure naprej. Vabljeni ste člani in simpatizerji stranke. Aktivisti Rdečega križa na Krku — Naša občina je ena redkih v Sloveniji, pa tudi širše, ki se lahko pohvali z velikim številom prizadevnih aktivistov Rdečega križa. Brez njih marsikatera akcija te človekoljubne organizacije ne bi uspela tako zelo dobro. Pri iskanju možnosti, kako bi se jim za njihovo vestno delo oddolžili, se je predsedstvo Rdečega križa Velenje odločilo za dvodnevni izlet v Punat na otok Krk, kjer ima tovrstna organizacija Maribora otroško letovišče. Polovico stroškov bivanja in prehrane ter prevoza bodo krili udeleženci izleta, preostalo polovico pa občinski odbor Rdečega križa Velenje. Tako bo jutri, v petek, na pot krenilo okrog 45 aktivistov krajevnih človekoljubnih organizacij naše občine. To pa zanje ne bo le izlet, ampak bodo tokratno priložnost izkoristili tudi za seznanitev z nalogami Rdečega križa v občini v naslednjih treh mesecih ter v prihodnjem letu. (tp) Dobrodelna prireditev Člani odbora za kulturno dejavnost delavcev iz drugih republik pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje je prejšnjo nedeljo pripravil zanimivo kulturno-zabavno prireditev, izkupiček pa v celoti namenil v dobrodelne namene, in sicer za družine ponesrečenih rudarjev rudnika Dobrinja Kreka Tuzla. Tako so se na zelo lep način odzvali klicu solidarnosti, ki med rudarji in tudi drugimi občani Šaleške doline ni nič neobičajnega. Z orkestrom Novi ritem in člani ansambla, sestavljali so ga kar člani odbora sami, so navdušili številne obiskovalce te kulturno-zabavne prireditve v prostorih Rdeče vrtnice pri hotelu Paka v Velenju. Pomoč — 8586 dinarjev od prodaje značk, slednje jim je poklonil klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja in 1000 dinarjev, kolikor je primaknil hotel Paka — pa bo družinam ponesrečenih rudarjev gotovo prišel nadvse prav. OfeyiySß ^zi— ^^mm &1 PREPRIČAN, DA KJI BIL MALO U SU RAJEN, ŠE P*£t>EN STE GA ZAPAKIRALI ! tologa za defektološko diagnostiko, kakor tudi zasedbo fizioterapevta za delo v oddelkih šole. Zakonske spremembe kažejo na možnost, da se obstoječa organiziranost posebne šole spremeni v center, ki se bo ukvarjal z vsemi tremi kategorijami duševno manj razvitih, kar bi pomenilo konkretizacijo nekaterih načel iz zakona, posebej omenjeno načelo domiciine obravnave prizadetih. O celotni problematiki o kateri teče beseda bi lahko veliko več zvedeli če bi nas sredstva informiranja ali ustrezne ustanove informirale o posvetu, ki je potekal aprila letos v Topolšici. Na posvetu so nastopali strokovnjaki iz tega področja z zanimivimi temami kot so: — razvoj vzgoje, izobraževanja in usposabljanja vseh z motnjami v razvoju do leta 2000 — kam in kako usmeriti nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja otrok z motnjami v razvoju, — predlog za izdajo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. ZKS stranka demokratične prenove Drago BLAGUS Reševanje stisk z enkratnimi pomočmi — Ob padanju življenjske ravni se vse več družin znajde na robu preživetja. Večina med njimi poskuša trenutne stiske rešiti z enkratnimi družbenodenarnimi pomočmi. Na Centru za socialno delo so do 30. avgusta letos prejeli kar 233 vlog, lani celo leto 343, ugodno pa so jih rešili 147. 63 družin je med njimi prejelo enkratno pomoč za nakup šolskih potrebščin. Lani pa je bilo takih 53. (tp) Gorenje Gospodinjski aparati Dodatno delo tudi septembra Z mesečnim načrtom za september so v Gorenju Gospodinjski aparati predvideli proizvodnjo nad 155.000 velikih gospodinjskih aparatov, od tega več kot 48.500 štedilnikov, 31.200 pralnih strojev ter blizu 75.500 hladilno zamrzovalnih aparatov. Naročil z jugoslovanskega trga je za Gorenjeve vélike gospodinjske aparate iz meseca v mesec več. Tako so v proizvodnji izdelkov hladilno-zamrzovalne tehnike prešli na delo v dveh izmenah, dodatno pa bodo delali v eni izmeni zadnji dve soboti v mesecu septembru. Povečujejo pa tudi dnevno proizvodnjo pralnih strojev. (všj I Družbene dejavnosti j Mar začaranemu krogu še ne bo konca? Leto 1990 je za družbene I dejavnosti prehodno obdobje. V njem naj bi oblikovali I nove temelje za njihov na- Idaljnji razvoj oziroma za vstop skozi vrata v Evropo I 92. Do konca tega leta so I ostali še dobri trije meseci, odprtih pa je toliko vpra-| šanj, da o konkretnih spre- Imembah še vedno ne moremo pisati. Kar je znanega I doslej, je to, da bo sistemska • zakonodaja korenito posegla I na to področje življenja in ■ dela. Iz informacij, ki so tre-| nutno na voljo, je moč raz- ■ brati, da bodo z uveljavitvi-" jo nove sistemske zakono-| daje, konec tega meseca, na I novo opredeljene pravice iz I samoupravnih sporazumov o temeljih planov bivših si-| sov kot tudi pravice iz druž- Ibenega plana republike Slovenije. Prednost slednjih I naj bi se nato določala v _ skladu z našimi razvojnimi I možnostmi. Tu se pot spre-I memb še kljub temu ne bo _ končala, saj bosta gotovo I svoje naredili vprašanji trž- ■ nosti in delovanje sistema v ■ danih razmerah. Ob tem najbrž ni težko ■ ugotoviti, da bo tako ime-[ novani nacionalni program I — ta naj bi zagotavljal nuj-| ne programe skupnih družbenih sprememb — zahte-| val povsem drugačen sistem I financiranja in skoraj zagotovo tudi drugačne organi-| zacijske oblike delovanja I služb (ta del družbenih dejavnosti naj bi bil urejen na I podoben način kot v evrop- Iskem prostoru) bodisi kot javna in zasebna podjetja, I zavodi, neposredno vezava na organe in organizacije državne uprave,...« Kakorkoli že, prepričan sem, da bo država v nacionalne programe morala vključiti dejavnosti, ki posegajo na Slavko Hozjan področje osnovnega šolstva, mreže srednjih šol, raziskovanja, naravno in kulturno dediščino, del, ki se nanaša na zdravstvo, otroško varstvo, socialno politiko. Odprto pri tem seveda ostaja obseg pravic, financiranje posameznih dejavnosti in sistema samega,« poudarja sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Slavko Hozjan. Ob bok vsemu zapisanemu je za občino samo pomembno tudi, kolikšen vpliv bo imela na vsa dogajanja in kasnejše izvajanje, kajti njena pristojnost bo namreč močno odvisna od zapisanih določil v novi ustavni ureditvi ter od tega ali bodo dejavnosti vezane na republiko ali na občinski prostor. Pri vseh spremembah pa bi morali, po mnenju sogovornika, izhajati iz dejstva, da naj bi družbene dejavnosti predstavljale civilizacijsko pridobitev in kot take ne bi smele biti v tako veliki meri odvisne od gospodarskega položaja. Temu žal, doslej ni bilo tako. Za našo občino smo v preteklih letih radi uporabili izraz specifična. V danih razmerah ta »posebnost« menda ni več tako izrazita, saj pri družbenem dohodku ne. Občina Velenje je na tem področju še vedno v samem vrhu v republiki. Nekoliko bolj opazna je morda »specifika« le pri strukturi, kjer naše družbene dejavnosti ne dosegajo na vseh področjih ravni urbanih občin. Marsikaj je torej še nedorečenega, razmere v gospo-drastvu vse prej kot zavidanja vredne, prostor med tnalom in nakovalom vse ožji. In kako se v takih pogojih delovanja »znajdejo« družbene dejavnosti naše občine? Po besedah sogovornika večjih finančnih težav ni, saj obstoječe prispevne stopnje še pokrivajo potrebe v negospodarstvu. Morda prihaja do odstopanj le pri osebnih dohodkih izvajalskih organizacij, čeprav je delež za te namene dosegel zgornjo mejo. Jasna in odločna je tu zvezna zakonodaja. Zaradi težav naših kolektivov se do konca leta obe- ta še eno znižanje prispevnih stopenj. Vendar pa manj denarja za ta del družbene nadgradnje, po zagotovilih Slavka Hozjana, ne bo prizadelo izvajanja programov. Povsem zanesljivo ne pri izvajalcih z zakonom dogovorjenega osnovnega programa (otroško varstvo, socialno skrbstvo,...) Vse spremembe v družbenih dejavnosti imajo enak cilj — dvig kakovosti. Za dosego tega imamo v naši občini menda precej možnosti. Med drugim tudi zato, ker naložb v negospodarstvu v prihodnje ne načrtujemo. »Povsem očitno je, da bo kakovost tako odvisna od končnega izvajalca oziroma njegove motiviranosti. Zato bomo v skladu z našimi usmeritvami poskušali najti možnosti ustreznega nagrajevnja slednjih. V naslednjih petih letih mora biti občina Velenje v lestvici dosežene kakovosti uvrščena med prvimi petimi v Sloveniji.« Negotovost, nedorečenost zaenkrat še varuje nacionalni program oziroma obseg sedanjih pravic. Če bo tudi v prihodnje tako, bo v veliki meri odvisno najprej od sistemske zakonodaje, še bolj pa od splošne gospodarske situacije. »Analitično spremljanje stroškov izvajalskih organizacij, določitev njihove prednosti pa vsemu mavkljub ne bi smeli ogrožati osnovnega programa,« je sklenil pogovor sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Slavko Hozjan. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I B I I I I I I I I I I WZ Šoštanj Otrok je središče vzgojnega dela Z novim šolskim letom so tudi vrtci spet bolj na široko odprli svoja vrata. Skupine so polne in uresničevati začenjajo z vzgojnim programom začrtane naloge. Šoštanjski vrtci so polno zasedeni. Vsaj večina. Nekaj prostora imajo samo še v Topolšici, kjer pa bodo imeli, kot kaže, probleme tudi v prihodnje. Rojstev je tu malo. In čeprav imajo vpisanih le 30 otrok, morajo izvajati deio v dveh skupinah. Starost teh otrok je namreč različna, od enega do šestih let, seveda pa izvajajo tu tudi program priprave na šolo. Šoštanjski vzgojno varstveni zavod ima pet enot (Lučka — v njej je 141 otrok, Brina — 100 otrok, Maja — Šmartno ob Paki — 114 otrok, Topolšica 30 otrok in oddelek družinskega varstva za sedem otrok). Meseca junija so imeli vpis vse omenjene enote, prošnje pa sprejemali še tudi kasneje. Nekaj jih je ob oblikovanju skupin ostalo nerešenih, vendar ocenjujejo, da jih bodo v glavnem lah- ko ugodno razrešili, saj nekaj otrok, ki so jih sprejeli, še ni prišlo v vrtce. Kot je povedala ravnateljica šoštanjskega vzgojnovarstvenega zavoda Marija Kuzman, so s prostorskimi možnostmi še kar zadovoljni. Najbolje je v Šmartnem ob Paki. Tu je najnovejši vrtec, ki so ga sicer kmalu po otvoritvi preuredili. V njem so bile namreč le štiri igralnice, otrok pa za pet skupin. Zato so večnamenski prostor uredili v igralnico. Zadovoljivi so tudi prostori v Topolšici. Nekaj težav imajo sicer z ogrevanjem. Igralnici imajo v starem šolskem poslopju z visokimi stropovi. Enota Brina je v stanovanjskem bloku, projektirana je bila kot vrtec, a z razporeditvijo prostorov niso najbolj zadovoljni, saj je vse skupaj precej utesnjeno. Oddelek imajo tudi v stari Mravljako-vi hiši, kjer je bila ob prenovi opravljena slaba hidroizolacija in nenehno se »borijo« z vlago. Vendar so to majhni problemi, v primerjavi z enoto Lučka, staro hišo, v kateri so imeli včasih le tri oddelke, zdaj pa jih je šest, tu pa je tudi centralna kuhinja za vse vrtce. Prav zaradi tega si že dolgo želijo, da bi k tej enoti zgradili prizidek. Podprla jih je tudi krajevna skupnost, ki je potrebo po tej izgradnji vnesla v svoj program samoprispevka in zdaj vzgojiteljice upajo, da bo do tega prišlo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Vzgojiteljice šoštanjskega vzgojnega varstva pa izvajajo poleg tega še program priprave na šolo še v vseh obrobnih krajevnih skupnostih na tem območju, zadnji dve leti pa še v Plešivcu. V Gaberkah imajo redni celoletni program (tri ure dnevno), v ostalih krajih pa skrajšane programe, saj je tu otrok zelo malo, so pa preoddaljeni, da bi hodili drugamm. Tu programe male šole združujejo s cicibano-vimi uricami, ki jih sicer organizirajo za petletne otroke. Podobno kot drugje, tudi v šo-štanjskem vzgojno varstvenem zavodu uvajajo nove vzgojne prijeme. Po besedah pedagoške vodje Helge Novak, je središče celotnega dela otrok, njegovi interesi, njegova ustvarjalnost, raziskovanje . .. Način dela se je zato močno spremenil. Vzgojiteljica ni več kreatorka aktivnosti, ampak mora ugotoviti, kakšen interes imajo otroci, jih vzbuditi, da ga bodo pokazali in na osnovi tega usmerjati dela. Tudi pri tem je njena vloga drgačna: otrokom je le v pomoč, da izrazijo in r ;sničijo svoje želje. »Čeprav smo se novih metod lotili negotovo, že nekaj časa jih uvajamo, smo zelo zadovoljni. Rezultati so namreč že vidni. Otroci so veliko bolj iznajdljivi, ustvarjalni, pa tudi umirjeni,« pravi Helga Novak. V šoštanjskem vzgojno varstvenem zavodu pa vse bolj uresničujejo tudi svoje drugo poslanstvo — vrata odpirajo tudi tistim otrokom, ki redno niso vključeni v vrtce. Ravno sedaj pripravljajo programe, ki jih bodo ponudili vsem otrokom, k sodelovanju pa bi radi pritegnili tudi starše. M. Zakošek Trgovina Pri lipi Prva trgovina z odčitavanjem cen s črtno kodo Trgovina Pri lipi v Pohrastniku pri Šoštanju je ena prvih zasebnih živilskih trgovin v naši občini. Tisti, ki češče zahajajo oziroma kupujejo v njej zatrjujejo, da je pojem kakovostne in pestre ponudbe. Na komaj 50 kvadratnih metrih prodajnih površin se police kar šibijo pod težo blaga s katerim polnijo gospodinje svoje nakupovalne košaie. Kupcem pa so na voljo še nekateri galanterijski izdelki. Trgovina Pri lipi ne preseneča potrošnikov le s konkurenčnimi cenami, pestro ponudbo, gostoljubnostjo, ampak v zadnjem času tudi s sodobno računalniško opremo. Prva v občini se namreč ta trgovina ponaša z odčitavanjem cen blaga črtno kodo. Ta najsodobnejši način »kasiranja« v naših sosednjih državah že dolgo ni nič novega, pri nas pa se je doslej uveljavil, le v redkih trgovinah s tehničnim blagom. Novost so seveda kupci, potrošniki trgovine Pri lipi zelo dobro sprejeli. Na računalniško obdelanem računu namreč lahko zelo dobro razberejo, kaj in koliko denarja so za kakšno blago potrošili. Na čas nakupa blaga za ozimnico so se v tej prodajalni dobro pripravili. Prav tako pa bodo potešili želje tudi tistih potrošnikov, ki v tej prodajalni iščejo,vso krmo za živino: od krmilne moke, pesnih rezancev, koruze, pšenice do štarterjev. Gorenje MGA Izvoz večji kar za 47 % V nazarskem Gorenju Mali gospodinjski aparati so v prvih osmih mesecih letos izdelali več kot 1,173.000 malih gospodinjskih aparatov, od tega kar 919.600 oziroma 78 % za prodajo na tuje. V primerjavi z lanskim letom so povečali izvoz kar za 47 %, sicer pa so do konca meseca avgusta zaslužili s prodajo na tuje skoraj 15 milijonov dolarjev. Za mesec september načrtujejo v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje proizvodnjo skoraj 199.000 malih gospodinjskih aparatov. Potujte s potovalnimi čeki Kadar potujemo, potrebujemo s seboj veliko denarja. Preveč gotovine pa na tuje ni dobro nositi s seboj. Zato so za takšne priložnosti silno primerni evročekovne kartice in evro-čeki, ali pa potovalni čeki. Marsikdaj vas bodo rešili zagate, še zlasti, ko boste pred nepredvidenimi stroški. Potovalne čeke lahko dobite na likvidaturi Rudarska in v oddelku Mozirje Ljubljanske banke Splošne banke Velenje. To so apoenski čeki, kar pomeni, da je na posameznem čeku že vpisan znesek v določeni valuti, ob vnovčenju pa se na ček le še podpišete. Dobite lahko čeke v različnih vrednostih in valutah, v ameriških in kanadskih dolarjih, nemških markah, švicarskih in francoskih frankih ter v angleških funtih. S čeki boste potovali resnično varno. Varen je že sam način izdaje in vnovčenja čekov. Če pa čeke izgubite, ali vam jih kdo ukrade, se lahko med potovanjem oglasite v pooblaščeni tuji banki, kjer vam bodo za del odtujenih čekov izdali nadomestne za najnujnejše stroške. Seveda pa je nujno, da skupaj s čeki ne izgubite tudi prodajnega obrazca, ki vam ga hkrati s čeki ob nakupu izda Ljubljanska banka. Zato je pametno, da spravite tega kam drugam kot čeke. (mz) Krediti za nakup starih avtomobilov Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje proučujejo možnost, da bi spet uvedli kreditiranje za nakup starih avtomobilov, kabelskega TV omrežja, telefonskih priključkov, zdravstvenih in zobotehničnih storitev, nagrobnih spomenikov, plačilo dednih in ločitvenih deležev, sanacij posledic požarov in prometnega davka za nakup premičnin. Skušali jih bodo dodeljevati po kar najbolj ugodni obrestni meri z odplačilno dobo do dveh let. (mz) Radiostezija in gradbeništvo Velenjski Vegrad se vse bolj uveljavlja na zagrebškem področju, kjer bodo prihodnji mesec predali investitorjem precej novih stanovanj. Med njimi so tudi stanovanja pri katerih so predno so jih začeli graditi zaprosili za mnenje radiestezista Osmana Hasanpašiča. Investitorji teh stanovanj si želijo, da bi omenjeni strokovnjak opravil meritve radiestezijskih valovanj tudi v zgrajenih stanovanjih in jim tako svetoval, kako naj kar najbolj smiselno razporedijo pohišt1 o. Takšne raziskave pa so seveda povezane s precejšnjimi si.roški, zato bo Vegrad povezal investitorje stanovanj in radiestezista, stroške pa bodo morali pokriti sami. (mz, Gorenje — Nagrade za nakup in servisno storitev V podjetjih Gorenja si prizadevajo, du bi z nekaterimi novostmi povečali prodajo njihovih izdelkov tudi v Jugoslaviji. V Gorenju Commerce in Gorenju Servis so se odločili za skupno akcijo »Drugi nakup cenejši nakup«. Pri nakupu izdelkov Gorenja v razstavno prodajnih centrih Gorenja, v Jugoslaviji jih je 42, dobi kupec posebne vrednostne bone, odvisne od višine nakupa. Izkoristi jih lahko do konca tega leta pri nakupu drugih izdelkov Gorenja. Bone za popust pri nakupu izdelkov Gorenja pa dobijo tudi naročniki storitev Gorenja Servis, prav tako odvisno od vrednosti opravljene storitve. Z akcijo »Drugi nakup cenejši nakup« so v Gorenju zadovoljni. Ugotavljajo, da se promet v Gcienjevih razstavno prodajnih centrih, zahvaljujoč zagotovo tudi omenjeni akciji, povečuje. Porast prodaje je, vsaj za zdaj, naibolj opazen v Bosni in Hercegovini, pa tudi v Sloveniji in n« Hrvaškem. (vš) Cvetje Evrope v Savinjskem gaju Turistični nagelj v prave roke Na prostor ob Savinji se je zgrnila prava množica ljudi. (več kot pfosna šola) V HOTELU PAKA VELENJE tel. 853 351 INFORMACIJE, REZERVACIJE, VPIS: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure Vabimo k vpisu v plesne tečaje za odrasle: DRUŽABNI PLES: torek, 25. 9. JAZZ: četrtek, 27. 9. AEROBIKA: četrtek, 27. 9. SREDNJEŠOLCI: petek, 28. 9. DRUŽABNI NAD 30 LET.: petek 28. 9. PLESNA ŠOLA ZA OTROKE OD 4. DO 14. LETA STAROSTI PRIČNE Z DELOM V PONEDELJEK, 24. 9. Ekologi so bili tisti, ki so se na naši občinski politični sceni, prvi pojavljali kot nekakšna alternativa, najprej sicer brez pravega političnega programa, pozneje pa tudi z njim. S svojo zagnanostjo so počasi zganili ekološko dokaj zaspano dolino, do letošnjih volitev pa so izoblikovali tudi dovolj jasne cilje, ki so očitno ustrezali precejšnjemu številu volilcev. Med strankami v Demosu so tako v občini Velenje dobili največ glasov. Po volitvah ste presenetili z izstopom iz Demosa in to takrat, ko je ta koalicija izgledala še povsem čvrsta. Vam to, da na političnem prizorišču v občini sedaj nastopate samostojno, povzroča kakšne posebne težave? »Ne. Do vseh strank imamo enak odnos kot prej. Do izstopa iz Demosa pa je prišlo zato, ker drugi partnerji niso želeli razumeti, da smo na volitvah znotraj koalicije dobili največji odstotek glasov. Po naši logiki je bilo normalno, da moramo imeti zato tudi prvo besedo. Ker se to nismo mogli dogovoriti, smo se Zeleni odločili, da gremo naprej samostojno. V predvolilnem obdobju so se v Demosu pojavile tudi zvezde repatice, ki jih pred januarjem 90 ni bilo nikjer in predvsem ti so želeli ustvariti vtis, da so največ pripomogli k našemu uspehu. Zeleni Velenja pa smo se oblikovali dalj časa, nismo nastali niti lanskega oktobra, še manj pa pred volitvami. Naši temelji so v ekološkem gibanju, ki je raslo nekaj let.« Zdaj ste v politiki. To je lahko pozitivno, lahko pa tudi ne, še zlasti, če vam ne bo uspelo uresničiti tistega kar ste v predvolilnem obdobju obljubljali — vsaj tistega kar volilci objektivno od vas pričakujejo. »Večina stvari teče vsaj zaenkrat tako, kot smo si zami- slili. Tisto osnovno, zadržati integriteto Zelenih, to nam je mislim z dosedanjimi nastopi v skupščini povsem uspelo. Nekateri sicer menijo, da se zapletamo ob nepomembnih, obrobnih stvareh, vendar pa se mi zdi, da počasi med poslanci le zori spoznanje, da je čas, ko so v skupščini delegati le dvigovali roke in bili glasovalni stroj vodilnih struktur, dokončno minil. S predvolilnimi obljubami pa nismo bili preveč razkošni. Tudi posebnih rokovnikov nismo sprejemali. Naš program je temeljil na programu, ki smo ga sprejeli na ustanovnem zboru Zelenih Velenja. Moram reči, da se je kar nekaj naših pobud in zahtev že uresničilo. Med trenutno pomembnejšimi pa je gotovo občinsko ministrstvo za okolje. Ta naloga nam je bila ponujena in mi smo jo tudi sprejeli.« Če se bo recimo zapletlo pri roku izgradnje čistilne naprave v TES — kakšna bo reakcija velenjskih Zelenih — boste podlegli usmeritvam republiške vlade? »Mi bomo vztrajali na stališču, da morajo biti stvari urejene tako, kot je bilo dogovorjeno. Popolnoma jasno je, da za to dolino in tudi za Slovenijo ni druge rešitve kot izgradnja odžvepljevalnih naprav na blokih TES. Tu ne more biti nobenih kompromisov. V tej dolini pa bo treba doseči, se dogovoriti, za nek optimum pri proizvodnji energije. Mi lahko merimo diokside, žveplove monokside, a to nič ne pomaga. Bolnika ne pozdraviš s tem, da mu daš termometer pod pazduho. Treba mu je dati zdravila in to je v tem primeru odžve-pljevalna naprava — tega se zavedamo mi in tega se mora tudi država Slovenija.« Kako pa bo s to umirjeno rastjo proizvodnje, če se reci- Mi, Zeleni, smo za načelnost. Vendar ne gre tu za poseben problem. Na volitvah smo sedanjega predsednika podprli in to na osnovi njegovega minulega dela, ki je bilo uspešno. Tudi ukrepi, ki jih je izpeljal v tem kratkem času, na novi funkciji potrjujejo, da smo imeli prav. Predvsem to, kako so opravljene naloge, nam bo vodilo tudi v prihodnje. Če bodo te slabo, bomo seveda potegnili vprašanje o zaupnici. Na konkretno vprašanje pa le toliko. Zaenkrat ta pobuda še ni bila podana na skupščini in je mi zato še nismo tehtali. Kaj pa cene stanarin in komunalnih dobrin? Razumem sicer stisko ljudi, toda zdi se mi, da se je sindikat tokrat prenaglil. Danes namreč lahko poziva na neplačevanje stanarin, jutri morda na neplačevanje kruha. Videti je, da so skušali povišanje stanarin, ki je bilo res .visoko, izkoristiti za svojo promocijo. Res pa je, da se vsi ti zapetljaji začnejo in končajo pri vprašanju lastnine in da je tokrat sindikat skušal še enkrat prodati pravljico, da je vse od vseh. Ko bo opredeljena lastnina nad stanovanjskim fondom bo kaj kmalu konec neekonom-skih cen. Še sklepna misel. Za konec bi rekel le to, čeprav ni čisto ekološko: Čim prej bo potrebno potegniti črto pod tem kar je bilo in kar se je dogajalo po vojni. Evforija antikomunizma nas ne bo nikamor pripeljala. To pa seveda ne pomeni, da naj gre vse v pozabo. Kar je bilo grehov, jih je potrebno poimensko razkriti, toda ne zato, da bi jih kaznovali, ampak zato, da ne bo rasel občutek krivde pri celi generaciji. V Velenju je po mojem veliko več izkoriščenih gara-čev kot herojev dela. Savinjski gaj v Mozirju — »Park slovenskih vrtnarjev« — je letos lepši kot je bil kdajkoli doslej. To je dejstvo, kakor je dejstvo, da je bil zadnje dni prejšnjega tedna še lepši. Zasluga za to gre slovenskim vrtnarjem, ki so se ponovno izkazali, kot se samo oni znajo. Tudi letos so namreč v gaju pripravili čudovito razstavo cvetličnih aranž- majev, na kateri so sodelovali tudi vrtnarji iz številnih evropskih in azijskih držav, posebna zanimivost so bili tokrat izraelski raz-stavljalci. Opisovanje lepot najbrž nima nobenega smisla, ob tem velja le dodati, da so se organizatorji tudi sicer potrudili. V petek jim je na otvoritvi razstave sicer ponagajalo vreme, zato pa je bilo toliko lepše v soboto in nedeljo, pa še ponedeljek lahko prištejemo zraven. Med drugim so v soboto poskrbeli za svetlobne učinke in za velik ognjemet, v gaju in okrog njega so prepevali pevci in pevke iz vse doline, tudi ostala ponudba je bila na ravni, z možnostjo voženj s konjskimi vpregami vred. Vrtnarji so pridno prodajali rože, pred- mestnega jedra Velenja. To je potrebno narediti toliko mamljivo, da bo pritegnilo goste tudi od drugod. Z raznimi prireditvami moramo to še bolj osmisliti. "" Lahko pričakujemo, da se boste Zeleni zavzemali tudi za primerno urejenost krajev? Doslej smo se Zeleni lotevali predvsem velikih onesnaževalcev, po logiki, da če nam uspe sanirati le te, bo rešenih veliko problemov. Seveda pa se bomo sedaj, ko imamo možnost, lotili tudi manjših. Vsekakor je nekaj banalnih stvari, ki se vlečejo že dolgo, ne bi razpredal zakaj, ki pa jim bomo sedaj najprej posvetili pozornost, saj bo v sestavu odseka za varstvo okolja tudi sanitarna inšpekcija. Osnova ukrepanja pa bo odlok o javnem redu in miru, ki ga sedaj sprejemamo. Občina izgublja svojo vlogo, podpirate to? Občina res izgublja svojo vlogo. To je bilo tudi za pričakovati, saj je postajala vse bolj nemočna v svojih birokratskih zapletanjih. Meni je prav simpatična misel o občinah v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki. Mislim, da bi manjši aparat lažje in hitreje reagiral in bi bil bolj obrnjen k potrebam svojega okolja. Seveda pa, če bi občini ostali le komunalni problemi, obstaja precejšnja nevarnost v preveliki moči republike. Očitno pa je, da so spremembe potrebne in bodo uresničene. Kako globoko bodo segle in kaj je smiselno, pa bodo verjetno opredelili nadaljnji pogovori in usklajevanja na republiki. S tega stališča je laže razumeti predsednika velenjskega izvršnega sveta, ki meni, da bi svojo funkcijo lahko opravljal neprofesionalno? vsem lončnice, na ogled so bili rastlinjaki in še kaj bi lahko dodali. Dodali med drugim tudi to, da je obisk presegel vsa pričakovanja, to pa pomeni tudi prenekatero prometno zagato v samem Mozirju (sicer pa so bile ceste od Celja do Logarske doline ena sama gneča in kolona — obrtni sejem). Po zelo preprosti in nestrokovni oceni je Mozirje predvsem v soboto in nedeljo obiskalo vsaj 30.000 ljubiteljev cvetja in lepe narave. V ponedeljek je gaj na stežaj odprl vrata šolski mladini in s tem še dopolnil svoj plemeniti namen in cilj. O zagatah in pomanjkljivostih bomo resnično DOBRONAMERNO spregovorili prihodnjič, ko bodo znani tudi drugi uradni podatki, spregovorili pa tudi o tem, kako naj se v tako veliko prireditev vključijo vsi drugi, ki jim ne bi smelo biti vnemar, kako in kaj je v gaju in dolini, ki bi bila rada turistična. Vrtnarjem torej vse priznanje, obiskovalcem pa napotek, naj Savinjski gaj obiščejo ob vsakem dnevu in času (če so bili seveda ob (ne)predvideni) gneči zadnje dni prejšnjega tedna morda razočarani. Gaj je lep prav vsak dan. Prav zaradi te lepote je gotovo in povsem upravičeno televizija Slovenije v nedeljo zvečer podelila svoj »Turistični nagelj« mozirskemu vrtnarju Jožetu Skornšku, z njim seveda vsem slovenskim vrtnarjem. Obrazložitev je pravzaprav odveč, Jože Skornšek se je enostavno posvetil Savinjskemu gaju in vsemu kar se v njem dogaja in se še bo. In prav ta »BO« je vreden veliko in še več. spreminjali takšne usmeritve.« Gotovo je tudi vam cilj ustvarjanje pogojev za nove zaposlitve, zdravo, dostojno življenje. »Nam so skušali prilepiti etiketo, da smo predvsem vedno proti, a to prav gotovo ne drži. Mislimo, da prav dobro razumemo tudi težave te doline in njenih prebivalcev. Mi smo eden močnejših, če že ne najmočnejši energetski bazen v Sloveniji in to dejstvo je sedaj potrebno postaviti v razumne okvire. Gotovo se bomo zavzemali, da tudi druga podjetja, ki dobro poslujejo in imajo vitalne, ekološko sprejemljive pro- ših katastrof privabil veliko ljudi... Velenje bo očitno plačalo davek za svoj nasilni razvoj v 70 letih. Zato se mi zdi razvoj turizma v sedanjih pogojih dokaj za lase privlečen. Ce človek prelista podatke, ki jih zbirajo na merilnih postajah, potem to ne gre skupaj. In če pogledaš okoli Plevelo-vega jezera. Na eni strani lep, nastajajoč turistični center z restavracijo, na drugi pa tone in tone pepela. Že sam pogled je morbiden. Možnosti pa so verjetno drugje. V odpiranju zanimivih malih lokalov, v obnovi starega mestnega jedra kot ga ima Šoštanj in v ureditvi mo začne zaostrovati energetska bilanca Slovenije. Takšne krize kot je zalivska odpirajo gotovo nove dileme? »Po vsej verjetnosti pritiski bodo. Treba pa je ugotoviti kaj ta dolina lahko prenese, koliko premoga in energije lahko damo. Mislim, da imajo tudi na rudniku, kar se tega tiče, že dokaj izgrajena stališča. Želijo, da se opredeli meja proizvodnje, okoli nje pa se vprašanja dolgoročno uredijo in se potem tudi upoštevajo. Zeleni pa gotovo ne bomo dovolili, da bi zato, ker se nekaj dogaja, recimo na bližnjem vzhodu, grame kar najbolj uspešno poslujejo tudi v prihodnje. Prizadevali pa si bomo tudi, da bolj zaživi drobno gospodarstvo in se dogradi kmetijska politika. Za ustvarjanje takšnih pogojev, pa je predvsem potrebno poseči v davčno politiko. Ta mora biti bolj stimulativna. Ali obstajajo možnosti, da postane naša občina zanimivejša za širše okolje, recimo z razvojem turizma? Hmm. Mi smo predlagali ekološko transferzalo, turistično pot po naših ugrezninah in propadajočih gozdovih. Mislim, da bi prikaz teh na- ABONMAJI 90/91 GLASBENI ABONMA GLEDALIŠKI ABONMA I. IN II. IRENA BAAR, sopran Irena je ena naših najboljših sopranistk, ki smo jo spoznali že v Mozartovih ciklusih. Tokrat bo pela skladbe Mozarta, Wolfa in Schuberta. Pri klavirju bo Lado Mlinaric. 27.9.1990 LJUBLJANSKI OKTET Priznani oktet bo v okviru letošnjega abonmaja prvič gostoval v Velenju. Umetniški vodja je Igor Švara. 25.10.1990 SLOKARJEV KVARTET POZAVN V mednarodnem kvartetu sodelujejo poleg Branimira Slokarja še Pia Bucher, Marc Reift in Armin Bachmann. Na sporedu bodo skladbe zgodnjega baroka, klasike in sodobna dela. 20.11.1990 AIDA,opera Verdijeva opera Aida bo letos na velikem odru Cankarjevega doma v Ljubljani. Abortenti plačajo samo prevoz. februar 1991 SLOVENSKI MADRIGALISTI Ob 400 letnici Jakoba Petelina Gallusa bo zanimivo prisluhniti mešanemu zboru Slovenskih madrigalistov, kijih vodi Janez Bole. 21.3.1991 IGOR OZIM, violina Priznani in mednarodno uveljavljeni violinist Igor Ozim je bil na našem repertoarju ze preteklo sezono. Šele v tej sezoni bomo uspeli realizirati ta težko pričakovani koncert. 4.4.1991 MOZARTOV ABONMA Komorni ansambel SLOVENICUM Dirigent: Uroš Lalovic. Prvemu ciklu "Mozart in učiteljr je v minuli sezoni sledila vrsta koncertov s pod/iaslovom Mozart in sodobnikiLetošnji cikel (3 koncerti) se bo odvijal pod geslom "Mozart in njegovi nasprotnikT. S temi koncerti bomo počastili 200. letnico Mozartove smrti. Slovensko ljudsko gledališče Celle Aleksander Dumas, oče: POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ Znano je kakšen neutruden pripovednik je bil Alexander Dumas in kakšna izjemna in lahko otroška domiselnost veje iz njegovih 257. romanov in 25. gledaliških deL Toda prav dramska forma je tega širokoustneža prisilila h kratkosti, odrezavosti in zgoščenosti. Režiser: Vito Täufer. Slovensko narodno gledgllšče Maribor Johann Wolfgang Goethe: FAUST Mariborska predstava Fausta je samo na letošnjem Mesu v Sarajevu prejela zlati lovorjev venec za najboljšo predstavo, za najboljšo režijo, za najboljši vlogi, za scenografijo, za glasbo in zlato masko časopisa Oslobodjenje za najboljšo predstavo. Režiser: Tomaž Pandur. Zaradi zahtevne scene je predviden obisk predstave v Mariboru. Mestno gledališče ljubljansko John Millington Synge: JUNAK Z ZAHODA V tej duffbviti igri polni iskrivega in hkrati robatega kmečkega humorja se eden najpomembnejših irskih dramatikov ponorčuje iz človekove potrebe po poveličevanju kakršnegakoli junaka, po pretiravanju in sprejemanju laži, čeprav je resnica še tako očitna. Režiser: Edvard Miller Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Niccolo Machiavelli: MANDRAGOLA Renesančno komedijo o čudežnem korenu - mandragoli, ki pripomore pri ljubezenskih težavah igrajo v PDG Nova Gorica že tretje leto. Režiser: Georgi j Paro. Slovensko narodno gledališče Ljubljana, Drama Zaradi scenskih neznank ob času razpisa abonmaja še ne moremo natančno določiti s katerim delom se bo pri nas predstavila Drama Ljubljana. Zagotovo pa bo to tudi tokrat kvalitetna predstava, kot vse doslej. Teater v gosteh Zagreb Colev: VRNIL SE BOM PRED POLNOČJO Tudi letos bodo naši gostje vrli zagrebški gledališčniki le dabo tokrat bolj kritni žanr. OPOMBA: Predvidena sta dva gledališka abonmaja z enakim repertoarjem. Drugega bomo izvedli samo v primeru če bo zadostno število vpisanih. DUNAJSKI ABONMA MLADINSKI ABONMA Obiski koncertov, oper, operet, musicalov, svetovnih pop-rock zvezd in svetovnih razstav na Dunaju, v Salzburgu, Veroni, Zagrebu in Ljubljani. Predvidenih je najmanj 10 takšnih prireditev. Člani abonmaja bodo sodelovali v novo nastalem klubu, o vseh prireditvah bodo pravočasno obveščeni na dom, imeli bodo prednosti pri prijavah in 10% popust na vse caie napovedanih aranžmajev. Pogoj je, da letno prijavijo vsaj 2 obiska. Abonma bo obsegal 4 različne glasbeno-gledališke prireditve, primerne za učence srednjih šoL LUTKOVNI ABONMA Tudi letos je poleg 6 lutkovnih in drugih predstav za najmlajše predviden obisk v lutkovnem gledališču v Ljubljani. CENE ABONMAJEV GLEDALIŠKI IN GLASBENI ABONMA............600 din (2x350 din) MOZARTOV ABONMA.........................................300 din (2 x 180 din) Za stare abonente veljajo dosedanje izkaznice MLADINSKI ABONMA..........................................200 din (2 x 120 din) LUTKOVNI ABONMA............................................210 din (2 x 130 din) DUNAJSKI ABONMA...............................................150 din (2 x 90 din) Obročno plačevanje se opravi v dveh obrokih, ob vpisu in do 20.12.1990. POPUSTI Šolska mladina, učenci, študenti in upokojenci imajo 50% popust, razen za mladinski abonma, kjer je ta popust že zajet Ob vpisu in v prosti prodaji vstopnic se je potrebno izkazati z ustreznim potrdilom. Imetniki treh abonmajev (gledališkega, glasbenega in Mozartovega) imajo dodatni 10% popust VPISOVANJE Vpisovanje bo potekalo od četrtka 14. do 28. septembra 1990, vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 15.00, v torek in četrtek do 17.00. Dosedanjim abonentom bomo sedeže hranili prve 3 dni razpisa. Vpisovanje bo v pisarni 53/1 v domu kulture v Velenju, Titov trg 4. Informacije na telefon 853 574 in 854 747. PRIDRŽBA PRAVICE Kulturni center Ivan Napotnik Velenje si pridružuje pravico do spremembe v programu zaradi tehničnih in finančnih razlogov, ki bi jih narekovale drugačne razmere, kot so ob vpisu abonmajev. OBVEŠČANJE O vseh abonmajskih prireditvah bodo razobešeni plakati ter obvestila v Radiu Velenje in tedniku Naš čas. Praviloma bodo abonenti o prireditvah obveščeni tudi na dom. Šmartno ob Paki V nedeljo »Jesen na gradu« Letni oder pri starem gradu v Šmartnem ob Paki je od lanske otvoritve, zgodaj jeseni, veliko obetal. Ne samo zaradi vrlih šmarških kulturnikov, nekaterih članov društev in organizacij v kraju, ampak tudi zaradi njihovih prizadevanj oteti pozabi tako lep kultur-no-zgodovinski objekt ob obronkih Malega vrha in ga urediti v prostor za uprizarjanje iger, drugih kulturnih prireditev in družabnih srečanj na prostem. Toda, glejga šmenta. Od polnih ust, lepe želje, da bi ga s pridom koristili vsi, je ostal le oder, očitno namenjen samemu sebi. Vse od otvoritve in petdesete uprizoritve Linhartovega Matička se ženi je ostal namreč prazen. Nihče se ni spomnil nanj, nihče ga ni uvrstil v ponudbo, takšno ali drugačno. Poletje je skoraj mimo, da ne omenjamo dokaj lepih spomladanskih dni, šmarški kulturniki oziroma kar kulturniki in kulturni delavci naše občine, društva, organizacije v kraju pa še vedno spijo spanje pravičnega. Za nameček tudi ene samcate prireditve, vključene v program poletnih kulturnih prireditev v občini Velenje, ni bilo. Zataknilo se je menda pri nastopajočih, združenih gledališčnikih naše občine. Predstave Deseti brat niso mogli »dati na oder« zaradi službene odsotnosti nekaterih igralcev. Ob koncu letošnjega poletja oziroma na začetku jeseni so se, na srečo, nekateri vendarle predramili. Vsaj po vabilu na nedeljsko prireditev na letnem gledališču pri starem gradu v Šmartnem ob Paki sodeč. Poimenovali sojo Jesen na gradu. V goste pa so organizatorji — krajevna skupnost Šmartno ob Paki, tamkajšnje turistično društvo ter kulturni center Ivan Napotnik Velenje — povabili Načeta Junkerja, vokalni kvintet Flamingo ter člane ansambla Šaleški fantje, ki bodo skupaj s šmarškima gledališčni-koma Jožetom Robido in Jože-tom Krajncem temu res lepemu objektu na prostem vdahnili malo življenja. Obiskovalcem prireditve pa poskušali popestriti nedeljsko popoldne od 15. ure dalje. Če bo deževalo, bo prireditev v šmarškem kulturnem domu. Sezona poletnih kulturnih prireditev bo kmalu mimo. Pri ocenjevanju letošnje in snovanju kulturne ponudbe za prihodnje leto pa najbrž tisti, ki skrbe za to področje, ne bi smeli izpustiti prostora kot je letni oder v Šmartnem ob Paki iz seznama prireditev. Upamo in želimo si, da zob časa, ki je pustil sledove svojega delovanja na razvalinah starega gradu, ne bo nadaljeval enakega početja še na tem enkratnem kulturno-zgodovinskem objektu. Bo bodečo nežo kmalu zamenjal nagelj? (tap) 1 /z muzeja Velenje Zgodilo se je . . 13. SEPTEMBRA ... Leta 1955 je mariborski Večer poročal, da se šoštanjska Svoboda z znamenito Miklovo Zalo pripravlja na svojo prvo sezono. Druga vest pripoveduje da so v »prostorih Občinskega ljudskega odbora Zveze borcev pregledali nad 2000 prošenj za dodelitev štipendije«. Dodelili so 354 štipendij učencem strokovnih šol in gimnazije v skupnem znesku 7 milijonov din. Večer, 1. XI., št. 215, Maribor 13. 9. 1955, str. 4; Leta 1963 je Celjski tednik zapisal, da se v novem občinskem središču v Velenju že pripravljajo na »proslavitev 22. obletnice občinskega praznika — prvega partizanskega napada na mesto Šoštanj. Te dni so razpravljali o programu in sklenili, da bodo v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki raznovrstne športne in kulturne prireditve vse od 1. do 8. oktobra. Osrednja proslava pa bo 8. oktobra v Velenju — novem občinskem središču Šaleške doline. Ta dan bodo v Velenju odprli nov dom Počitniške zveze katerega so si člani počitniške zveze s finančno pomočjo podjetij sami uredili in olepšali. Sekcije Svobod in prosvetnih društev se že pripravljajo, da bodo s čim bolj kvalitetnimi programi proslavili ta praznik. Ob tej priliki bodo v Velenju podelili tudi prvič Kajuhove nagrade.« Celjski tednik, 1. XVI, št. 37, Celje, 13. 9. 1963, str. 3; Leta 1973 pa so se v občini Velenje teh dneh ukvarjali s protestnimi zbori na katerih so »izražali ogorčenja nad nasilno vojaško akcijo proti čilskemu predsedniku Allendeju«, katerega vlada je padla 11. septembra 1973. Prave pretrese pa so v občini doživljali zaradi redukcij električnega toka, ki so pripeljale do zahtev za uvedbo prisilne uprave za Termoelektrarno Šoštanj. Zadeva se je pričela 6. septembra, ko je bil tedanji predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher na obisku v Velenju. Kraigher je ostro kritiziral medsebojne prepire in »slabo sodelovanje« Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne. Na pogovorih na rudniku je Kraigher dejal, da je »velik del krivde za zdajšnje razmere v liberalizmu in zapostavljanju plana«. Predstavnike rudnika pa je kar naravnost pozval naj bodo pobudniki združitve s Termoelektrarno. Na pogovoru v elektrarni pa je vodstvu očital nenehne zastoje, prepočasne priprave na gradnjo TEŠ IV, in »neusklajenost s politiko RLV«. Zadeva se je v nadaljevanju odvijala z bliskovito naglico. Pritisk republike je nadaljeval slovenski izvršni svet, ki je 11. septembra 1973 zahteval uvedbo prisilne uprave v termoelektrarni. Ze popoldne se je sestal občinski komite ZKS Velenje in »z vso odgovornostjo razpravljal o zahtevah IS. V celoti je podprl zahteve izvršnega sveta in zahteval, da se nemudoma združita rudnik in termoelektrarna«. Pozno zvečer istega dne je bila sklicana še občinska skupščina, ki je zasedala v banke-tni dvorani hotela Paka ob svečah (zaradi redukcij, toka ni bilo!) in delegati so »z veliko večino izglasovali takojšnjo uvedbo prisilne uprave v termoelektrarni in razrešili direktorja Cirila Misleja.« Za predsednika prisilnega odbora so imenovali Antona Boleta, tedanjega predsednika gospodarskega ztoora republiške skupščine, ki je nekaj dni kasneje posle že prevzel. Danes pa pravimo, da sistem socialističnega samoupravljanja ni bil učinkovit! Pripravil: Jože Hudales Srečanje z litovskimi pisatelji Kulturni center Ivan Napotnik bo priredil v knjižnici v ponedeljek, 17. septembra, ob 19. uri, srečanje z litovskimi pisatelji. Pogovor bo v ruščini vodil prevajalec Andrej Rozman. dosti. Litva je republika ob Baltiku, dežela z bogato zgodovino, žrtev ruskih imperialističnih teženj. V obdobju med obema vojnama samostojna država, vendar je svojo samostojnost izgubila leta 1940. Od takrat je ponovno sestavni del SZ. Le malo kdo ve, da so se Litovci proti ruski okupaciji boriji vse do leta 1953, da litovske kosti ležijo od Baltika pa do Tihega oceana. Zanimanje svetovne javnosti za Litvo se je ponovno pojavilo letos spomla- »O Litva — domovina! Ti si kakor zdravje! Kako te je ceniti, tisti le spoznal je. kdor te izgubil je. Lepoto tvojo v sebi zdaj vidim vso in rišem, koprneč po tebi.« Tako govori o svoji domovini veliki poljski pesnik Adam Mic-kievvicz. Litva, Litovci, litovski jezik, pojmi, ki Slovencem ne povedo Sejem bil je živ ... Prof. Jože Hudales Tudi v Škalah, ki so bile tedaj, kot sedež šaleške dekamje, vsaj tretji najpomembnejši kraj v dolini, se je mlinarstvo in žagarstvo razvijalo hitreje od druge polovice 19. stoletja dalje. Gradnja enega izmed večjih mlinov je celo dokumentirana. Leta 1856 sta namreč tedanji škalski dekan Andrej Urek in Jožef Pleteršek zaprosila za gradnjo novega mlina, ki so mu kasneje rekli »farovški mlin«. Leta 1822 sta v Škalah navedena le dva mlina na Lepeni in mlin na Sopoti, v 20. stoletju pa so na Sopoti lahko našteli že osem mlinov, od katerih sta dva imela še žago, na Lepeni pa so bili med obema vojnama štirje mlini. Precej vodnih obratov je moralo biti že v 19. stoletju na Velunji, a zanje nimamo podatkov. V 20. stoletju, v času med obema vojnama je bilo tu zabeleženih kar 32 različnih vodnih obratov, predvsem mlinov in žag. Med njimi je bil posebej znan »Gabrški kovač« — Miha Ravljen, ki je imel kladivo na vodni pogon. Podoben vodni obrat — kovačija — je bila tudi v Paki. Vrstni red vodnih obratov v Velunji od izliva v Družmirju proti izviru je bil takle: ______ di, ko se je ta ponosni narod odločil, da si izbori svojo suverenost. Ko sem bil konec maja v Litvi, kamor me je povabila Zveza pisateljev Litve, sem lahko primerjal slovensko in litovsko narodno usodo. Kljub temu da so Litovci zadržan in redkobeseden narod, so mi razlagali svoje poglede na nastalo situacijo. Največkrat sem slišal besedo blokada. Rekli so: »Če smo preživeli carje in Stalina, bomo preživeli še blokado.« Na poti po Litvi sem lahko občudoval to prelepo in kultivirano deželo, urejene in delovne ljudi, lepa na- selja, ki nimajo nič skupnega z ruskimi naselji. Na srečanjih so se živo zanimali za Slovenijo in naše probleme, hoteli so vedeti, kako si bomo mi izborili suverenost. Takrat se mi je utrnila misel, da bi litovske pisatelje povabili tudi v Velenje, saj bomo s tem popestrili velenjsko kulturno ponudbo. Pogovora se bodo udeležili štirje litovski pisatelji: Korneli-jus Plateiis, Judita Vaičiunaite, imena drugih dveh bomo objavili kasneje. Pogovarjali se bomo o političnih in kulturnih problemih Litve. S pogovorom želimo vsestransko predstaviti to, nam tako sorodno, deželo. Andrej Rozman IME OBRATA VRSTA OBRATA LASTNIK OPOMBE 1 Podleženski mlin mlin Ignac Zaje 2. Gabrški — Kašev mlin mlin Ivan Kaš stiskali tudi olje 3. Gabrški kovač kovačija Miha Ravljen 4. Basistova žaga žaga Stropnik 5. Umbrahtova žaga žaga Brodnik 6. Luknerjev mlin mlin Zaje 7. Čančev mlin mlin in žaga Mravljak 8. Slonetov mlin mlin Grudnik stiskali olje 9. Seničeva žaga žaga Senica 10. Velunški mlin mlin Velunšek 11. Velunška žaga žaga Velunšek 12. Strmčnikova žaga žaga Rajšter še deluje 13. Zevartski mlin mlin — 14. Anžejev mlin mlin in žaga Jevšnik še deluje 15. Podvelunski mlin mlin in žaga Praznik 16. Murnov mlin mlin Šmon 17. Brglezov mlin mlin Meh 18. Tomažov kovač kovačija izdelava orodja 19. Čavkov mlin mlin 20. Završki mlin mlin 21. Artvigova žaga žaga Šumah Varmška žaga 22. Artvigov mlin mlin Šumah postavljen kasneje 23. Elbertova žaga mlin in žaga Pečovnik 24. Lipovški mlin mlin Hudej 25. Lipovčnikova turbina turbina Lipovčnik za razsvetljavo doma 26. Lipovška žaga žaga 27. Ročnikova žaga žaga Ročnik Hrvatova žaga 28. Radmanov mlin mlin in žaga Plešivčnik 29. Novakov mlin mlin Kotnik 30. Žonkova žaga mlin in žaga 31. Ramški mlin mlin Slivnik tudi Ramšakov mlin 32. Kranjčev mlin mlin Navedeni podatki torej potrjujejo veliko razširjenost mlinarstva (predvsem za domače potrebe) in žagarstva, ki je proti koncu 19. stoletja v Velenju in Šoštanju prehajalo v lesno industrijo, ki so jo dobili v svoje roke večji lastniki žage, lesni trgovci in veleposestniki. V obeh trgih je poleg tega delala vrsta obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, ki so skupaj zaposlovali gotovo več kot 400 pomočnikov in vajencev, vendar natančnejše podatke poznamo le za Šoštanj, kjer je bilo v obrti zaposleno 283 mojstrov, pomočnikov in vajencev (zajeti so tudi šoštanjski usnjarji). Za primerjavo povejmo, da je leta 1869 Šoštanj imel blizu 650 prebivalcev. Barbara Jakše in Stane Jeršič Gotovo ni naključje, da se na straneh našega tednika s iotogra-fom Stanetom Jeršičem in Barbaro Jakše srečamo znova v tako kratkem času. Če zaradi drugega ne, si pozornosti nas in naših bralcev zaslužita zaradi zadnjega uspeha v Parizu. V francoski prestolnici sta se mudila po predstavitvi njune knjige Iluzija besed v Arlesu ter sodelovanju na tamkajšnjem festivalu, za katerega ju je izbral magazin VIS a VIS International. Omenjen zadnji uspeh se imenuje: uvrstitev kolekcije šestih fotografij v eno najpomembnejših zbirk svetovne fotografije Bibliot-heque Nationale Paris, ureja pa jo Jean Cloude Lemagny. Barbara in Stane sta postala tako druga Jugoslovana, katerih ime in priimek sta zapisana v tej zelo pomembni zbirki. Poskušala sta narediti nekaj svojega in uspela sta. Sad trdega in zagnanega dela je ob odmevnih razstavah doma in v tujini ter ugodnih kritikah tudi knjiga Iluzija besed. Kolekcija 50 fotografij je odsev svetlobe, njunega iskanja odgovor na vprašanja: hrepenenje, vprašanja življenja in smrti, ljubezni in sovraštva ter vsega, kar je vmes. »Sicer pa,« poudarja Barbara »je v bistvu težko govoriti o tem, kajti besede povedo premalo. Fotografija je namenjena gledanju in ne govorjenju.« Da je to res, kaže število obiskovalcev na njunih nastopih povsod tam, kjer razstavljata. Nenazadnje je zrcalo tega tudi prodaja njune knjige. Dejstvo, da je svet fotografije v našem prostoru še dokaj neraziskan, kaže odziv na Iluzijo besed v domačem okolju. Ta ni najboljši. Po Stanetovih besedah morda tudi zaradi slabe predstavitve dela. Prav presenetljivo pa gre dobro v prodajo v Ljubljani, da o povpraševanju v tujini ne izgubljamo besed. Presegla je vsa njuna pričakovanja v Parizu, stekli so že prvi pogovori o prodaji na Nizozemskem, Italiji in še kje. Izziv, ki gaje Stanetu in Barbari nudila fotografija, sta sprejela, se nanj nadvse uspešno odzvala, z igro svetlobe in objektov v njej navdušila ter si tako že izborila svoj košček sveta pod fotografskim soncem. Vse, kar sta dosegla sedaj, ju zavezuje, da v tem koščku ostaneta in ustvarjata tudi v prihodnje. Seveda spet nekaj njima lastnega. Planinsko društvo Velenje Slavje na Paškem Kozjaku Planinska zveza Slovenije je letos planinskim društvom in drugim oblikam organiziranosti pri-poiočila, da dan slovenskih planincev, drugo nedeljo v septembru je to, proslavijo v domačem okolju, se pravi, da organizirajo lokalne proslave. Osnovni razlog za takšno priporočilo je, da bi se letošnje osrednje proslave slovenskih planincev na Krnskih jezerih zaradi oddaljenosti udeležilo manjše število planincev in ljubiteljev gora iz vse Slovenije. To pobudo slovenske zveze je planinsko društvo Velenje, ki je lani slavilo 40-letnico obstoja in ima danes že preko 3.000 članov upoštevalo, in je v nedeljo na Paškem Kozjaku pripravilo proslavo, s katero je obeležilo dan slovenskih planincev. Mnogi so se že v zgodnjih jutranjih urah peš odpravili na Paški Kozjak. Prihajali so iz vseh strani, saj poti niso preveč zahtevne in so zaradi tega s seboj pripeljali tudi otroke. Vsem zbranim ljubiteljem planin je najprej spregovorila predsednica planinskega društva Velenje Irena Berložnik, ki je spregovorila o delu planinskega društva Velenje, o pomenu planinstva, o druženju in uživanju v naravnih lepotah. Sledil je kulturni program, ki so ga izvedli planinci — člani tamburaške sekcije kulturnega društva Lipa s Kono-vega in učenci osnovne šole Gu- Na proslavah ob dnevu planincev v domačem in bližnjem okolju bo v bodoče gotovo več planincev stava Šiliha. Kakorkoli že, med planinci je vedno prijetno in veselo, kar so dokazali tudi na Pa-škem Kozjaku. Ob tej priložnosti smo se na planinskem slavju pogovorili tudi z nekaterimi udeleženci. Prvi je bil na vrsti ANTON JAN-ZOVNIK, predsednik gospodarske komisije pri PD Velenje in obenem gospodar koče na Pa-škem Kozjaku. »Večjih popravil na koči na Paškem Kozjaku nismo imeli v zadnjih letih. Celotno kritino smo sicer zamenjali pred šestimi leti. Odprta je vsak dan od 14. do 22. ure, Obiskujejo pa jo predvsem domačini in krajani od blizu in daleč, seveda tudi planinci, ki se v koči ustavljajo pri hoji po Šaleški planinski poti. Trenutno imamo v koči 26 ležišč v sobah in trinajst na skupnih ležiščih, vsa skupaj pa so žal premalo zasedena. Čimprej bi radi dogradili gospodarsko poslopje, seveda pa bomo še naprej redno opravljali vzdrževalna dela. Dom ima v zakupu Martin Ažman, za oskrbovanje in nalož- Anton Janžovnik be pa skrbi komisija za gospodarstvo pri velenjskem planinskem društvu.« ANKA PUGELJ je mentorica planinskega krožka za nižjo stopnjo na osnovni šoli Gustava Šiliha. V nedeljo je na Paški Kozjak pripeljala šestnajst učencev, sicer pa je tudi sama navdušena planinka. »Z družino zelo pogosto hodim v hribe. Z možem in otrokoma se skoraj vsako soboto podamo v bližnje in bolj oddaljene hribe, udeležujemo se tudi izletov in pohodov, ki jih organizira PD Velenje. Letos smo tako bili vsi skupaj na planinskem taboru v Logarski dolini in vsem skupaj je bilo izredno lepo. Za današnjo proslavo ob dnevu slovenskih planincev menim, da je prav, ker je tako blizu. Čeprav udeležba ni ravno ' najboljša pa menim, da bi se osrednje repu- Anka Pugelj bliške proslave udeležilo še veliko manj planincev, zato bi morali s takšnimi oblikami proslavljanja nadaljevati. Danes pogrešam udeležbe mladih planincev iz ostalih krožkov na osnovnih šolah velenjske občine. Na Paški Kozjak pač ni težko priti in tudi predaleč ni.« MIROSLAV ŽOLNIR, dolgoletni tajnik PD Velenje je uvodoma povedal, daje v Sloveniji 180 planinskih društev in da je velenjsko po številu članov drugo največje. Vodstvo velenjskega društva želi v kar največji meri prisluhniti potrebam in željam članstva in tudi zaradi tega imajo trenutno deset sekcij po podjetjih in krajevnih skupnostih. »Naša stalna in osnovna dejavnost je obnavljanje članstva, organiziranje najrazličnejših izletov in pohodov v bližnje in daljnje kraje, Miroslav Žolnir tudi v zamejstvo. Na osnovnih šolah imamo uspešne planinske krožke, ki med drugim pripravljajo najrazličnejše izlete. Program izvajamo s pomočjo pisarne našega planinskega društva, tudi s pomočjo najbolj marljivih članov in uredništva Našega časa in Radia Velenje. Organiziramo tudi številna predavanja, tečaje in šole za varno hojo po planinah. Glede zamisli o lokalnih proslavah dneva slovenskih planincev, mislim, da je dobra. Na takšnih srečanjih se lahko sreča in zbliža veliko več planincev in ljubiteljev narave iz domačega kraja, kot bi se jih sicer na republiški proslavi. Prepričan sem, da bodo lokalne proslave postale tradicionalne, da bodo vsako leto v drugem kraju in s tem še bolj prispevale k razmahu planinske dejavnosti.« B. M. V Andražu 7. prireditev »Družina poje« Vsako leto več nastopajočih in več poslušalcev V Cirkovcah za telefonsko omrežje Večer pod lipo Podobno kot še v nekaterih drugih krajevnih skupnostih severozahodnega območja velenjske občine tudi v krajevni skupnosti Cirkovce v tem času veliko pozornosti namenjajo napeljavi telefonskega omrežja, za tiste krajane, ki telefona še nimajo. Takšnih je 34. Ker je strošek na posameznika zelo visok, da bi ga nekateri komajda zmogli, se je vodstvo krajevne skupnosti odločilo, da bo pomagalo z zbiranjem denarja v ta namen. V soboto (15. septembra) bodo sredi vasi organizirali prireditev z naslovom VEČER POD LIPO. Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Štirje Kovači, zabavo pa bodo popestrili še z bogatim srečelovom in streljanjem na koštruna. Prireditev bodo začeli ob 17. uri, ves njen izkupiček pa namenili za izgradnjo telefonskega omrežja- (vos) Športno igrišče je bilo premajhno za vse obiskovalce. Nastop družine Tone iz Zavodenj (od desne proti levi: harmonikar Rudi, Bernarda, Slavka, Marija, Rudi. mama Julka, Marjana in Milka) »Takšno prireditev, ki je tu v Andražu >družina poje< moramo še naprej negovati in jo ohraniti. Tej prireditvi ni enake v Sloveniji čeprav nekateri skušajo pripraviti podobne nastope, vendar je izvirnost samo ena. Lahko smo Slovenci kot majhen narod veseli, da imamo ohranjenih toliko lepih slovenskih domačih pesmi, ki so jih nekoč in jih še danes prepevajo le v družinskem krogu. Ob tem je najpomembnejše to, da se izročilo prenaša iz roda v rod, od starejših na mlajše, da se ni pretrgalo in pesmi niso šle v pozabo. Če hočemo biti Slovenci suveren narod, moramo tudi domačo pesem ohraniti in jo spoštova- ti,« je med drugim dejala dr. Zmaga Kumer na nedeljski že 7. po vrsti prireditvi »družina poje« v Andražu nad Polzelo. Srečanje družin ni tekmovalno, letos pa je nastopilo kar 22 družin iz raznih slovenskih krajev in tri iz zamejstva. Vsako leto pritegne tudi več ljubiteljev starih ljudskih pesmi. Letos jih je prišlo v Andraž zagotovo več kot lani, seveda pa tudi gostov ni manjkalo. Med njimi so bili člana predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl in Ciril Zlobec, Radovan Gobec, župana občin Velenje in Žalec, gostje iz avstrijske Koroške, posebnega pozdrava pa je bil deležen predsednik republiške vlade Lojze Peterle z družino. Nastop družin so odprli harmonikarji, nato pa so ena za dru- go nastopile družine, ki so štele od štiri do deset članov. Peli so starši, otroci in vnuki, sestre in bratje. Poudariti velja, da je veliko družin sodelovalo že na vseh dosedanjih prireditvah, nekatere seveda letos prvič, pa gotovo ne zadnjič. Iz velenjske občine so nastopile štiri družine in sicer Tone iz Zavodenj, Gregore iz Topolšice, Borovnik s Paškega Koz-jaka in Kvartič iz Velenja. Vse nastropajoče družine je pred nastopom predstavil in z njimi malo pokramljal Konrad Brunšek. Kaj še dodati? Vsaka družina je nastopila z dvema pesmima, vsako pa so zapeli ubrano, vsaka je lepo izzvenela. Da je res tako, je pokazalo veliko odobravanje vseh poslušalcev, ki niso skoparili z dolgotrajnim ploskanjem. Ko smo se pogovarjali z družinami, so vse po vrsti zatrjevale, da se bodo prireditve udeleževale tudi v prihodnjih letih. Pravijo, da je to najlepši trenutek in obenem priložnost, da se srečajo in se spoznajo, končno pa tudi priložnost, da se predstavijo javnosti s pesmimi naših mamic in babic. Prav je, da pohvalimo tudi organizatorja, to je kulturno društvo iz Andraža, ki se vsako leto odlično izkaže. Tudi letos je bilo tako in v Andraž skratka živi s prireditvijo in je nanjo tudi upravičeno ponosen. Levji delež pri vsakoletni uspešnosti pa gre pripisati Konradu Brunšku. Na svidenje torej v Andražu prihodnje leto! Na prireditev Paški Kozjak poje in igra Kot kaže je domačine na Paškem Kozjaku lanski uspeh, ko so pripravili 1. prireditev pod naslovom > Paški Kozjak poje in igra< opogumil in pripravljajo že drugo, ki bo v nedeljo, 16. septembra. Lani je to prireditev obiskalo okoli 1000 domačinov in okoličanov in upati je, da bo tudi letos tako. Program bo vseboval nastope pevcev, recitatorjev, instru-mentalistov, igralcev in humoristov, seznanili nas bodo s poročnimi običaji, nabralo se je veliko novic, zato bomo z zanimanjem prisluhnili kronistu in vaškim klepetuljam in še marsikaj zanimivega se bo dogajalo pred Planinskim domom na Paškem Kozjaku to nedeljo popoldne. Začetek prireditve bo ob 13. uri, prireditev pa bodo pričeli Podkrajski fantje, ki bodo ob koncu igrali še za zabavo in ples. Paški Kozjak vabi in pričakuje vse, ki ste radi veseli, in ki bi radi spoznali ljudi in običaje, ki tod še živijo. J. H. b. mugerie Krajevna skupnost Vinska gora Izgradnja vodovoda v Skornem in Penku Krajani Skornega in Penka v krajevni skupnosti Skorno-Flor-jan so v želji za lepši jutri na spomladanskem referendumu glasovali za uvedbo petega samoprispevka. Zelja po zdravi pitni vodi do zadnjega gospodinjstva v teh dveh naseljih je bila prevelika, da bi bili izidi glasovanja drugačni. Žal, pa so zbiranje denarja s samoprispevkom, velike potrebe in seveda zvrhana mera pripravljenosti bili premalo. To so spoznali ob samem začetku nadvse obsežne in zahtevne izgradnje vodovoda. In prav nikakršnega optimizma ni bilo čutiti v pogovoru s predsednikom gradbenega odbora Antonom Skornškom pred dobrima dvema mesecema. Za dežjem pride sonce, pravi- star pregovor. Krajani Penka in Skornega so se o njegovi veljavi lahko delno že prepričali. »Rešitve, ki jih prej nismo videli, so se pojavile skorajda nenadoma. Sedli smo skupaj z delavci Vekosove-ga razvojnega sektorja, naredili finančno konstrukcijo za izgradnjo prve etape-črpanje vode iz glavnega vodovoda Velenje — Bele vode in si z žiro računa krajevne skupnosti sposodili denar, namenjen za razširitev telefonskega omrežja,« pripoveduje Anton Skornek. Njihova zagnanost ni ostala neopazna tudi pri članih odbora bivše komunalne skupnosti ter odgovornih v šoštanjskih termoelektrarnah, ki so jim priskočili na pomoč. Kar jim je za pokritje tega dela naložbe še manjkalo, so pri- maknili iz žepov še krajani in v teh dneh že zaključujemo izgradnjo največjega črpališča in zbiralnika. Milijon dinarjev jih bo veljala izgradnja prve veje prve faze, ki poleg že omenjenega vključuje še elektrifikacijo in nakup signalnega kabla za povezovanje prvega in glavnega črpališča. Dosedanji potek izgradnje vodovoda je krajanom vrnil samozavest, voljo in zagnanosti letos še ni konca. Nameravajo namreč položiti si cevi od priključka na glavni vod do črpališča in od prvega črpališča napeljati jekleni vod, do glavnega črpališča, kar je najtežji del celotne naložbe. Okrog 1000 udarniških ur so krajani že opravili in še večjih bodo če bo treba. Z napeljavo vode so središča vasi kljub vnemi večjega bremena ne bodo odložili. Čaka jih namreč ekološko mnogo zahtevnejša izgradnja vodovodnih poti v naselju Penk. Močno si krajani želijo priti čimprej do cilja — do zdrave pitne vode v vsakem gospodinjstvu, toda štiri do pet milijonov dinarjev, kolikor naj bi veljala izgradnja primarca je za vse prevelik zalogaj. Preveč optimistične bi bile napovedi o končanju izgradnje tega dela vodovoda prihodnje leto. Vsekakor pa načrtujejo težavo oskrbe z zdravo pitno vodo za okrog 70 gospodinjstev v tem predelu krajevne skupnosti Skorno-Florjan spraviti z dnevnega reda do leta 92. T. P. V soboto bodo praznovali Prebivalci Vinske gore praznujejo svoj krajevni praznik vsako leto 22. julija v spomin na prvi množični pohod na Paški Kozjak. V želji, da bi dokončali načrtovane naloge in zaradi letnih dopustov so letos praznovanje prestavili na soboto, 15. septembra. S praznovanjem so sicer pričeli že v nedeljo z množičnim pohodom na Lopatnik, s srečanjem družin in s tekmovanjem v streljanju z zračno puško. Na sam praznik, sobota, 15. septembra bo najprej v večnamenskem domu v Vinski gori slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Zatem bodo odprli in si ogledali novozgrajene in obnovljene ceste v tem kraju, moški pevski zbor pa pripravlja krajši kulturni program, v katerem bodo sodelovali tudi člani kul-turno-prosvetnega društva in šolarji. Zatem bo na vrsti družabno srečanje vseh krajanov in gostov, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Nika Zajca. Zapišimo še, da v septembru v Vinski gori poteka akcija »Lepo urejena domačija«. Ob koncu meseca bo posebna komisija izbrala pet ali več domačij, ki so najlepše urejene in jih predlagala za priznanje, kijih bodo podelili v oktobru na prireditvi »Med vinskimi trsi«. B. Mugerle ; Nasveti za ljubitelje cvetlic Razmn(tfévanje balkonskega cvetja Za vse tiste ljubitelje cvetja, ki bi te želeli tudi razmnoževati, veljajo naslednji nasveti, ki so lahko vsakomur v pomoč. Strokovno bo to razložil vrtnar Stane Va-novšek. »Želja vsakega ljubitelja cvetja je, da mu preko leta balkone, okenske police in ohišnico krasi bujno cvetje. Mnogokrat se nam postavi vprašanje, kako in kdaj vzgojiti razstline, ki nam bodo najlepše cvetele. Na nekaj teh vprašanj bi želel danes odgovoriti, oziroma dati nekaj napotkov o razmnoževanju balkonskega cvetja. Najpogostejši način razmnoževanja tega cvetja je vegetativni način, ali s podtaknjenci. Na ta način gojimo vse vrste pelargonij (angleške, conalke ali pokončne, bršljanke ter tudi domači roženkravt), fuksije, verbene, moljevec in voden-ke. Osnovno prizadevanje pri zelnatih podtaknjencih je usmerjeno k temu, da vršiček prisilimo, da požene korenine in da se medtem zaradi prevelike temperature in transpiracije ne izsuši. Da vzgojimo primerne rastline za prihodnjo pomlad, pričnemo z rezanjem podtaknjencev že v mesecu avgustu ter režemo vse tja do sre- \'ršiček rastline primeren za razmnoževanje dine oktobra. Za podtaknjence izberemo zdrave, čvrste in dozorele poganjke. Dolžina poganjka naj bo okrog 7 centimetrov. Z ostrim rezilom ga odre-žemo neposredno (1—2 milimetra) pod listom ali kolen-cem. Spodnji list odrežemo, preostale pa prikrajšamo, da je izguba vlage preko lista čim manjša. Takšen pripravljen podtaknjenec podtaknemo v pripravljen substrat za ukoreni-njenje. Globina podtikanja naj ne bo večja kot 1 centimeter. Za podtikanje pripravimo mešanico mivke in drobnega peska, ki mu lahko dodamo šoto ali perlit (hygromol). Takšna mešanica je siromašna s hranili, zato mlade rastline takoj po ukoreninjanju presadimo s hranljivejšo, rahlo zemljo. Med ukoreninjanjem ne zalivamo, Temveč samo rosimo, po potrebi tudi senčimo. Da je izpare-vanje vlage čim manjše, si lahko pomagamo tudi tako, da za-bojček ali lonček pokrijemo s tanko prozorno ali mlečno folijo. Drugi način je ta, da podtaknjence podtaknemo kar v posodo, v kateri bodo rastline nato rastle naprej. V tem primeru Pripravljen podtaknjence /a podtikanje podtikamo v pripravljeno zemljo. Ostali postopki so enaki kot pri prej opisanem načinu. Ukoreninjeni podtaknjenci morajo srečno prebroditi zimo. Najbolje je, če lahko prezimi-mo naraščaj na svetlem in hladnem mestu. Najprimernejša temperatura za zdravo zimsko kondicijo je med 5 in 10 stopinjami Celzija. Previdni moramo biti tudi pri zalivanju. Raje se držimo pravila, da je bolje, če rastlina trpi nekoliko suše, kot pa preobilo vlage. Vsem ljubiteljem cvetja želim obilo uspeha pri vzgoji mladih rastlin, saj se bomo tako lahko v prihodnjem letu pohvalili z lepo urejenimi okolicami, balkoni in okni. foto: B. M. - i Nanga Pai bat 1990 BAZA, 2. 8. Pa se čudeži le dogajajo. Mariča in Jože sta se včeraj zvečer vrnila na tretji tabor in zjutraj sta se nam po več kot štirih dneh molka oglasila po radio postaji. V teh trenutkih je Jožev glas eden najlepših v mojem življenju. Zdi se mi, kot da sta vstala od smrti, ko ju poslušam, kako po radiu razlagata o brezkončni poti na vrh, ki sta ga dosegla 31. 7. 1990 ob 17. uri. Vse je spet »SUPER«, muke takšne in drugačne so in morajo biti pozabljene in že pripravljamo proslavo. Rakete, ki jih je prispevala Pakin-stanska vojska frčijo vsenao-krog, storniramo helikopter, pripravljamo pojedino z bikom in zanimivo, razmišljamo že o odhodu, ki ga planiramo za peti avgust. Torej smo kar naenkrat postali uspešna odprava, tista, ki je po šestih letih prekinila molk uspešnih vzponov na Nanga Parbat iz južne strani. Pred nami je po tej smeri uspelo na vrh le štirim odpravam in sicer dvakrat Avstrijcem, ter Holandcem in Špancem. Pa še Mariča se je vpisala med redke izbranke z osemti-sočakom in edina je s to dragocenostjo v Jugoslaviji oziroma Sloveniji. In to, ji še posebno iz srca privoščim. Zanimivo je tudi, koliko različnih mnenj, ugotavljanj, zaključkov, se je v trenutku zrušilo, izginilo in nekateri silno pametni so utihnili in najraje bi izginili. Kako preprosto je spet vse v najlepšem redu. Zvečer pa, ko smo po dolgem času in dramatičnih dogodkih spet vsi zbrani v bazi, pa se oglasi celo Zdravljica, zalita z wiskijem, ki so nam ga za povrh podarili Japonci. In ob takih dogodkih smo spet vsi zadovoljni in poteše-ni, ker se je vse kljub vsemu tako srečno končalo, saj sta bla Mariča in Jože praktično pet dni odtrgana od sveta in od nas. Vse skupaj bi se ob morebitnem slabem vremenu lahko čisto drugače izteklo. Tako pa na goro že skoraj pozabljamo, ostal bo le dogodek, spomin na nekaj lepega in bolečega. Duh po toplem domačem ognjišču pa je vse močnejši in vedno bolj me vleče le še v dolino, domov. In bilanca? Uspeli smo in vsi se vračamo domov, kar je prav gotovo najpomembnejše. Bili pa smo tudi na vrhu, dva neposredno, vsi ostali pa bliže ali dlje od njega, bolj ali manj zaslužni, da je bil dosežen. Zelo pomembno je tudi, da imamo Slovenci še en osemtisočak, tak, ki je za nas čisto nov in manjka nam le še malo, da bomo imeli osvojenih vseh štirinajst, kolikor jih obstaja na tem svetu. Pa tudi pri osvojitvi tega vrha sem bil zraven in že to je zelo lepo. To, da pa nisem bil na vrhu in zakaj nisem bil že niti ni več tako važno, saj je v končni fazi vse skupaj le igra, ostanejo pa igralci in rezultat. In to je vrh Nanga Parba-ta. Lepa zgodba, na trenutke zelo dramatična, na koncu pa kljub vsemu sicer malo pekoča a resnično lepa zgodba. x x x x x In spet se bo potrebno privaditi na čas, na ure, dneve, tedne in na vse obveznosti, skratka na vse to, kar med temi gorami in gorjanci skoraj ne obstaja. Tako se bo čez čas, ko se bomo spet prenajedli dobrin civilizacije zopet prižgala iskrica želje po vsem tem, česar smo se sedaj naveličali. Pa bi lahko nastal ogenj!? V dolini pa se nekatere stvari spet takoj zavozljajo. Tako imamo skupinski letalski prevoz, ki smo ga že na začetku potrdili na letališču v Islamabadu in sicer tako, da imamo povratek 22. 8. 1990. Sedaj, ko se je vse skupaj prej končalo, bi radi odšli prej tudi domov. Pa ni mogoče. Tako bomo to odpravo, zaključili z enim dolgim čaka- n->em- (KONEC) Udeleženci odprave Nanga Parbat 1990 Opto- - ^ me- ter SE JIM BO URESNIČILA PREDVOLILNA ŽELJA? Nova ustavna ureditev v republiki Sloveniji med drugim kot se sliši predvideva tudi drugačno vlogo in pristojnost občin oziroma določa kaj naj bi občina v prihodnje zajemala. Po govoricah naj bi Šaleška dolina »razpadla« v kar tri občine. Mar to pomeni, da se bo nekaterim kandidatom za predsednika občinske skupščine uresničila predvolilna želja biti župan? PRAZNIK TAKŠEN - ALI DRUGAČEN Doslej so prebivalci mozirske občine svoj praznik slavili 12. septembra v spomin na ta dan leta 1944, ko je bila z osvoboditvijo Mozirja osvobojena vsa Zgornja Savinjska dolina. Na zadnji seji vseh treh zborov skupščine občine Mozirje so nekateri delegati izrazili dvom v upravičenost tega datuma za občinski praznik, celo o smotrnosti občinskega praznovanja so se pogovarjali. Prevladalo je mnenje, da v primerni obliki občinski praznik naj ostane, o primernosti 12. septembra pa naj do konca leta odloči stroka, to je zgodovina. V ta namen bodo še letos pripravili okroglo mizo. Tudi glede občinskih nagrad posameznikom in organizacijam je stališče novo. Letošnjega predloga na skupni seji niso sprejeli, ob vsem spoštovanju dosežkov in prispevkov predlaganih, ki pa niso občinskega pomena. Zato so letošnjo nagrado podelili le kraju Gornji Grad in vsem, ki so sodelovali pri obnovi katedrale ter za 850-letnico tega kraja. Ob tem je morda nekoliko zbodlo v oči dejstvo, da v polni dvorani prenovljenega prosvetnega doma v Gornjem Gradu na slavnostni seji ob prazniku občine, razen napisa »850 let Gornjega Grada«, ni bilo niti črke z zvezi z občinskim praznikom. Od besed k dejanjem. »NEKDO« BOLJ MODER KOT »MODRI JANEZ« Letošnja nakupovalna mrzlica knjig za osnovnošolce gre vendarle h kraju. Govorice okrog akcije Državne založbe Slovenije, »modri Janez« se še vedno niso polegle, ker tokrat Janez ni bil nič kaj posloven. Bolj modro je ravnal novi podjetnik »Nekdo«, ki je knjige in zvezke dobavil nekaterim naročnikom celo na dom. Zakaj pa ne?! VSE OČI SO UPRTE V CELJE Ta teden je tudi za nas, sosede Velenjčane, v znamenju 23. mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Poleg veliko razstavljalcev v okviru paviljonov Obrtnega združenja Velenje, kjer razstavljajo in demonstrirajo naši obrtniki in podjetniki, jih veliko tudi prodaja svoje izdelke. No, veliko jih obišče, še več pa se jih ne zmeni za to prireditev, žal. Potrebno je pogledati ta sejem, to tehnologijo, iznajdljivost, kvaliteto in oceniti, kje smo. Obrtniki so v marsičem že daleč v Evropi, pred nekaterimi velikimi podjetji, tudi po storilnosti! Jože Miklavc OBVOZNICA - SREČA V NESREČI Nedograjena obvoznica v Mozirju je sreča v nesreči v polnem pomenu teh besed. Nemogoče si je namreč predstavljati, kje bi sicer našlo parkirni prostor na stotine osebnih avtomobilov in avtobusov, ki so v soboto in nedeljo dobesedno natrpali delno zgrajeno traso obvoznice, poleg tega pa še celotno Mozirje z bližnjo in daljno okolico. Takšnega števila motoriziranih obiskovalcev v »normalnih« razmerah skorajda vsa dolina ne bi mogla sprejeti (pa pri tem slovenski vrtnarji niso prav nič krivi). Spori in zamude takšne ali drugačne vrste torej včasih pridejo še zelo prav. KOLIKO VOZNIKOV JE RESNIH? Na vsa usta smo govorili (in tudi veliko naredili) za čim večjo varnost naših najmlajših ob njihovi poti v šolo na prvi šolski dan. In kaj? Malčki so na prehodih za pešce enostavno zbegani, nekateri vozniki jih vidijo, jim dajo prednost, drugi brezobzirno hitijo mimo njih. Otroci stojijo ob cesti, pred prehodom; ne vedo — bi ali ne bi. Posamezni vozniki čakajo, jim kažejo naj prečkajo prehod, otroci pa so neodločni. Mar ni to nevarnost več, mar med tistimi ostalimi vozniki ni nobenega očka ali mamice, katerega malček gre v šolo ali iz nje? So mar res vzorni vozniki črna ovca, ki jim »ostali« kažejo osle, prehitevajo na prehodih za pešce (v bližini šol), dajejo svetlobne znake in se poslužijo še kakšnih drugih »kulturnih« oblik vedenja v cestnem prometu? MOZIRJE, KJE SI? Nekaj desettisoč obiskovalcev seje konec prejšnjega tedna zgrnilo v Savinjski gaj. Se res v Mozirju ni nikomur »utrnilo«, da bi lahko kaj iztržil? Je dovolj »nasvet« enega domačinov, ki je v hudi gneči na cesti nič hudega slutečemu obiskovalcu dejal: »Ja, ja, saj vam je prav ...« V soboto v Rdeči dvorani Za Jarnovičev memorial Že nekaj časa se rokometaši ŠRK Velenje (prej Šoštanj) zavzeto pripravljajo na novo prvenstveno- sezono. Konec minulega tedna so sodelovali na mednarodnem turnirju v Celovcu, na katerem je skupaj z njimi sodelovalo pet ekip — madžarski prvo-ligaš Varpolata in avstrijski Linz-Asko (prvoligaš), Union Schwaz ter Kac (oba drugoligaša). Rezultati Šoštanja: Union Schwaz 38:14, Varpolata 29:32, Linz Asko 21:18, Kac 23:26. Vrstni red: 1. Varpolata 8 točk, 2. Linz 4, 3. Šoštanj 4., 4. Kac 4, 5. Schwaz 0 točk. Konec tedna, v soboto, pa bo zanimiv rokometni turnir v Rdeči dvorani v Velenju. V spomin na začetnika rokometa v Šoštanju bo ŠRK Velenje izvedel tradicionalni Jarnovičev memorial. Nastopili bodo še Aero Celje, Kac Celovec in Slovenj Gradec. Turnir bodo začeli ob 16. uri s srečanjem med Slovenj Gradcem in ŠRK Velenjem, ob 17.00 Aero Celje: Kac Celovec, 18.00 tekma za tretje mesto, 19.00 srečanje za prvo mesto. Organizator bo pripravil tudi bogat srečolov in nagradno žrebanje vstopnic. (vos) KMN Velenje v finalu jugoslovanskega pokala Klub malega nogometa Velenje čaka pestra nogometna jesen. Po uspehu v predtekmovanju ža jugoslovanski revijalni pokal jih čaka sodelovanje v sklepnem delu tega tekmovanja. Izdelali so podroben program priprav, ki so ga že pričeli uresničevati s krajšimi pripravami na Madžarskem. Odigrali so tudi dve tekmi z do- mačim prvoligašem Siofokom in njihovimi veterani. Obe srečanji so dobili z 2:1. Čaka jih še tekmovanje za slovenski pokal, pripravljajo turnir mladih, saj skrbijo za prihodnost, bliža se novoletni turnir, pa tudi skupščina kluba, na kateri bodo spregovorili tudi o novem imenu. Z. G. $ m MUH — Obiščite naš Prodajno-izdelovalni studio v Šoštanju, Primorska 6 b — poleg standardnih barv izdelamo kopalniško opremo v barvah po vaši želji — odprto vsak delovnik od 8. do 16. ure, v petek pa od 8. do 12. ure — informacije po telefonu 882-122 in 882-123. IVI Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska _______zadruga Mozirje ».„»o DE KMETIJSTVO UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 14. septembra 1990 dalje do razprodaje pri kooperantih: 1. BLEKAČ Alojz, Rečica 39 2. KOTNIK Ivan, Ljubija 6 Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo. Cena za kokoš je 25,00 din. Razprodaja je ves dan v navedenem roku! ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711 Zdravstveni center Velenje, TOZD Splošno zdravstvo Mozirje, objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta PRODAJO garsonjere v izmeri 26,96 m2 v Rečici ob Savinji št. 107 a. Informacije po telefonu 842-018 in 856-71 1 int. 73 do 25: 9. 1990 in možnost ogleda stanovanja. Poraza so se rešili v zadnjih minutah STEKLAR :RUDAR 1:1 (1:0) RUDAR: Čanič, Polovšak, Skrbinek, Doler, Golač, Macura, Cvikl, Pranjič, S. Oblak, Brdžanovič, F. Oblak (Javornik). Strelca: 1:0 Prevolšek (22), 1:1 Brdžanovič (88 — 11-m.). V četrtem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi so Velenjčani gostovali v Rogaški Slatini. Gostitelji so bili vsaj na začetku nekoliko boljši, posledica tega tudi zadetek v mreži gostujočega vratarja. Ko so bili že prepričani, da bodo osvojili obe točki, se je dve minuti pred koncem tekme sreča nasmehnila Rudarjevim igralcem. Eden izmed Steklarjevih nogometašev je pred svojimi vrati igral z roko, v tem prvenstvu najboljši Rudarjev strelec Brdžanovič, pa je bil nato natančen s strelom z bele točke. Po štirih kolih so Velenjčani s 5 točkami na četrtem mestu, v vodstvu pa je Ljubljana, ki je doslej vedno zmagala. V nedeljo (začetek ob 16.30) bo na igrišču ob jezeru gostovala Mura — enajsterica, ki jo je nedeljski nasprotnik Rudarja premagal kar z 8:0. Bodo tudi Velenjčani približno tako učinkoviti oziroma ali se bo prav na tej tekmi »odprlo« Cviklu (na sliki), najboljšemu strelcu minulega prvenstva? V predtekmi se bosta srečali mladinski enajsterici Mure in Rudarja. Pričetek ob 14.30. (vos) Lepa tekaška prireditev Da je prvi mali maraton za pokal Gorenja minulo soboto, 8. septembra 1990, v Topolšici izredno lepo uspel, gre zahvala 81 maratoncem iz Slovenije, Hrvaške in BiH, prav tako pa tudi Tekaški sekciji Gorenja, ki je priredila to tekmovanje, in številnim domačinom ob progi, šoštanj-skim tabornikom in gasilcem, velenjskim radioamaterjem, delavcem Gorenja in številnim drugim, ki so kakorkoli pripomogli k izvrstni organizaciji. Takšne so tudi ocene domala vseh nastopajočih, ki so bili presenečeni nad izredno lepo, a zahtevno progo, vzdolž katere ni manjkalo okrepčevalnih postaj in navdušenih navijačev, ki so kar samoiniciativno postregli z napitki in prhami. To je naredilo na tekmovalce izreden vtis. Še bolj pa so bili presenečeni na cilju, kjer so jih predstavnice Turističnega društva Topolšica na- gradile s ploščico z motivom To-polšice ter vejico smreke, ki je simbol naravnega zdravilišča v tem lepem kraju. Toda tekma se ni sklenila ob prihodu na cilj, ki ga je prvi dosegel velenjski atlet Branko Krajnc, nato pa so začeli prihajati še drugi, med katerimi je bilo največ prav članov Tekaške sekcije Gorenje. Med dekleti je z lahkoto pritekla Pozničeva, kmalu pa so ji sledile še druge, med katerimi velja opozoriti na mladinko Strgarjevo in Gaberk. Organizatorji so vsem udeležencem omogočili še kopanje in savnanje, kar je bilo več kot dobrodošlo vsem maratoncem. Srečanje so sklenili na podelitvi nagrad in priznanj in tudi to, da so dobili najboljši nagrade in pokale, vsi pa še izžrebali praktična darila, je bilo več, kot so pričakovali udeleženci prvega maratona v Topolšici. Rezultati: Mladinci: Miha Vrečar (TS Gorenje) 1:31,00, Robi Kusterbajn (Velenje) 1:34,38, Dejan Glavnik (Polzela) 1:36,03. Člani I.: Branko Krajnc (TS Gorenje) 1,12,14 (rekord), 2. Borut Bedrač (Dolga pot Dravograd) 1,25,35, 3. Darko Fijavž (TS Gorenje) 1,25:36, 6. Berlak (TS Gorenje), 9. Kolar, 10. Ko-želnik (oba Gorenje),. .. Člani II. Hinko Krumpak (Fitnes Štern) 1,15,55, Obrad Lazič (ESO Velenje) 1,17,40, 3. Erjavec (Fitnes Štern) 1,20,52, 4. Barber, 8. Verboten, 10. Ravljen, II. Plešnik, 12. Lah (vsi Gorenje). .. Veterani I. 1. Vinko Fortuna (Kranj) 1,21,33, 2. Stane Koselj (TS Gorenje) 1,24,03, 5. Uranjek, 6. Jerčič, 9. Vrbnjak, 10. Lozič, 11. Goršek (vsi TS Gorenje), Veterani II. 5. Lipnik (Skale) 1.46,30 Mladinke: Vesna Strgar (Gaberke) 1,41,19. Članice I.: Slavica Poznič (AK Velenje) 1,29,37, 2. Suzana Cesar (TS Gorenje) 1,44,13, Članice II.: Katja Otič (Dolga pot Dravograd) 1,50,00, 2 Anka Pugelj (TS Gorenje) 2:01,59, 3. Dragica Andrej (Slov. Gradec) 2:02,16, 4. Jerčič, 5. Horvat (obe TS Gorenje). Veteranke I.: Sonja Weiss (Slov. Gradec) 1:48,27, 3. Slavka Mijoč (TS Gorenje) 2:18,14, 5. Šmon, 6. Lesjak (obe TS Gorenje). Veteranke II.: Kazimira Lužnik (AS Slov. Gradec) 1:42,10. Ekipno: Tekaška sekcija Gorenje, Velenje, 75 točk, 2. Dolga pot Dravograd 15, 3. Fitnes Štern, (Ljubljana) in Slovenj Gradec 13 točk. IU Ì-.wsì % ' U Odprto republiško prvenstvo v malem nogometu za ženske Škalčanke druge Igralke malega nogometa iz Škal so dosegle lep uspeh, saj so na sobotnem tretjem odprtem slovenskem prvenstvu v malem nogometu na igrišču TVD Partizan Škale osvojile drugo mesto. Turnirja se je udeležilo devet ekip, največ iz severovzhodnega dela Slovenije, izven konkurence pa so nastopile tudi odlične igralke malega nogometa in hrvaškega Susedgrada, ki so bile po naprej dogovorjenem kriteriju tudi zmagovalke turnirja. Za prvenstvo Slovenije pa so v sklepnih tekmah zaigrale ekipe Svečine, in Škale (za prvo mesto) ter Carioka (Šalovci) in Apače (Gornja Radgona) za tretje mesto. Igralke Ca-rioke so premagale nasprotnice z 2:0, tekma za prvo mesto pa je bila zelo izenačena. Škalčanke so imele precej smole, saj so po nepazljivosti vratarke prejele zadetek od daleč in nasprotnice so slavile z 1:0. Posebna žirija novinarjev je za najboljšo igralko izbrala Ireno Založnik (Škale), najboljša strelka je bila strelka edinega zadetka v finalni tekmi Majda Šraj iz Svečine s 6 zadetki, najbolje pa je branila Gabriela Djura iz Apač. Lonček k temu prvenstvu je pristavil tudi mariborski Kaj, ki je izbral najprikup-nejšo nogometašico — Tade-jo Zupane iz Slivnice. DZRJ »Siga« Velenje • 4Ùd » h . iiwi.« d jf * \ Ü' m „ Dosegli globino -447 metrov V času od 19,—15. 8. je na Ko-rošici potekal že četrti tradicionalni medklubski jamarski tabor Korošica 90. Letos so na taboru sodelovali jamarji iz treh slovenskih klubov: J K Kamnik, ŠJKP Topolšica, in DZRJ »Siga« Velenje. Namen akcije je bil nadaljevati raziskave v nakaterih že znanih jamah, izmeriti nekaj starih že raziskanih objektov, ter seveda najti čimveč novih jam. Glavna naloga pa je bila nadaljevati raziskave v breznu pod Moličko pečjo. V četrtek 22. 8. smo se v jamo podali: Janez Klemene JK Kamnik, Slavko Hostnik ŠJKP Topolšica, ter Milan Podpečan in Matjaž Kovač DZRJ »Siga« Velenje. Spust do globine —411 metrov, kjer smo se ustavili pred mesecem dni, je potekal brez problemov. Mimogrede pa smo naredili še nekaj dodatnih sidrišč in pobrali iz pasti jamske živalce, katere so bile dostavljene fakulteti za biologijo iz Ljubljane. Na globini - 411 metrov smo naleteli na prelomnico po kateri se brezno nadal juje v apnencu, ki je tektonsko izredno deformiran. To pomeni, da je kamenina nagubana in čisto zdrobljena. Zato že vsak dotik pomeni rušenje kamenja, to pa je na tej globini zelo nevarno. Brezno se v tem delu zaključi s precej velikim sifonom za to globino na koti — 447 metrov. Iz brezna smo prišli naslednji dan ob 5.00, kar pomeni, da smo bili v breznu 18 ur. Globina brezna še ni dokončna, saj je potrebno izmeriti kamin pri vhodu v brezno, ter ga poizkusiti povezati z zgoraj ležečimi brezni v sistem. Nenavsezadnje pa je tudi v samem breznu obstajajo realne možnosti, da bi brezno še poglobili in seveda podaljšali dolžino rovov, katerih dolžina znaša 790 metrov. Vsekakor pa upamo in želimo, da bo globina več kot pol kilometra. Dokazali smo tudi, da lahko jamarji iz različnih klubov izredno dobro sodelujemo tudi v najglobjih breznih, seveda pod pogojem, da imajo vsi veliko mero jamarskega znanja, ki je nujno za takšne globine. Člani DZRJ »Siga« smo od 30. 8. do 2. 9. ponovno obiskali to področje. Na akciji je sodelovalo 13 članov in članic. Skupno BREZNO POD MOL I CK 6 i-i v PECJ0 50. m m 200. 250. 300. iOCL smo našli 20 novih jam in brezen, vendar smo jih zaradi slabega vremena utegnili raziskati in izmeriti le šest, ostale pa bomo raziskali na naslednji akciji, verjetno še letos. Skupna dolžina izmerjenih rovov je preko 207 metrov, najglobja pa je merila 46 metrov. Na obeh akcijah je bila naša baza v Kocbekovi koči na Koro-šici, ki je z novim oskrbnikom dobila tudi novo podobo in prijetno vzdušje, katerega včasih na kočah že kar pogrešamo. Kod dokaz priča tudi knjiga vpisov iz katere ie razbrati, da se je število obiskov glede na lani več kot podvojilo. Zato vsem priporočam, da obiščejo ta del Kamniških Alp. Področje Dleskovške planote in Moličke grede bomo kmalu spet obiskali, ker pričakujemo tu še velike? novih in globokih jam.". Matjaž Kovač Škalske nogometašice so bile tudi drugega mesta zelo ve sele (vos) ZSMS Liberalna stranka Velenje Mnenje o opravljanju funkcije predsednika izvršnega sveta Izjava predsednika IS Velenje g. Dmitroviča, da bo svoje delo opravljal neprofesionalno, nas je precej začudila. Predvsem nas skrbi neresen in podcenjujoč odnos do delegatov v skupščini in predstavnikov političnih strank. Ob izvolitvi za mandatarja predsednika IS je naša stranka z velikim razumevanjem sprejela odločitev gospoda Dmitroviča, da bo v začetku svoje delo opravljal neprofesionalno, da pa bo najkasneje v treh mesecih uspel urediti stanje v svojem podjetju in se profesionaliziral na funkciji predsednika IS. Gospod Dmitrovič je za opravljanje funkcije zahteval visoko podporo delegatov in političnih strank. Naša stranka je z zaupanjem sprejela njegov načrt reorganizacije občinskih upravnih organov in s tem tudi večjo in kvalitetnejše funkcioniranje občinske uprave. Mnenja smo, da takšna reorganizacija zahteva celega človeka, še posebej, ker si je gospod Dmitrovič zadal v svojem spektru dela visoke kompe-tence in sprejel tudi tako občutljiva področja kot sta ekologija in družbene dejavnosti na svoja pleča. Prav tako smo z odobravanjem sprejeli njegovo željo po uvajanju mlajših kadrov na najodgovornejše funkcije v izvršnem svetu, da bi v doglednem času spremenili starostno struk- turo in primerno izobrazbeno raven delavcev v državni upravi. Mnenja smo, da bi proces demokratizacije, ki se pospešeno vrši v Sloveniji, dobil klofuto, če bi dopustili, da se v fazi, ko prehajamo na tržno orientirano ekonomijo neposredno mešajo in podvajajo funkcije v podjetju in državni upravi. Nikakor ne podcenjujemo sposobnosti gospoda Dmitroviča, vendar menimo, da se dveh tako diametralno nasprotnih in izključujočih funkcij, kot sta direktor in predsednik izvršnega organa skupščine, naenkrat ne da opravljati. Posebej nam je nerazumljiva poteza predsednika skupščine občine gospoda Semečnika, ki bi v primeru neprofesionalnega opravljanja funkcije predsednika IS, bil voljan sprejeti v obojestransko zadovoljstvo »naloge koordinacije dela občinskih upravnih organov.« (Naš čas, 23. 8. 90) Takšne poteze seveda »županu« niso v čast, saj pomenijo direktno degradacijo skupščine in njenih delegatov. Znano je, da smo se v naši stranki zavzemali za neprofesionalno opravljanje funkcije predsednika skupščine, ravno zaradi tega, da ne bi prihajalo do izrabljanja kompetenc le-tega in degradacije delegatov skupščine. Predsednik skupščine je samo koordinator delovanja skupščine in njenih komisij, ne more pa vplivati ali celo usmerjati in koordinirati delo izvršnih in upravnih organov. Očitno je, da se nekateri niso pripravljeni spoprijeti z zahtevami časa, saj nadaljujejo z uveljavljenim sistemom zaprtih krogov, ki so pripeljali k Evropi gravitirajočo Slovenijo v primež balkanskih in primitivnih navad. Odločno zavračamo takšna neformalna sklepanja pogodb in se distanciramo od njih. ZSMS-Liberalna stranka ne čuti odgovornosti za nastalo situacijo v skupščini, kjer na posameznih zasedanjih tudi po zaslugi vodenja prevladuje kaotično vzdušje. Vse skupaj pa je odraz kratkovidnih političnih igric, za kar protagonisti s svojim volon-terskim pristopom nosijo polno politično odgovornost. Zato še vedno vztrajamo na svoji zahtevi, da se predsednika skupščine izvoli na neposreden način — na referendumu. Prepričani smo, da javnost ne odobrava podobnih zakulisnih iger, zato bomo v skupščini zahtevali odgovornost nosilcev teh dveh najodgovornejših skupščinskih funkcij. Dragan Martinšek, predsednik ZSMS-Liberalne stranke Velenje Pobuda za spremembo statuta écine Velenje... Klub demokratičnega foruma z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so delegati SOb Velenje na svojih zasedanjih v zadnjem obdobju sprejemali odloke in pri tem niso upoštevali določila statuta občine Velenje in drugih predpisov. Ta zaskrbljensot je še tem večja, saj so vse politične organizacije pred volitvami obljubljale, da se bodo zavzemale za zakonitost, pravno ureditev, pravno državo, izvajanje in spoštovanje predpisov itd. Sedaj, ko so izvoljeni delegati v poziciji oblasti pa delujejo v bistvu mimo predpisov. Delegati glasujejo za sprejem v odvisnosti od lastnih ali strankinih usmeritev kljub opozori- lom, da so posamezne določbe sporne, da je postopek sprejema določen, da so določbe statuta in sistemskih zakonov obvezujoče in jih je potrebno spoštovati. Zavedamo se, da so nekatera vprašanja takšne narave, ki narekujejo hitri postopek sprejemanja in je potrebno upoštevati tudi razvoj demokratičnih sprememb in procesov v družbi, vendar pa je potrebno spoštovati tudi veljavne predpise in omogočiti demokratično razpravo. Brez te, tudi ni demokracije. V tem kratkem obdobju je bilo nespoštovanje veljavnih predpisov pogosto, zato se bojimo, da bo to postala stalna praksa kar bo povzročilo anarhično stanje, katerega ne smemo dopustiti. Smatramo, da je potrebno delegate opozoriti, da so dolžni spoštovati veljavni pravni red in predpise ter skrbeti za zakonitost in ne smejo dovoliti, da jih sami kršijo. V nasprotnem primeru bomo sprožili ustavne spore in tako dosegli zakonitost in spoštovanje pravnega reda. Neuporabnost veljavnega statuta občine Velenje narekuje pričetek postopka za dopolnitev in spremembo. Zato dajemo skupščini občine Velenje pobudo, da prične postopek za spremembo statuta občine Velenje. ... in za spremembo zakona o stanovanjskem gospodarstvu Plačevanje stanarine postaja resen problem, ki mu vsaj na kratek rok in na način kot se to obravnava sedaj ne vidimo rešitve. Vztrajanje obeh strani in sindikata in izvršnega sveta, na svojih stališčih ne pomeni nič drugega kot konflikt širokih razsežnosti. Ne mislimo se postavljati in nimamo namena zagovarjati ene ali druge strani, ampak vidimo rešitev le v tem, da se Upravljanje s stanovanji čim prej prenese nazaj k lastnikom stanovanj. Zato dajemo pobudo občinski skupščini, da zahteva od republiške skupščine pričetek postopka za Opravičilo Stanujem v ulici bratov Mravljak 1. Ker je T. B. v nedeljo ob polnoči kršil javni red in mir in ker nimam telefona, sem se obrnil na predsednico hišnega sveta M. M., da bi ta poklicala varnsotne organe. Ker sem jo ponoči poklical na pomoč, sem se ji moral drugi dan opravičiti. Zdaj se ji še enkrat opravičujem v Našem času in sprašujem Velenjčane, če sem ravnal prav. I • • > - Branko Pustovrh Odgovor na članek »Nekorektna zobozdravnica« spremembo Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Sprememba zakona mora omogočiti prenos upravljanja stanovanj dejanskim lastnikom sicer bo še naprej propadal stanovanjski fond. Tega pa ne smemo več dovoljevati. Demokratični forum VELENJE Nekoč je bila noč ob velenjskem jezeru Kot veliko Velenjčanov smo se tudi mi proti večeru odpravili ob Velenjsko jezero, da se poveselimo na prireditvi, ki se je po enourni zamudi tudi pričela. Noč ima svojo moč, zato smo otroke, s katerimi smo na prireditev prišli, kmalu odpeljali domov spat, sami pa smo se vrnili, da bi skupaj s prijatelji in znanci nadaljevali veseljačenje. Ko smo se okoli polnoči razživeli tudi v plesu, smo postali ob vrnitvi k mizam precej ogorčeni,,ker so bile le-te že pospravljene, kljub precejšnjim ostankom pijače (Ljutomerčan po 80 din liter). Poskušali smo posredovati pri strežbi, ki pa ni nič vedela za to, čeprav so obzirno do kadilcev na mizah pustili cigarete z vžigalnikom. Kljub temu, da so bili natakarji pripravljeni vrniti pijačo, smo takoj odšli, ker je bilo našega veselja konec. Če je koga na starem jašku pakiran avtomobil pričakal brez kakšnega brisalca, nič zato, saj to ni prvič. V bodoče gremo na Noč le še peš, ali pa sloh ne več. m. R. P. S. Sestavek prosim ne objavite z mojim polnim imenom, ker je napisan v imenu,desetih znancev. V Zgornjesavinjsko dolino sem prišla z namenom, da bom opravljala svoje delo, ne pa zato, da bi hodila na sodišča zaradi pacientov, če sem prav razumela vaš namen in postopanja -gospa Maranšek. Ta članek je po mojem mišljenju zelo zmeden in v njem sami s seboj prihajate v protislovja. Potrebno ga bi bilo analizirati od besede do besede in, ker bi tako hodila po isti poti z vami, katere končnega cilja ne vidim, bom skušala nanj čimbolj indiferent-no odgovoriti. Prvič ste prišli s svojim 8-letnim sinom v našo otroško šolsko ambulanto Ljubno, dne 19. 1. 1990 z namenom, da se naročite. V oklepaju ste napisali samo pregled. Pred sabo sem imela novega 8-letnega pacienta, ki je imel status zobovja: vse štiri mlečne štirice in vse štiri mlečne petice močno prizadete in na žalost so bile prizadete tudi vse štiri šestice — stalni zobje. Otrok je bil brez dotedanje zobo-zdravniške oskrbe, z izrazito orto-dontsko nepravilnostjo in slabo ustno higieno. Praktično do takrat ni bilo narejenega nič, zato sem se odločila za sistematično delo. Ob dajanju navodil o pravilnem čiščenju zob in o pravilni prehrani, vas navodila niso zanimala. Ko sem vam prvič rekla, da vaš sin nima dovolj umitih zob, ste odreagi-rali čisto normalno — tipično starševsko, da si vaš sin pridno umiva zobe. Rekla sem vam, da vam to verjamem, ampak, da je bito to čiščenje nepravilno. Ker ste bili s podobnimi stavki zelo vztrajni, smo naredili tudi kontrolo zobnih oblog. Pokazala sem vam, kje so, zakaj so in zakaj ne smejo biti. Na vprašanje, če ste kdaj preverili, kako si je vaš sin umil zobe, je bil vaš užaljen odgovor: »Ne«. Citiram: »... da pa je bil lahko površen pri tem opravilu«. V članku ste navedli, citiram: »... ker je pri obeh najinih obiskih v ordinaciji zatrjevala, da ima otrok umazane zobe (kot gnoj),...« To je vaša interpretacija. Pokazala sem vam zob in rekla, poglejte — tako daleč je že prišlo, da mu iz dlesni ob zobu izteka gnoj. Ze na začetku dela v Zgornjesavinj-ski dolini sem ugotovila, da je stanje zobovja otroško-šolske mladine zelo slabo. Vzrokov in razlogov za te posledice je veliko. Ker s kurativo še precej časa ne bom dosegla očitnih rezultatov, sem svoje delo še bolj usmerila v preventivo, saj delam na populaciji, kjer je to potrebno začeti. Iz tega izvira tudi moje »tečnarjenje« o pravilni ustni higieni in o pravilni prehrani. Že zdavnaj izpeta pesem je: »Pomembno je bolezen preprečevati, ne samo zdraviti!« V zobozdravstvu je ta bolezen zobna gniloba, na katero vpliva veliko dejavnikov. Najbolj poglavitna sta nezadostna ustna higiena in nepravilna prehrana. Ta dva faktorja pa iahko sami uravnavamo in korigiramo in zakaj ju nebi? Vse to zaradi citata v vašem članku: »... po pogovorih z drugimi starši sem ugotovila, da očitke o umazanih zobeh poslušajo vsi«. Dne 17. 7. 1990 sem pričela delati že pred delovnim časom, ker je bila dr. Ana Lenko, ki dela na odrasli zobni ambulanti (v popoldanski izmeni) na letnem dopustu, je bila moja naloga, da sprejemam tudi odrasle bolečinske paciente. Pred vami je bila v ordinaciji odrasla pacientka cca 45 minut. Zaradi njenega zdravstvenega stanja se je odstranjevanje zaostale zobne korenine zavleklo, ker je nagibala k nezavesti. Med tem je telefonirala neka gospa in povedala, da si je njen sin pri padcu s kolesom poškodoval obe zgornji stalni enojki. Pričakovala sem tega pacienta, za vami pa so bili naročeni pacienti za polnitve zdravljenih zob, ki sem jih morala končati, drugače dotedanja terapija ne bi bila smiselna. (čez 10 dni sem odšla na letni dopust.) Zato sem prosila našo zobno asistentko naj se opraviči in naslednja dva pacienta prepiše na datum, takoj po dopustu. Sprejela sem odraslega pacienta, ki je čakal že od 8.30 na vstavitev protez. To je Janez Moličnik z Raduhe, ki se je prijavil z dopisnico v zobno ambulanto Ljubno, z željo, da dobi zgornjo in spodnjo delno protezo. Nisva v nobeni sorodstveni zvezi. Citiram: »... Na stolu je sedel starejši pacient, ki mu je merila protezo!« Vsak otroško-šolski zobozdravnik naj bi mesečno imel vsaj 10% svojih zobozdravstvenih storitev — proteti-čnega dela, na odraslih. Naša zobna asistentka je prišla v čakalnico in se vam opravičila. Povedala vam je, da vas bo prenaročila, ker se je nepredvidoma, zaradi kompliciranega posega, pred vami, delo preveč zavleklo, za vami pa so še nuj-nejši pacienti. V naši naročilni knjigi je vaš sin naročen dne 18. 9. 1990 ob 7.30, če ste slučajno spregledali na vašem naro-čilnem kartonu. V vašem članku sledi slikovit opis naslednjih dogodkov, kjer ste sestavljali in oblikovali stavke tako, da so dobili drugačen pomen, takšen, kot ste ga želeli prikazati, z dodatkom pretiravanja in bujne domišljije. Ko je zobna asistentka prenaročila vašega sina na nov datum, ste rekli, kako vam je žal, da niste šli v Kamnik k zobozdravniku. Povedali ste, da vašega sina do sedaj še noben zobozdravnik še pregledati ni hotel. Res sem rekla, da sem le zobozdravnica, ne pa »gospa doktor« in se vam ni potrebno neprestano opra- vičevati, ampak naredite nekaj za svojega sina. Rada bi vas spomnila na »prijeten« obisk vašega moža v naši ordinaciji (istega dne) z arogantnim nastopom in stavki: »Sedaj se bova pa midva nekaj pomenila. Zakaj ste prepisali mojega sina? Kako si upate imeti na stolu starejšega pacienta, če na vratih piše otroško šolska zobna ambulanta. Kje je vaš direktor, da mu povem, kako opravljate svoje delo, saj ima za vas celo Ljubno umazane zobe. Z vami se nimam kaj pogovarjati, šel bom do direktorja in poskrbel za vašo službo.« V članku omenjate tudi pogovor dr. Kolenca z mano, kjer naj bi bili prisotni tudi vi. Tu z vašim razmišljanjem in posploševanjem zaidete v hude obtožbe, žalitve in obrekovanja, pa čeprav pogovoru sploh niste prisostvovali. Najbolje bi bilo, da vas povabim na enotedensko turnejo po Zgornje-savinjski dolini. V ponedeljek in sredo delam v Gornjem gradu, v torek na Ljubnem, v četrtek in ob delovnih sobotah pa v Lučah, ob petkih pa v Gornjem gradu ali na Ljubnem. Teden si lahko izberete sami, da ne bi bil scenarij vnaprej pripravljen. Paciente naročamo že za konec novembra. Z nami boste lahko ves delovni čas. Ogledali si boste lahko vse kartoteke in argumentirali vaše izjave, kako si izbiram paciente po obrazih in sorodstvenih vezah, kako izbiram otroke-paciente, ki imajo vplivne starše. Videli boste lahko, kako se mi ne ljubi delati in se želim znebiti malih pacientov, za katere mi je vseeno. P. S.: Na Ljubnem in v Lučah ni nikoli časa za malico, zato doma pozaj-trkujte! dr. Majd» Gorenjak ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 3. 9. do 9. 9. 1990 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-ur-ne koncentracije SO2 in maksimalne polurne koncentracije SÓ2 v zraku: AMP 3. 9. 4. 9. 5. 9. 6. 9. 7. 9. 8. 9. 9. 9. ŠOŠTANJ 0,00 0.00 0,01 0,10 0,15 0,06 0,08 2 0,00 0,00 0,04 0,59 1,45 0,73 1,02 TOPOLŠICA 1 0,01 0,02 0,01 0,06 0,02 0,02 0,02 2 0,06 0,10 0,03 0,63 0,17 0,06 0,33 VELIKI VRH 1 0,09 0,03 0,02 0,06 0,03 0,03 0,07 2 0,47 0,22 0,07 0,26 0,05 0,27 0,66 ZAVODNJE 1 0,03 0,14 0,05 0,07 0,11 0,02 0,05 2 0,19 0,44 0,20 0,53 0,90 0,07 0,20 VELENJE 1 0,01 0,01 0,01 0,02 0,01 0,02 0,01 2 0,03 0,03 0,04 0,17 0,03 0,11 0,04 GRAŠKA GORA 1 0,00 0,02 0,02 0,03 0,01 0,06 0,03 2 0,02 0,17 0,25 0,43 0,03 0,50 0,34 1 povprečna 24-urna koncentracija SO2 v zraku (v mg/m1) 2 maksimalna polurna koncentracija SO2 v zraku v dnevu (v mg/m') Maksimalna dovoljena polurna koncentracija 0,75 mg S02/m' zraka je bila presežena v naslednjih terminih: 7.9. Zavodnje Šoštanj 7.30 16.30 17.00 17.30 0,90 mg/m' 0,98 mg/m' 1,45 mg/m1 0,91 mg/m' 9. 9. Šoštanj 12.00 1,02 mg/m' Ekološke meritve v juniju in juliju V mesecu juniju in juliju so se meritve EIS TEŠ vršile uspešno na vseh merilnih mestih. Izrednih ukrepov ni bilo. Povprečne mesečne koncentracije SO, v juniju in juliju so precej nižje od koncentracij v kurilni sezoni, vendar so za Šoštanj še visoke. Povprečne mesečne koncentracije SO, v mg/m' so bile: JUNIJ JULIJ VELIKI VRH 0,034 0,037 ŠOŠTANJ 0,051 0,042 GRAŠKA GORA 0,025 0,019 ZAVODNJE 0,034 0,054 TOPOLŠICA 0,019 0,029 VELENJE 0,008 0,009 Povprečne dnevne koncentracije SO, so bile nižje od MIK,, 0,30 mg/m', razen v Šoštanju, kjer so bile povprečne dnevne koncentracije presežene 4. junija in 9. julija 1990. Pregled maksimalnih dnevnih koncentracij po posameznih merilnih mestih (v mg/m'): JUNIJ JULIJ VELIKI VRH ŠOŠTANJ GRAŠKA GORA ZAVODNJE TOPOLŠICA VELENJE 0,18 0,31 0,17 0,16 0,08 0,02 0,13 0,32 0,09 0,16 0,12 0,02 Povprečne polurne koncentracije so presegale MIK,/, 0,75 mg/m', in sicer: Datum Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška gora 4. 6. 9. 6. 14. 6. 22. 6. 28. 6. 30. 6. 5 x 1 X 1 X 1 X 1 X - 1 x - — - 6 dni 9 x . - 1 X - - - Datum Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška gora 1. 7. 5. 7. 9. 7. 16. 7. 17. 7. 22. 7. 30. 7. 3 x 1 X 9 x 4 x 1 X 2 x 1 X 1 X 1 X 1 X - — 7 dni 18 x 2 x 2 x 2 x - - Meritve dušikovih oksidov so potekale v Topolšici in Zavodnjah, vrednosti so pod dovoljeno mejo. Poleti je onesnaženost zraka v Šaleški dolini in njeni okolici zaradi ugodnejših vremenskih razmer bistveno manjša. Vseeno je Termoelektrarna Šoštanj veliki vir onesnaženega zraka, zato se lahko povišane koncentracije SOi pojavijo na vseh merilnih mestih, odvisno od lokalnih in tudi globalnih vetrov. Visoke koncentracije v Šoštanju so se pojavljale pred poslabšanjem vremena, ob približevanju hladne fronte, ko je zapihal jugozahodni veter. Atmosfera je ob takih situacijah labilna, zato se prizemna plast dobro premeša. Onesnažen zrak iz Termoelektrarne Šoštanj najbolj vpliva na svojo bližnjo okolico, višji predeli nad Šoštanjem v teh primerih niso tako onesnaženi. V dneh z visokimi koncentracijami SOj v Šoštanju je bila etnisijä SO, v TEŠ mahjša, fionatfadi pa je deloval nižji dimnik. Onesnaženost zraka v takih situacijah je v \oliki mori odvisna od vremenskih razmer, deloma pa tudi od obratovanja nižjih dimnikov. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE ---,---- objavlja še nekaj prostih mest v naslednjih tečajih: - za MALE ŠOLARJE razpisujemo začetne tečaje NEMŠKEGA in ANGLEŠKEGA jezika, polne igre. glasbe in sproščenega učenja (2 x tedensko po ) uro) - NEMŠKI JEZIK za učence 1. in 2. razred» (začetni tečaj 2 x tedensko po 1 uro) - NEMŠKI JEZIK za učence 3. in 4. razreda (začetni tečaj 1 H x tedensko po 2 uri) - IZPOPOLNJEVANJE V ANGLEŠKEM JEZIKU - kon-ver/acija za učence 5., 6., 7. in 8. razreda (1 x tedensko po 2 ^^ j i1 uri) : " v ' ìM^-i-: ^.r Z veseljem vas pričakujemo! ® 854-539 do 20. 9. 1990 DELAVSKA UNIVERZA VELENJE [■■■■■■■■■■■■ii ■ S I p i : ; LICITACIJA OSNOVNIH SREDSTEV Komisija za licitacijo OS GIP*Vegrad razpisuje licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: NAZIV ŠT. OS IZKLICNA CENA 1. Rezkar Festo 12068 4.200,00 2. Rezkar Festo 12067 2.000,00 3. Žaga elek. krožna Matel 14308 8.000,00 4. Stroj brusilni za parket 8275 2.500,00 5. Telef. centrala tip SATC 4/30 11500 650,00 6. Razmnoževalni stroj Rex Rotary 11201 3.000,00 7. Kalkulator električ. Thoshiba 11200 20,00 8. Računski stroj Facit 11197 30,00 9. Vitla železna 8686 300,00 10. Elek. motor (žaga) VS 31 WB 14331 3.000,00 Licitacija bo 21. 9. 1990 ob 12.00 uri na obratu Lesna v Ljubnem ob Savinji. Ogled osnovnih sredstev bo možen 21.9. 1990 od 10.00 ure dalje. Uro pred licitacijo interesenti položijo 10% varščino izklicne cene OS. Prometni davek plača kupec. Kupec je dolžan kupnino plačati najkasneje v treh dneh, v nasprotnem primeru varščina zapade v korist Vegrada. Računalnižki inženiring, d.o.o. p.p. 110, Efenkova61 63320 Velenje, Jugoslavija tel.: (+63) 851 610, fax: (+63) 856 794 »Iščemo delavca za opravljanje knjigovodskih in administrativnih del. Zaželjene so izkušnje na področju knjigovodstva, in računovodstva in poslovne korespondence, ter znanje nemškega ali angleškega jezika. Pisne vloge oddajte v osmih dneh na naš naslov.« AVTO MASTNAK Partizanska 7, Velenje vam sedaj nudi tudi RENT A CAR usluge po konkurenčnih cenah. Na zalogi imamo tudi avtomobilske gume, opravljamo montažo in uravnovešenje koles, pranje motorja in podvozja, menjavo olja in oljnih čistilcev. Za vse usluge in nakupe vam omogočamo obročno plačilo. Pokličite po telefonu 855-380, obiščite nas! zavarovalna skupnost triglav n. sol. o., LJUBLJANA OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. - 63001 Celje, Mariborska cesta 1 Odbor za delovna razmerja Zavarovalne skupnosti Triglav, območna skupnost Celje objavlja prosta dela in naloge zavarovalnega zastopnika za zastop Velenje—Šalek Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo srednjo strokovno izborazbo (V. stopnje) in eno leto delovnih izkušenj ali da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnje) in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na področju zastopa. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Celje Mariborska cesta 1, 63001 Celje O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od dneva izbire. Trgovsko podjetje p. o. "Savinjski magazin Žatee" Šlandrov trg 35 - 63310 2alec I L, Bela tehnika Gorenje, akustika, pohištvo, tekstil, gospodinjske potrebščine, kolesa, motorji, opeka, stavbno pohištvo, vodovodni material in seveda tudi OZIMNICA Vse to vam nudimo na potrošniško posojilo na 3, 4, 5 ali 6 mesecev brez pologa in s samo 3% mesečno obrestno mero. V prodajalnah SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC vas pričakujemo! Barbi Prodajalna tekstilnega in galanterijskega blaga ter modnih dodatkov Milena Pavlin Mozirje, Savinjska 22 Telefon: 063/831-119 vam nudi najnovejša modna oblačila, predvsem za nežnejši spol po konkurenčnih cenah. PONUDBA MESECA: — otroške jeans hlače od 4 do 16 let že od 170 din — moške srajce od 250 din — veliko izbiro modnega spodnjega perila, bižuteri-je, ročnih pletenin ... V JESEN Z MODNIM PRIDIHOM - Priporočamo se za obisk vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure! Zasebna trgovina »PRIMA« Velenje, Partizanska 65 (Pesje) vam nudi veliko izbiro metrskega blaga in volne po izredno ugodnih cenah. Obiščite nas in prepričajte se, kje se kvaliteta prodaja najceneje. Kozmetični salon IRIS Cesta 1/8, Velenje Telefon: 063/856-837 ŽELITE BITI LEPŠE, VITKEJŠE? Odslej vam poleg nege z MYOLIFTOM nudijo v salonu IRIS NOVOST — lasersko nego obraza in telesa! Odlično vam bodo pozdravili akne, brazgotine, strije, zmanjšali gube, odstranili gubice okrog oči, učvrstili prsi, odstranili ce-lulit, bradavice in vtetovirana znamenja ter vas rešili odvečnih kilogramov. Nudijo vam tudi dermatološke preglede in nasvete! Pokličite, naročite se po telefonu 856-837! NOVO!!! RENT A CAR f usluge vam nudi Avto Mastnak, Partizanska 7, Velenje, po zelo konkurenčnih cenah in obročnim odplačilom brez obresti. Informacije po tel. 855-380 CENIK Tip vozila Valuta Dan Vikend Teden - Dod. Km dan Renault 4 Jugo 45 Din 130- 260— 780- 1,40- 397— Zastava 101 Zastava 128 Din 180- 360— 1080- 1,80- 480- Lada niva Din 300- 600- 1800- 3,10- 920— Renault 25 GTX 500- 1000— 3000- 5,00- 1580- PAVŠAL Renault 4 Jugo 45 Din 600- 1200- 3600- - 1800- Zastava 101 Zastava 128 Din 700- 1400— 4200- - 2100- Lada niva Din 800- 1600- 4800- - 2400- Renault 25 GTX 1,300- 2,600— 7,800- - 3000— PRIKOLICA ZA VLEKO PRIKOLICA TOVORNA 1 tira = 100,00 1 dan 500,00 1 dan 200,00 SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062 — 511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. .ost vas vabi v soboto, 15. 9. ob 20. uri na VINSKO TRGATEV — MITO TREFALT, »družabne igre in humor« in v nedeljo, 16. 9. ob 18. uri bo nastopil VLADO KALEMBER Za dobro voljo bo poskrbel ansambel ŠARM! Prireditev bo »pod šotorom«. Za pod zob si bomo privoščili odojka in še marsikaj. .. Pridite, ne bo vam žal, nagrade so zelo vabljive! Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja plošč in kaset klasične glasbe Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini Galerija Kolar, Šolska ulica 5, 62380 Slovenj Gradec, Jugoslavija, telefon (9938) 0602/44-044 Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje SPOSTOVANI KUPCI! MERCATOR - ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE vam v vseh svojih 29-tih trgovskih poslovalnicah, posejanih po območju občine Mozirje nudi nakup ozimnice in kurjave — do višine 8.000 din za: — svinjske polovice — krompir, papriko, zelje, — vloženo zelenjavo ... — rjavi premog in lignit NA 4 OBROKE BREZ POLOGA IN BREZ OBRESTI!! Za nakup ozimnice — pohitite, kupite ugodno v prodajalnah MERCATOR — ZKZ Mozirje! ČETRTREK PETEK 13. SEPTEMBRA ■ 14. SEPTEMBRA SOBOTA 15. SEPTEMBRA NEDELJA 16. SEPTEMBRA PONEDELJEK 17. SEPTEMBRA TOREK 18. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 IfV SLOVENIJA 1 BTV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 ITV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Grizli Adams, 22. del ameriške nanizanke. 9.25 Šolska TV — Otrok in šola: Ali sem dovolj radoveden, 2/4 10.05 Kruh skozi stoletja: Kruha in iger, 2/5 10.30 Muzzy in Gondoland, angleščina za najmlajše, 1/20 10.45 Slovenci v zamejstvu . 11.15 Zakon v Los Angelesu, 15. del ameriške nanizanke 12.00 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 15.30 Žarišče, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV — otrok in šola: Ali sem dovlj radoveden, 2/4, ponovitev 17.40 Kruh skozi stoletja: Kruha in Iger, 2/5 18.05 Muzzy in Gondoland, angleščina za najmlajše, 1/20, ponovitev 18.25 Spored za otroke In mlade 18.35 Čudežna leta, angleška nanizanka, 13/18 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 0. Osetinski — I. Nehorošev: Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka, 6/9 21.30 Tednik 22.35 Tv dnevnik 3 22.55 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 2/13, Srce mesta, ameriška nanizanka, 9/13 00.10 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo. angleška nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Odlagališče jedrskih odpadkov — 2., zadnji del poljud-noznansvene oddaja. 21.00 Mali koncert nagrajencev glasbe Slovenije; Simfonični orkester srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, dirigira Franci Rizmal. 21.10 Afera prisluškovanja, dokumetnarna oddaja TV Sarajevo, 2/4. 21.40 Svet na zaslonu. 22.10 Satelitski programi — poskusni prenosi. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Trideset let šolske televizije (do 14.35). 14.45 Poročila. 14.50 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.40 Majske igre, oddaja za ptroke. 18.20 Številke in črke, kviz. W40 Poročila v nemščini. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 11.30 Tv dnevnik. 20.00 Spektar, politični magazin. 21.05 Zabavni spored. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Program plus, nočni spored. 0.40 Poročila. HTV 2 17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Dalmacija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tenis: Monika Seleš — Sanchez, prenos. 21.30 Poročila. 21.35 V gori raste zelen bor, jugoslovanski film. 21.35 Tv razstava. 21.45 Tuja zabavna oddaja. SATELITSKA TV SAT 1 « Te 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.25 Sose-" son in Carson, Zdravje. 10.05 eleshop. 10.30 Nori Teodor, zabavna igra. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Kuhajte, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T.J. Hooker. 21.00 Kariera, francosko-nemška komedija, 1966. 22.45 Poročila. 22.55 Peklenski krog strahu, serija. 23.45 Zgodovina fllma.O.OO Eden-nobeden — 100.000. 0.30 Šepetanja. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Novo v kinu. 11.05 Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat In lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež, serija, osmi del. 16.00 Murphyjev zakon, seriia. 16.40 oca. 18." ponovitev, ročila. 19.10 Moški za šest milijonov Tvegano! 17.00 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Po- dolarjev. 20.00 Delo na črno. 21.00 Teen wolf, ameriški film, 1985. 22.35 Poročila. 22.50 Lov na zajce 2, izraelska komedija 1983. 0.10 Maščevanje iz zapora, ameriška kriminalka 1970. SPO 13.00 Polo. 14.00 Motociklizem, Nürburgring. 15.00 Hokej. 16.00 Raft Ra-cing. lf00 SP v ženski odbojki. 18.30 Novice. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Motociklizem. 22.00 Ameriški nogomet (kick of classic). 23.30 Nogomet. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Mi*. 17.30 On the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Moja draga tajnica, ameriška komedija, 1948. 22.00 Poročila. 22.15 Vprašanje časti, ameriški film, 1982 (Ben Gazzara, Paul Sorvino). 0.15 Poročila. 1.30 Mix. TELECLUB 11.00 Karate Tiger 3, ameriški film o kick bokserjih, 1988. 14.00 Philadel-fijski poskus, ameriški znanstvenofantastični film. 1984. 16.00 Gorile v megli, ameriški film, 1988. 18.10 Noč generalov, angleško-trancoski film, 1966. 20.30 Policist Nico, ameriška kriminalka, 1987. 22.15 Nebeški norec, ameriška komedija. 1983. 23.40 Smrtonosna odprava. ameriški agentski film, 1988. 8.50 Video strani 8.00 Kljukčeve dogodivščine: Čudežna pošiljka, 3. del 9.10 Delfin Flipper, ameriška nanizanka 9.30 Odlagališče jedrskih odpadkov — 2., zadnji del poljudnoznanstvene oddaje 10.00 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 2/4 10.30 O. Osetinski — I. Nehorošev: Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka, 4/9 11.35 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Svet na zaslonu, ponovitev 15.05 Žarišče, ponovitev 15.05 Sova: ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade — Gradovi na slovenskem 1/13, ponovitev 18.35 Pet prijateljev, angleška nanizanka, 13. del 10.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 V 80 dneh okoli sveta, angleška dokumentarna serija 6/17 21.50 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 18/42 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Spomin na očeta štajerskega vinogradništva nadvojvodo Janeza 22.50 Sova — Družinske vezi, ameriška nanizanka, 2/24, Ciklus filmov J. Frankenheimerja, Vnovič rojen, ameriški film TV SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli — ansambel Mare-la, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 21.10 Veliki dirigenti — Kara-jan v Salzburgu. 22.35 Vprašajte Zis. 23.35 Satelitski programi — poskusni prenosi. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar 10.00 Trideset let šolske televizije (do 14.35). 14.45 Poročila. 14.50 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni forum. 17.50 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Poročili v nemščini. 18.45 Taxi, humoristična nanizanka. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Popolni špijoni, filmska nanizanka. 20.55 Split 90, koncert Vice Vukova. 21.40 Iv dnevnik. 22.00 Magazin kulture. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Program plus, nočni spored. 01.15 Poročila. 01.20 Extra program plus. HTV 2 17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Panorama 15, kronika in regionalni spored Reke. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Skrivnosti bratstva — prostozidarji. 20.50 Poročila za gluhe. 21.00 Vprašajte zis. 22.00 Retrospektiva filmov A. Marksa: Morja. 22.35 Odrasel si fant, ameriški film. SATELITSKA TV SAT 1 RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Ragazzi. ) Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Klasika. 13.00 Bogat injep, 205 nadaljevanje. 13.25 irba ngl hy. 1 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, Santa 14.10 Springfieldova zgodba, nadaljevanje. 14.55 Oče Murphy. 16. Barbara, 390 nadaljevanje. ............"a, 1076 zgo Zdra ravje. 16.00 .40 Tvegano! 17.10 ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 Prva skupina, serija. 20.00 Boj proti mafiji (Wiseguy). 21.00 Umor je njen konjiček. 22.00 Nogomet. 22.50 Poročila. 23.00 Neusmiljena senca, ameriška kriminalka, 1983. 0.30 Umor na Temzi, angleško-kanadska kriminalka. L T I«] TI i — 15.00 SP v aerobiki. 16.00 Magazin za deskarje. 16.30 Raft racing. -(7.00 SP v ženski odbojki. 18.30 Pregled. 19.00 Novice. 20.00 Motociklizem. 21.00 Wrestling. 22.30 Novice. 23.00 Trax. 1.00 Eurosport News. T 8.20 8.30 9.00 9.15 9.40 9.45 10.00 10.45 11.15 13.35 14.15 15.55 16.25 17.00 17.05 18.25 18.40 19.10 19.30 19.59 20.20 20.35 21.35 22.10 22.30 1.20 Video strani Nemščina, 13. lekcija Radovedni Taček: Karta Čebelica Maja, 2/18 Zlata ptica: Bedin in Bedina Čudežna leta, angleška nanizanka, 13/18 Zgodbe iz školjke, 10. oddaja Naša pesem 90, oddaja Video strani Karavana zapravljivčkov: Nogometni stadion, zabavnoglasbena oddaja, 1/8 Imeli bodo glasbo, ameriški čb film Žarišče, ponovitev Sova — ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Pogledi — iz zgodovine slovenskih knjižnic ZBIS: Južni križ Zdravila, izobraževalna oddaja, 1/7, ponovitev Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Euromusical, zabavnoglasbena oddaja, 2. del Kratka raziskava o kruhu, dokumentarna oddaja Tv dnevnik 3 Sova: Srce mesta, ameriška nanizanka, 10/13, V temi, ameriški film, Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 2/25 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Pr. 19.30 Tv dnevnik, ffl.15 Filmske uspešnice — Umor v Spalniku, francoski film. 21.45 Večer s Tino Turner, posnetek koncerta. 22.45 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.2S Tv koledar. 9.35 Čebelica Maja, ponovitev risane nanizanke. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda. 12.30 Televizijski družinski magazin. 14.30 Lassiev sin, ameriški film. 16.00 Kritična točka. 17.00 Oddaja narodne glasbe. 17.30 Kukavičja ulica, filmska nanizanka. 18.20 Sedmi čut. 18.30 Prisrčno vaši. 19.15 Poročila v nemščini. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Največji rop stoletja, angleški film. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Športna sobota. 22.20 Poročila v angleščini. 22.25 Program plus, nočni spored. 0.35 Poročila. 8.40 Video strani 8.50 Živ žav 9.40 Pet prijateljev, angleška nanizanka, 1/13 10.05 Gradovi: Neme priče preteklosti, 1/13 11.00 Allo, allo, angleška nanizanka, ponovitev 11.25 Domači ansambli — Ansambel Slovenski muzikanti 12.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 13.00 Video strani 13.30 Video strani 13.40 J. Marek: Praški panoptikum, češkoslovaška nanizanka, 10. del 14.30 Euromusica, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Zlobna gospa, angleški film 18.50 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Abdulah Sidran: Vrnitev Kate-rine Kožul, nadaljevanka HTV, 1/3 21.10 Zdravo 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 Sova — Dogie Howser, 3/13, Srce mesta, ameriška nanizanka 0.05 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za JLA in Ko se korenin zavemo, dokumentarna oddaja. 14.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Čutila, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/7. 20.30 Volite mene, dokumentarna oddaja. 21.10 Le Cor-busier, dokumentarna oddaja, 2/3. 22.05 SP v padalstvu, posnetek iz Lesc. 22.35 Športni pregled TV Titograd. 9.20 Pregled programa. 9.25 Poročila. 9.30 Smrkci. 9.55 Nedeljski magazin 10.55 Koncert v dvorani Lisinskega. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poslovna žena. 13.50 Poročila. 13.55 Nedeljsko popoldne. 15.55 Svet narave. 16.45 Poročila za tujce. 16.50 The Co-urtship of Eddies Father, ameriški film. 18.45 Smrkci. 19.10 Tv sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Denar, serija. 21.30 Zabavna glasba. 22.00 Dnevnik. 22.20 Športni pregled. 23.05 Poročila za tujce. 23.10 Program plus (Alo, alo, Sin z otoka, Zodiakovi znaki). 1.20 Poročila. 1.25 Ekstra program plus. HTV 2 14.10 Tv koledar. 14.20 Igre brez meja, finale, ponovitev. 16.20 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 18.30 Suma, spored za otroke. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Krapina 90, Festival kajkavskih popevk, prenos. 22.15 Poročila. 22.20 Tv feljton. SATELITSKA TV HTV 2 10.30 Pregled programa 10.35 Tv koledar. 10.45 Poročila. 10.50 Program plus, ponovitev. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Dnevnik (TV Skopje). 20.00 Igre brez meja, reportaža. 21.30 Poročila. 21.35 Muzej sodobne umetnosti: Herbert List. 21.45 Velike avanture. 22.35 Argumenti II. SATELITSKA TV SAT 1 SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Potova- nja, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Kigh Cnaparral 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Mini Max. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Sandokan in leopard, itali-lansko-nemški film, 1964. 23.10 Poročila. 23.20 Potovanje z ljubeznijo in smrtjo, ameriški film, 1969. 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angeli za Čarlija. 9.25 Horoskop. 9.30 Gospodarski magazin. 10.05 SAT 1 televizijska trgovina. 10.30 Ghostbu-stersi. 11.00 Sandokan in leopard. 12.45 Družina Foerstein. 13.15 Fuzzy. 14.10 Sherlock Holmes in dr. Watson. 14.40 Kuhinja. 14.50 Na lepi modri Donavi, avstrijski film, 1954. 16.30 Znanost. 16,40 Novice iz filmskih platen. 17.05 Sanjska potovanja. 17.35 Poročila. 17.45 Kviz. 17.50 Fantazijski otok, serija. 18.45 Poročila in vreme. 19.05 SAT 1 klub. 20.00 Stingray, serija. 20.55 Šport. 21.00 Jake in McCa-be, serija. 21.55 Poročila. 22.05 Mili- Iardni možgani, angleški film 1967. I.00 Štirje ostanejo na cesti, kriminalni film 1954. 8.05 Družina Feuerstein. 8.30 Fantastični otok. 9.20 Kuhinja. 9.30 Filmske nor L. . -non novice. 10.00 Šport. 10.30 Sanjska 9.25 Horoskop 9.30 potovanja. 10.55 Oddaja o cerkvi. 11.00 Na lepi modri Donavi. 12.40 Družina Feuerstein. 13.10 Bonanza. 14.00 Prosti čas. 14.10 Glavica, glavica. 14.35 Batman. 15.25 Prepir zaradi Jolante, nemški film, 1934. 17.10 Prekletstvo pred ognjem, ameriški film, 1952. 18.45 Poročila. 19.05 Hawk. 20.00 Maščevanje Sandokana. 21.35 Poročila in šport. 22.00 Otok galebov, IV. 23.00 Zaporniki v Alcatrazu, ameriški film, 1961. RTL PLUS RTL PLUS 7.30 Tammy. 8.00 Risanke. 9.35 Kiack. 10.50 Pravljice iz vsega sveta. 10.45 Ve se. 11.00 Sebastian in vrabec. 12.30 Dežela Sarlerjev. 13.00 Flinstonkitz. 13.25 C.O.P.S. 13.50 Te-enage Muttant Hero Turtles. 14.15 Dekleta. 15.10 Mož iz Atlantisa. 16.05 Rengerji. 16.55 Angel se vrne. 17.45 ' • "8.15 " ...... 10 Nogo 20.15 Črni pirati iz Malezije, italijanski film. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Eva Nera — gola plesalka s kačo, itali-ianski erotični film. 0.40 Idealni za-on, nemški erotični film, 1967. Prelepa leta. 18. T5 Fawity Hotel. 18.45 RTL aktualno. 19.00 Nogomet. 9.30 Hudič z Mühlenberga, vzhodno-nemški pravljični film, 1054.11.00 Teden z Gerbesovo. 12.05 Lepa leta. 12.30 Opoldanska klasika. 13.00 Scrable. 13.15 Moj oče je vesoljec. 13.35 Družina Munster. 14.05 Ultra-man. 14.30 Deklica Irena, nemški film, 1936. 16.15 Aličin poker, vestem, 1986. 17.45 Umetnost. 17.50 Domače melodije. 18.45 poročila. 19.10 Dan kot noben drugi. Potovalni kviz. 20.15 Poletni blues, izraelsko-nemška komedija, 1988. 21.45 Spie- §el tv. 22.20 Prime tirne — nočna Iz-aja. 22.40 Tuti fruti. 23.40 Kriminalna zgodba. 0.30 Serija Rose, (Augustl-na). 0.55 Hotel Fawity. i? ki tmnmi stralije, tenis Ženeve, atletika). 13.00 Tedenski pregled. 13.3Q Sobotni program (triatlon, tenis iz Ženeve, motodirke iz Belgije). 19.00 Trucks. 20.00 Odbojka, finale SP iz Tokia. f1.00 Motoristika. 22.00 Boks. 23.00 tudentsko prvenstvo. 24.00 Tenis iz Ženeve. 19.00 Avstralski nogomet. 20.00 Špi §ra 3.00 Tenis iz Ženeve. 24.00 Finale panski nogomet. 22.00 Velika na-rada Avstralija, dirka motorjev. iz Zei ------ ■ mladinskega cupa. 8.50 Video strani 9.00 Nina in Ivo, 8/8 9.15 MPF Celje 83: Mednarodno tekmovanje, 3. del 9.45 Utrip, Zrcalo, Mernik 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Zdravo, ponovitev 18.30 Radovedni Taček: Lonec 18.45 Čebelica Maja, risana serija, 3/18 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 O. Braaten: Odpoved, norveška drama 21.15 Osmi dan 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Portret slovenskega glasbenika — Bogo Leskovic 23.05 Sova — Alfred Hltchcock predstavlja, ameriška nanizanka, 3/16, Srce mesta, ameriška nanizanka, 12/13 0.20 Video strani TV SLOVENIJA 2 I Satelitski programi 5as zaprek v Airu, po- poskusni 20.55 17.1 prenosi. 19.00 ljudnoznanstvena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Karavana zapravljivčkov. Bled — zabavnoglasbena oddaja, 2/8. 22.00 Igre brez meja, zabavna oddaja TV Beograd, 9/9. 9.10 Pregled programa. 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Otroška serija. 9.45 Radost Evrope, nato šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Velike avanture. 13.00 Risanka. 13.20 Denar. 14.45 Poročila. 14.50 Program Plus, ponovitev. 17.00 Dnevnik. 17.20 Ura s trobento. 18.05 Radost Evrope. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Teledish. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Vročica dneva, angleška drama. 21.55 Zunanja politika. 22.25 Dnevnik. 22.45 Poročila za tujce. 22.50 Program Plus (Kavarnica Na zdravje, Profesionalci, škandali, 1. del). 1.00 Poročila. HTV 2 17.10 Pregled programa 17.15 Poročila. 17.20 Tv koledar. 17.30 Morje. 18.00 Hrvatska v besedi in sliki. 19.30 Dnevnik (TV Sarajevo). 20.00 Svet športa. 20.50 Poročila. 21.00 Intervju: Don Branko Sbutega. 22.00 Suhec, ameriški film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s SAT 1. 8.30 Poročila. 8.35 Sosedje. 9.00 Poročila. 9.05 Carson & Carson. 9.50 Potovanja. 10.00 Poročila. 10.05 Teleshop. 10.30 Pobeg pred ognjem, ameriški film, 1952. 12.15 Kolo sreče, ponovitev. 13.00 TV borza. 14.05 Kazimir & Co. 14.30 Gospodinjstvo. 14.40 Carson & Carson. 15.30 2aljubljen v čarovnico. 15.55 Teieshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Vreme in poročila. 20.00 Traper John, M.D.. 20.55 Poročila. 21.00 Josephina in moški, angleški film, 1955. 22.45 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Buffalo Bill in Indijanci, nato ponovitve. RTL PLUS 12.30 Opoldanska klasika. 13.00 Bo- ?at in reven. 13.25 Kalifornijski klan. 4.10 Springfieldska zgodba. 14.55 Bogat in reven. 15.45 Poročila. 16.00 Potnika v času. 16.40 Tvegano. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Iz Zvezdne doline. 17.55 Poročila. 18.00 Kalifornijski klan. 18.45 Poročila. 19.10 Prva ekipa. 20.00 Airwolf. 20.55 Poročila. 21.05 Nebeški psi iz Boragore. 22.40 Deset pred enajsto. 23.05 Poročila. 23.15 Šansa za ljubezen. 23.45 Magazin M. 0.20 Catcn up. ""•MHJ-M, 13.00 Surferski magazin. 13.30 Nedeljski šport (dirks z motorji iz Av-nis iz Ze 15 2.00 Avstralski nogomet. 13.00 ;panski nogomet. 15.00 Dirke motorjev. 16.00 lenis. 18.00 Dan na obali. 19 00 Novice. 20.00 SP snookerjev. 21.00 Dokumentacija. 22.00 Boks. 23.00 Dirke motorjev. 24.00 Ameriški nogomet: Oklahoma—Ucla. 1.30 Novice. Emrmma h.IJ^mji.-U» 7 fin Havhrpat fi in Mi* 17 infìntilo ■'"I™ ■ 1 Emma rmrrrz 7.00 Viaeocomic. 9.00 Mix. 11.00 Ko- 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 On the Air. 19.50 Poročila. 20.00 Mix. 21.00 Koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Koncert. 23.15 Snub. 23.45 Mix. 10.30 Infošov 11,00 Georgija, avstralska psihološka kriminalka. 1989. 13.30 Infošov. 14 00 Laž, vojna in smrt, ameriška kriminalka, 1988. 16.00 Zmagoslavje moža, imenova- nega Konj, ameriški film, 1981. 17.45 Infošov. 18.00 Čarovnica Sabba, italijanski film, 1987. 20.00 Vesoljski policist L.A. 1991, ameriški znanstvenofantastični film. 1988. 21.35 Nič več seksa, ameriški film, 1988. 23.05 Angel, ameriška socialna drama,. 1983. 0.40 Mondo "Topless, ameriški erotični šov, 1987. 7.00 Videokomik. 9.00 Mix. 17.00 Video moda. 17.30 Koka kola euroshart. 18.00 Vreme. 18.05 Mix. 19.00 Ultrasport. 21.00 Angel, moj dolžnik, ameriški film. 22.30 Cona somraka. 23.25 Grad Fu Manche. 11.00 Bye, bye baby, italijanski erotični film, 1987 14.00 Cas brez kril, ameriški thriller, 1988. 16.00 847-let strahu, ameriški fi!m. 1988. 18.00 Pranje možganov, ameriški film. 1981. 20.00 Ewoksi, ameriški film, 1984. 21.35 Coup zakonskega moza, ameriška komedija, 1986 23.10 Obračun, ameriški thriller, 1986 0.30 Ukradi nebo, ameriški film. 7.00 Viaeocomic. 9.00 Mix. 11.00 Koka kola eurocards. 11.30 Cerkev 12.00 Mix. 13.30 Hallo Helo. Helo Austria, hello Vienna. 14.00 Mix. 15.00 Magazin. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E. R. F. 17.30 Magazin. 18,00 Financial Times Bussines Weekly. 19.30 Videomoda. 20.00 Dandy in Cul-hane. 20.55 Vreme. 21.00 Kapetan Scarlet, nato Mix. rrnm 11.00 Dirka s smrtjo, švedski thriller, 1989. 14.00 Resnične zgodbe, ameriška satira, 1986. 16.00 Učenci, Shakespeare in karibika, ameriški pustolovski film, 1988. 18.00 Biggelsov učinek. angleška komedija, 198S. 20.00 Tequilla, Sunrise, ameriški thriller, 1988. 22 00 Milagro, ameriški film, 1988. 23.55 Odkrita ženska, francoska erotična melodrama, 1984. 8.50 Video strani 9.00 Zgodbe iz školjke, 11. oddaja 9.35 Šolska TV — Portreti znanstvenikov: Pierre Fermai, 3/6 10.00 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 3/12 10.15 Nemščina, 14. lekcija 10.45 Sedma steza, športna oddaja 11.05 Osmi dan 11.50 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Nemščina, ponovitev 14. lekci-i? 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV — Portreti znanstvenikov — Pierre Fermai, 3/6 17.35 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 3/12 18.05 Zlata ptica: Srajca zadovoljnega človeka 18.10 Kultura vina — Weinkultur In spomini na »očeta štajerskega vinogradništva« nadvojvodo Janeza 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 P. Mugla: Zmaga, Italijanska nadaljevanka, 2/4 Festivalska noč gostov — Melodije morja in sonca Portoroža 90, 2. del 21.50 Tv dnevnik 3 22.10 Sova: Dekameron, slovenska nanizanka, 3/14 Srce mesta, ameriška nanizanka, 13/13 TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.10 Svet športa, oddaja HTV. 19.00 Slovenski ljudski plesi — Koste 1. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Gradovi: Kje so nastajali naši prvi gradovi, 2/13, 21.05 Umetniški večer — John Huston, dokumentarni film. HTV 1 12.00 Poročila, nato ponovitve. 17.00 Dnevnik. 17.20 Družinske teme. 17.50 Otroška oddaja. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Loto. 20.05 Lorca — smrt pesnika, serija. 21.10 V ospredju, kontaktni program. 22.40 Dnevnik. 23.10 Poročila za tujce. 23.05 Program plus. (Dvoie, Skrivnostna India, Profesionalci, škandali, 2. del). 1.15 Poročila. HTV 2 17.40 Pregled programa. 17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar. 18.00 Hrvatska v besedi in sliki. 19.30 Dnevnik (Tv Slovenija). 20.00 Zabavni torek. 21.00 Poročila. 21.05 Eric Satie: Gymnope-die. 21.10 Vsi so otroci boga, ameriški film. 22.40 Potepam se in snemam 23.10 Dom Bernarde Albe, posnetek z Bitefa. Opomba: Napovedan je prenos iz Tokia, ob 12.50: proglasitev mesta letnih olimpijskih iger. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s SAT 1. 8.30 Poročila. 8.35 Sosedje. 9.00 Poročila. 9.05 Carson 8i Carson. 9.50 Test. 10.00 Poročila. 10.05 Teleshop. 10.30 Josephina in moški. 13.00 Tv borza 14.05 Kazimir & Co. 14.30 Denar. 14.40 Carson & Carson. 15.30 Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Auto. 18.45 Poročila in vreme. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila In vreme. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne ribe. 20.55 Poročila 21.00 Bela zatemnitev, ameriški film, 1974. 22.35 Poročila. 22.45 Spiegel tv. 23.15 Kino novice. 23.45 5 — vesoljci se bodo vmili. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.35 Tv butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.00 Potovalni kviz. 11.00 Umetnost. 11.05 Tv butik. 11.30 Tvegano. 12.00 Vroča cena. 12.30 Klasika opoldne. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Kalifornijski klan. 14.10 Springfieldska zgodba. 14.55 Bogat in reven. 15.45 Poročila. 16.00 Buck Rogers. 16.40 Tvegano. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Zvezdna dolina. 17.55 Poročila. 18.00 Kalifornijski klan. 18.45 Poročila. 19.10 Knight Rider. 20.00 Prikupna dekleta v vojski, francoska komedija, 1978. 21.45 Ek-spolzivno. 22.30 Poročila. 22.40 Thunder I., italijanski film, 1983. 0.00 Nemoralni Mr. Teas, ameriški erotični film, 1959. EUROSPORT 12.00 Surferski magazin. 12.30 Športni bilten. 13.30 Snooker. 14.30 Boks. 15.30 Dirke motociklistov. 16.30 Vod- no smučanje. 17.30 Mednarodni mo-i šp inje iz la. 21.00 Bilten. 22.00 Wrestling. 23.00 tocilistični šp ort. 18.30 Španski goli. 19.00 Poročila. 20.00 Jadranje iz Ki« 8.30 Mix. 16.00 Vroča linija. 17.00 On the Air, neposredno. 18.30 Modra noč. 19.30 Poročila. 19.45 Videoklip-si. 20.00 Mix. 21.00 Super počitnice. 21.30 Desert Mission, 1. del. 22.00 Poročila. 22.15 Hoolywood. 23.15 Turistični magazin. 23.45 Eurochard. 0.15 Poročila. 0.30 Mix. TELECLUB 11.00 Potovanje v Tarzanijo, ameriška komedija. 1988.14.00 Princ iz Za-munde, ameriška parodija. 1988. 16.00 Satisfaction, ameriška komedija, 1987. 18.00 1984, angleški film, 1984 20.00 Opolnočna dirka, ameriški film. 1988. 22.05 Nebeški cepec, ameriška komedija, 1983 23.30 Karate tiger III., ameriški film, 1988. Motošport. 24.00 Golf, Lancome Trophv iz Franciie. 1.00 Poročila. HIIJ j-HIM'l.'IJ 8.30 Mix. 16.00 Vroča linija. 17.00 On the Air 18.30 Modra noč. 19.30 Poročila. 19.45 Glasba. 20.00 Ultrašport. 22.00 Poročila. 22.15 Uitrašport. 0.15 Svetovne novice. 0.30 Modra noč. TELECLUB 11.00 Smrtna misija, ameriški film, 1988. 16,00 Sixpack, ameriški film. 1982. 14.00 Zadnja plast, ameriška melodrama, 1984. 18.00 Ph ski poskus, ameriški thriller, 20.00 Cheerballs, ameriška komedija, 1984. 22,00 Kača v mavrici, ameriški film, 1987. 23.35 Nico, ameriški thriller, 1987. SREDA 19. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Živ žav, ponovitev 9.50 O Braaten: Odpoved, norveška drama 10.55 P. Mujia: Zmaga, italijanska nadaljevanka, 2/4 11.40 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Volite mene, dokumentarna oddaja 17.45 Po sledeh napredka 18.15 ZBIS: Rijoča kost 18.25 B. Jurca: Beli konjič, 1. del lutkovne igrice 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Recital Marjane Lipovšek — slavnostni koncert ob 130-le-tnici rojstva Huga Wolfa, prenos iz CD 21.10 Film tedna — Afriška kraljica, angleški film 22.50 Tv dnevnik 3 23.10 Videogodba 23.55 Sova — Alf, 3. del ameriške nanizanke, Ljubezen pa taka, angleška nanizanka, 1/13 1.10 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Trenutki odločitve: Žrebanje za Ol 96. 18.30 Mostovi. 19.00 Zdravila, izobraževalna oddaja, 2/7. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Športna sreda. 21.50/22.30 Svet poroča. HTV 1 9.10 Pregled programa. 9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Šolski program. 12.00 Poročila, nato ponovitve. 17.00 Dnevnik. 17.20 Petar Hektorovič I. 17.50 Zaks in mali princ, otroška serija. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Življenje je življenje. potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.45 Dnevnik. 23.05 Poročila za tujce 23.10 Program plus (Kavarnica Na zdravje, Inšpektor Morse, Portreti: De Gauile, 1. del). 1.20 Poročila. 17,40 Pregled programa. 1 7.45 Poročila. 17.50 Tv koledar. 17.55 Nogomet. Atalanta—Dinama in Crvena zvezda. Grashopers. 19.30 Dnevnik (TV Skopje). 19.55 Nocoj 20.00 Športna sreda, nato poročila. 23.10 Kronika Bitefa. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s SAT 1. 8.30 Poročila. 8.35 Sosedje. 9.00 Poročila. 9.05 Carson & Carson. 9.50 Gospodinjstvo. 10.00 Poročila. 10.05 Teleshop. 10.30 Bela zatemnitev. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Lutke. 14.30 Zdravje. 14.40 Carson & Carson. 15.30 Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Neumni Divji zahod, 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Živali. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila in vreme. 20.00 Mike Hammer. 20.55 Poročila. 21.00 Na svidenje do ponedeljka francosko-kanadSKi film, 1972. 2Ž.50 Poročila. 23.00 Barquero, ameriški vestem, 1969. 0.40 Mike Hammer, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija, nato ponovitve. 13.00 Bogat in lep. 13.25 kalifornijski klan. 14.10 Springfieldska EEEHZn Prireditve kulturnega centra Velenje zgodba. 14.55 Bogat in reven. 15.45 Poročila. 16.00 Novosti iz kina 16.40 Tvegano. 17,10 Cena je vroča. 17.45 Zvezdna dolina. 17.55 Poročila. 18.00 Kalifornijski klan. 18.45 Poročila. 19.10 Cipi 20.00 Gottschalk, show. 21.05 Manekenka in vohijač 22.00 Stern tv. 22.55 Poročila. 22.50 Thunder 2., italijanski film, 1986. 0.25 Angel New Yorka. 1.50 Aerobika. FOLKLORNO-BA-LETNI SPEKTAKEL IZ FILIPINOV V torek, 18. septembra, ob 20.00, bo v domu kulture v Velenju gostoval folklorno-baletni ansambel FILIPINI. V programu bodo predstavili običaje, folkloro in zgodovino tega nam manj znanega ljudstva. Nastopilo bo 30 članov, ki potujejo po vsem svetu in so trenutno na turneji po Jugoslaviji. Filipinci so pri nas gostovali pred 3 leti. Takrat so navdušili z bogatimi kostumi, lepim petjem, igranjem na razne manj znane instrumente ter znamenito hojo po ognju. Vstopnice 100 din. Šolska mladina, študenti in upokojenci imajo 50% popust. ABOiNMAJI — tiskovna konferenca in informacije V petek, 14. septembra 1990, ob 12. uri bo v bifeju v Kulturnem domu v Velenju tiskovna konferenca o vseh abonmajih in drugih prireditvah Kulturnega centra Ivan Napotnik v predsto-ječi sezoni. Poleg predstavnikov Kulturnega centra bodo sodelovali še predstavniki svetov za posamezna področja ter predstavnik Kompasa. Vabljeni novinarji, kulturni animatorji v podjetjih in ustanovah ter vsi, ki vas zanimajo naši programi. Šmartno ob Paki JESEN NA GRADU V nedeljo, 16. septembra, ob 15.00, bo na letnem odru pri starem gradu v Šmartnem ob Paki prireditev JESEN NA GRADU. Sodelujejo: Nace Junker, Šaleški fantje, Kvintet Flamingo ter Jože Kranjc in Jože Robida. V primeru slabega vremena bo prireditev v prostorih doma kulture. Razstava slikarja Leona Koporca V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje je od 7. septembra— 1. oktobra na ogled razstava slik Akademskega slikarja Leona Koporca. Iz biografskih podatkov razberemo, da se je Koporc rodil leta 1926 v Ljubljani. Po končani maturi se je odločil za študij slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, ki ga je uspešno končal in nadaljeval na specialki pri prof. Antonu Gojtnirju Kosu. Po končanem študiju, se je odločil za svobodni poklic in se posvetil samo slikarstvu. Zgodnja dela je gradil na krajini, ta ga je še posebno prevzela na likovnih kolonijah, ki se jih je pogosto udeleževal. Drugi najpogostejši motiv njegovega slikarstva je Figuralika. V zadnjih delih jo najbolj povezuje z inte-rierom in asociativnim okoljem. Njegova predstavitev slikarske pripovedi je usmerjena na akcente slike, ki si slede v razvojnem in miselnem zaporedju. V nemirnih kompozicijah in s svežimi barvami stopnjuje dinamiko dogajanja, ki jo ustavi v trenutku vrhunca napetosti. Ne glede na predhodno spremljanje njegovega slikarstva, je razvoj mogoče razbrati že iz njegovih zadnjih del. Izhaja iz historičnega slikarstva in preko značilnosti manierizma, ekspresionizma, impresionizma, zgradi svoj individualni slog. Milena Koren-Božiček MMssaaag, - ■*«? > 11.00 Odbojka, finale svetovnega prvenstva, ženske. 13.00 Motociklisti-čni šport. 14.00 P. G. A. Golf iz Francije. 15.00 Jadranje. 16.00 Cup narodov. 17.00 Tenis. 18.00 Poročila. 19.00 Hokej, neposredni prenos tekme Anglija—Holandija. 22.00 Boks. 23.00 Mednarodni motociklistični šport. 24.00 Nogomet. SUPER CHANNEL 8.30 Hello Austria, hello Vienna. 9.00 Mix. 16.00 Vroča linija. 17.00 On the Air. Modra noč. 19.30 Poročila. 19.45 Klipi. 20.00 Mix. 21.00 Rusija 11. 21.30 Gospodarska poročila. 22.00 Poročila. 22.15 Evropske reportaže 22.45 Novosti iz Azije. 11.00 Opolnoči, ameriški glasbeni film, 1986. 14.00 Ewoksi, ameriški film, 1984. 16.00 Ukradeno nebo, ameriški film, 1988. 18.00 Georgia, avstralski thriller, 1988. 21.40 Sabba-čarovnica, thriller, 1987. Ž3.'15 Mon-dotoples, ameriški seks film, 1987. CIAO!!! Teden je naokoli in zopet vas bom kar najbolje poskušal informirati o novostih, ki so zagledale luč dneva v prodajalnah s ploščami. Seveda ne pri nas, temveč v tujini. . . . YO . . . Končno sem le dočakal trenutek, na katerega sem čakal kar nekaj dolgih, ne preveč lepih let. Vem pa, da se z mano strinjate tudi vi. Namreč prejšnji teden je Georgu MICHAEL-u le uspelo poslati v trgovine novo, njegovo drugo LP ploščo z imenom PRAYING FOR TIME. Ču dovita zadeva do katere se morate čimprej dokopati! .. . YO .. . Še eden od garde starih borcev se vrača na glasbeno sceno s ploščo CHARISMA KOMMANDO in se preprosto imenu Še lestvica, ki sem jo skupaj z RADIOM VELENJE pripravil za ta teden (dosegljiva vam je tudi na kasetah) 1. Praying for tirne - GEORGE MICHAEL 2. Rhythm of the rain - JASON DONOVAN 3. Black cat - JANET JACKSON 4. Saxuality - CANDY DUFLER 5. Can can you party - J. BUNNY-M. MIXERS 0) flJ u IO tO C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propadando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din, trimesečna naročnina za tujino 132 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proiz-yodov.. . . > . Velenje Oddajamo na uttrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Fortovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 14. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 16. SEPTEMBRA: 11 00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje. kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 17. SEPTEMBRA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 19. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 župan v našem studiu (predsednik velenjske občinske skupščine bo sprejemal vaše pobude, želje, pripombe in odgovarjal na vprašanja po telefonu 855 963) je FALCO ... YO ... Verjetno še niste pozabili posrečenega projekta, ki se ukvarja predvsem z rock'n'roll-om na ploščah pa se podpišejo JIVE BUNNY-MA-STERMIXERS. Celih pet mesecev so mirovali, da bi na koncu le izdali novo uspešnico CAN CAN YOU PARTY ... YO .. . Družino Jackson vsi dobro poznate, ne? Toliko jih je, pa je trenutno popularna samo najmlajša in najlepša JANET JACKSON, ki tudi tokrat ni razočarala. Izdala je prav dober komad BLACK CAT (res je prava »mucka«). Za konec pa nai povem, da me za vse ostale informacije lahko pokličete v naš D. J. SERVICE (bližina Doma učencev -prostori Videoteke TOMY (vsak dan od 17.-19. ure (855-191). ULìlLlM0! i m FILMSKI SPORED KINA VELENJE REDNI KINO VELENJE: Četrtek, 13. 9. ob 18. uri SILA IZVEN ZAKONA - ameriški', triler. V gl. vi.: Paul Smith. Petek, 14. 9. ob 18. in 20. uri BIG (VELIKI) — ameriška, komedija. V gl. vi.: Tom Hnaks. Petek, 14. 9. ob 10. uri, sobota in nedelja, 15., 16. 9. ob 18. in 20. uri MUHA II — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Eric Stolz. Ponedeljek, 17. 9. ob 10. in 18. uri, torek, 18. 9. ob 18. in 20. uri ŠERIF V DOLINI NILA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer. Sredam 19. 9. ob 10., 18. in 20 uri KAČJI MAŠČEVALEC -hongkonški, kung fu. V gl. vi.: Dennis Wong. NOČNI KINO Četrtek, 13. 9. ob 20. uri, petek in nedelja, 14., 16. 9. ob 22. uri LJUBEZENSKI MARATON - erotski. Sobota, 15. 9. ob 22. uri, ponedeljek, 17. 9. ob 20. un POPOL DANSKE STRASTI — trda erotika. KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 17. 9. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE MUHA II — ameriška grozljivka. V gl. vi.: Eric Stolcz. Režija: Chris Walas (OSCAR za specefekte v filmu MUHA I). Četrtek, 13. 9. ob 20. uri BIG — ameriška komedija. V gl. vi.: Tom Hanks. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 16. 9. ob 19. uri BIG (VELIKI) — ameriška komedija. Ponedeljek, 17. 9. ob 19. uri MUHA II — ameriška grozljivka. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 14. 9. ob 20. uri MUHA II ameriška grozljivka. 6. Cult of Snap - NEON 7. Jack talking - DAVE STEVART 8. End of the world — SONIA 9. Ready or not - HYPNOTECK 10. Future break — ADAMSKI Vsak obiskovalec OTROŠKE MATINEJE v nedeljo, 16. 9. DOBI ZNAČKO BATMAN. KINO »DOM« MOZIRJE 13. 9. CAMORRA-NEAPELJSKA MAFIJA, italijanska drama 15. in 16. 9. — IZGUBLJENI FANTJE, ameriški akcijski 20. 9. — DEVET SMRTI NINDŽE, hongkonški karate KINO »JELKA« NAZARJE 15. in 16. 9. — PETEK 13., ameriška grozljivka 19. 9. - TO NAKLJUČNO USTVARJENJE, italijanski dokumentarni KINO LJUBNO 15. in 16. 9. — SKAVT, nemški vestem GALERIJA VEGRAD V galeriji Vegrad je do konca septembra odprta razstava olj in akvarelov slikarja Karla Kozoleta. Razstavo si lahko ogledate v pro-storitruprave Vegrada-na Prešernovi 9-vsak delovni dan oc! 8. d« 14. smoJti/ Tel. št.: 853 451 855 450_ peC tam Stadler, 35.000 ccal, ugodno prodam. ©0602-55-088. STRUŽNICO POTISJE »ADA« 5001 M, staro 2 leti, prodam. ®882-856, popoldan. AMI-6, nevozen, letnik 1974, prodam. © 855-977, zvečer. NOVO STISKALNICO in več malo rabljenih hrastovih sodov od 200 do 450 1, prodam. ®858-821. NA ZELO SONČNI LEGI v Lo- kovici nad Šoštanjem prodam vikend s sadovnjakom. ® 881-032. AVTO AX-11 TRE, letnik 1987, prevoženih 35.000 km, prodam. ® 856-126, po 17. uri. PRIZNANI NARODNOZABA-VNI ANSAMBEL, išče rutinira-nega basista — baskitara in kla-viaturista za redno igranje. Informacije zvečer po © 854-392. FLORIDO NOVO, ugodno prodam. © 858-251, po 14. uri. NOV ŠIVLANI STROJ RU-ŽA—STEP ugodno prodam na dva obroka. © 853-905. GLASBENI STOLP PRODAM. ® 853-147. AVTO PRIKOLICO, motorno žago, toplovodni števec in elektro motor, prodam, © 855-656, dopoldne. OSEBNI AVTO GOLF, benci-ner, letnik 1981, v zelo dobrem voznem stanju, avto garažiran. ® popoldan 854-407. ŽENSKO IN MOŠKO poročno obleko, prodam. © 854-612, zvečer. R-4, letnik 1979, registriran do 1. 8. 1991, prodam. ©dopoldan 891-110 in popoldan 855-253. KOLO ROG JUNIOR, prodam. ® 858-152. 210 1 ZAMRZOVLANO OMARO, staro 3 leta, brezhibno, prodam za 3.000 din. © 858-370, zvečer. ENOOSNI TRAKTOR REX COMBI, ACME Special z rotacijskim plugom in dodatnimi kolesi, 4 ure rabljeno, prodam za 17.000 din. © zvečer 858-370. RAČUNALNIK ATARI X E sistem 400, malo rabljen, ugodno prodam. © 856-530, popoldan. ZAGO BLACK & DECKER, električno, z brezkončno verigo, prodam. © 853-432, zvečer. KOMPLET SPALNICO, poste Ijo in štedilnik Gorenje, 4 elektrika in dva plin, prodam. © 855-048. K SODELOVNAJU VABIM kitarista, basista, orglarja in voka-lista-ko. Imam prostor za vaje. Mare, © 856-829, od 16. do 22. ure. OTROŠKO POSTELJICO Z VLOŽKOM, malo rabljeno, ugodno prodam. © 854-705, popoldan. JEEP W1LOS z dizelskim motorjem, prodam. Janez Anclin, Paška vas 7. OMARO, JEDILNO MIZO s stoli in garderobno omaro, ugodno prodam. © 856-178. R-4, letnik 1974, vozen, prodam. © 853-706, Jože Lipnik, Skale ,67 B, Velenje. BELO POROČNO OBLEKO, št. 38, prodam. © 856-692. SPREJEMAM NAROČILA ZA STROJNO IN ROČNO pletene izdelke, za vse starosti, tudi za dojenčke. Sprejem naročil vsak petek od 14. do 17. ure in soboto od 8. do 12. ure. © 858-815 ali Vida Purnat, Kidričeva 55 A, Velenje. POTREBUJEM POMOČ na terenu za prodajo različnih artiklov, (sveče, volna . ..). © 857-319. ZASTAVO 128, letnik november 1985, prodam za 35.000 din. Marija Vrbek, Gavce 59 A, Paška vas. MOTOR ETZ - 250, ugodno prodam. ® 858-640, zvečer. POGREBNE STORITVE Pogrebna služba »STRAHOVN1K, Žalec«, z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste storitev po konkurenčnih cenah: — široka izbira krst in opreme — prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) — dekoracija sobe, postavitev odra na domu — izkop grobnih jam in ureditev grobov — postavitev žarnih niš — ureditev kompletne dokumentacije — nudimo vence in cvetje STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečerjeva ul. 3 tel.: (063) 712-261 Na uslugo smo vam ob vsakem času! Za zaupanje se zahvaljujemo. DEŽURSTVA Občina Velenje v Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 13. septembra — dopoldan dr. V. Renko, popoldan ài. Zupančič, nočni dr. Popov in dr. Pirtovšek. Ptek, 14. septembra — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Menih in dr. Bezlaj. Soboto, 15. septembra in nedeljo, 16. septembra — dnevni dr. Rus, nočni dr. Zupančič in dr. Rus. Ponedeljek, 17. septembra — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Grošelj in dr. Jonko. V Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 16. septembra — dr. Ivan Janežič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 14. septembra do 21. septembra — dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 32, tel.: 858-704. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 16. septembra — dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112. Od 17. septembra do 23. septembra — dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, tel.: 831-219. ZAHVALA V 87. letu starosti je omagalo srce dragemu Antonu Mehu iz Velikega vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Stuparju, ki mu je lajšal bolečine ter medicinskemu osebju bolnišnice Topolšica za nego. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, govornikoma za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. VSI, KI SO GA IMELI RADI Saj ni rečeno, da te ni čeprav v teh dnevih sonca ni, čeprav besede, duh nam peša in solze brišejo oči. Čeprav glas tvoj se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. . . Med nami si! „ ,, „ ZAHVALA ROBlC Iz tihega .azdajanja je odšla v večen spomin v 67. letu starosti naša predraga Marija Napotnik Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalja, z obilnim cvetjem zasuli njen prerani grob in v tako velikem številu podaljšali njeno zadnjo pot. Lepa hvala vsem zdravstvenim delavcem, ki so se trudili, da bi jo ohranili pri življenju. Iskrena hvala duhovnikoma za mašno daritev na domu in pogrebni obred gospodu dekanu Jožetu Pribožiču tudi za tople tolažilne besede in nekdanjemu šoštanjskemu župniku gospodu Alojzu Božanku. Lepa hvala tudi govornikom, ki so pokojnici namenili tako tople misli in besede v zadnje slovo, nas, ki žalujemo za njo pa z njimi bodrili. Hvala pevcem za sodelovanje pri mašni daritvi in občuteno zapete žalostinke ob grobu. Vsem, ki ste jo cenili in imeli radi, ostajamo za vedno hvaležni. Žalujoči VSI NJENI Topolšica, Velenje, Šoštanj, Celje PARCELO V CELJU, 500 m;, z gradbeno dokumentacijo in začeto gradnjo, prodam. © 28-448. NEMŠKE OVČARJE Z RODOVNIKOM, prodam. © 850-022, popoldan. ELEKTRIČNI AGREGAT 1 kW, ugodno prodam. Slavko Šinkovec, Stanetova 2 A, Velenje. NOVO PODLOŽENO PREVLEKO, za sedeže R-4 GTL, prodam. © 855-818. GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE Poroke: Danilo OCEPEK, roj. 1963, Laze, št. 49 in Olga KOREN, roj. 1971, Silova št. 30; Bogdan UR-ŠEJ, roj. 1968, Plešivec št. 30 in Romana VIDMAR, roj. 1971, Plešivec št. 30; Boris FLIS, roj. 1963, Velenje, Šaleška c. št. 18/d in Zdenka NO-VOKMET, roj. 1966, Celje, Efenkova c. št. S; Jurij SEVCNIKAR, roj. 1963, Podkraj pri Velenju št. 11 in Branka STOPAR, roj. 1968, Ljubljana, Matjaževa ul. št. 13. Smrti: Franc PUSTINEK, roj. 1941. Silova št. 12; Anton MEH. roj. 1904, Veliki vrh št. 38; Jernej Greben-šek, roj. 1927, Skale št. 15. OBČINA MOZIRJE Poroke: Ivan GLUŠlC, 1964, dipl. ing. strojništva. Loke pri Mozirju 6 in Mateja BREZOVNIK, 1969, študentka, Ulica Franca Kocbeka 4 Mozirje; Franjo MOLIČNIK, 1966, kmetovalec iz Krnice 31 in Vida VOLER, 1967, kmetovalka iz Raduhe 16. Smrti: Ana DROBEŽ, 1935, gospodinja s Florjana pri Gornjem Gradu 23, Jera GERMELJ, 1901, upokojenka iz Solčave 40. P nama Namin kotiček AKCIJSKE PRODAJE, NIŽJE CENE... V PRODAJALNI PRESKRBA NA KOROŠKI CESTI: sok Bravo 1/1 ribe v olju Dalma namizno belo vino Vipava sok Riva C 0,2 lešnikova čokolada 300 gr. jedilna čokolada 300 gr. 15,90 din 9,60 din 17,80 din 3,90 din 35,70 din 29,70 din V DISKONTU VELEBLAGOVNICE NAMA: — sirup APIS malina, limona, črni ribez 3 kom 1/1 67,50 din — Fruškogorski biser 3 kom 79,20 din — pralni prašek z uro 8 kg 213,60 din — sadna čokolada 100 gr. 5 kom 47,00 din NA ODDELKU METRAZE: — prešite odeje Davor 190 x 130 kom 463,60 din — prešite odeje Darko 190 x 130 kom 391,50 din — prešite odeje Leon 190 x 130 kom 454,00 din — vzglavniki Bonaca 60 x 80 kom 226,60 din — namizni prti 140 x 140 kom 112,00 din — namizni prti 140 x 180 kom 125,20 din — žamet v modrih barvah m 56,00 din Vabljeni k nakupu v veleblagovnico Nama Velenje! ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje _ Koliko vas stane uporaba limita? Prekoračitev stanja na tekočem računu Dovoljena prekoračitev stanja na tekočem računu ali LIMIT je večini imetnikov tekočih računov znan. Ker bo banka tudi ob tretjem trimesečju obračunala in pripisala obresti na tekočih in žiro računih ter vpoglednih hranilnih knjižicah, vas želimo opozoriti predvsem na negativne obresti na tekočem računu, ki jih bomo ob pripisu obresti odšteli od stanja. Kot primer navajamo višino obresti za prekoračitev stanja za 5.000,00 dinarjev. Za dovoljeno prekoračitev stanja je v mesecu juliju, avgustu in septembru veljala 34% letna obrestna mera. mesec število dni prekoračitev v din znesek obresti 30. 9. 1990 julij avgust september 31 31 30 5.000,00 5.000,00 5.000,00 125,84 129,01 127,94 Če bi bil tekoči račun v negativnem stanju za 5.000,00 din vse tri mesece, bi znašal znesek bremenitve na dan 30. 9. 1990 382,80 din. Republiški zavod za zaposlovanje — enota Velenje Objava potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC PO PROSTA DELA ^EL. ROp St. ŠIFRANTU IN NALOGE ^ OD DEL' OKREPČEVALNICA BATO Rudarska 3, Velenje kuhar kuhar nč 8 dni 5.000,00 Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal, ne boš več pel. ne boš nemiren čakal več pomladi, in čutil, kako smo te imeli radi. Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli ko zavemo se. da več te ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Franca Pustineka iz Šentilja 1941- 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala Jakopovim, Tomažinovim, Bačovnikovim, Pačnikovim, Kame- nikovim za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi GD Šentilj, DO RLV, DO ESO, DO VEGRAD-PE MEHANIZACIJA, PD Šentilj, DU Šentilj ter ostalim za darovano cvetje in sveče. Zahvala velja tudi častni straži, godbi, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Napredek, zavidanja vreden Iz sodnih klopi Ni poskus umora ampak huda telesna poškodba V ponedeljek je na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje potekala glavna obravnava v zadevi >Cigale<. Sodili so Francu Cigaletu iz Spodnje Rečice 72, ki ga je obtožnica bremenila dveh kaznivih dejanj — ogrožanja z nevarnim predmetom in za poskus umora. Za prvo sodišče ni našlo dokazov, drugo pa je prekvalificiralo v kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe, za kar je senat petorice, ki mu je predsedoval sodnik Andrej Pavlina Francu Cigaletu izreklo kazen leto in pol zapora in ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma. Franc Cigale je bil vse do glavne obravnave v priporu, ki se mu šteje v prestano kazen, v ponedeljek pa je bil do pravnomočnosti sodbe izpuščen iz pripora. Sodišče je ocenilo, da konfliktna situacija v družini ne obstoji več (sin se je odselil), člani njegove družine pa so mu dejanje odpustili. Ponoči 4. julija letos je bilo, ko je prišlo v družini Cigale med sinom Aleksandrom in očetom Francem do prepira. Končal se je s hudo telesno poškodbo sina, ki mu jo je z nožem povzročil oče. France Cigale je na glavni obravnavi v svojem zagovoru povedal, daje ta večer pil, ko pa je prišel domov, se je odpravil spat. Za njim je prišel domov sin, ki naj bi se kregal s svojim dekletom in sam naj bi posredoval, češ, naj bosta tiho. Beseda je dala besedo, končalo pa se je s hudimi telesnimi poškodbami. Oče Franc, obtoženec, je bil na glavni obravnavi zelo prizadet, težko je govoril in večkrat vprašal sodišče — >da bi sina ubil, ko sem vendar zanj dal vse?< V preiskavi pa je nekaj stvari razložil drugače kot v ponedeljek na glavni obravnavi, ko se recimo ni spominjal, kako naj bi v njegove roke prišel nož. V postopku dokazovanja sta se sin Aleksander in žena Marta odpovedala pričevanju zoper obtoženega, oba pa poudarila, da sta mu vse odpustila, in da si želita, da se oče oziroma mož čimprej vrne domov. Mati obdolženca Ana Cigale se te >pravne dobrote< ni poslužila, odločila se je, da bo pričala. Dogodka se takole spominja: »Gledala sem televizijo in slišala, da Aleksandrovo dekle zunaj govori — >ne grem, ne grem.< Čez čas pa slišim ropotanje. Pa prileti vnuk in mi pravi — stara mama, kje imaš sekiro? Šel je v mojo sobo, vendar sekire ni našel. >Pamet v roke,< sem mu rekla, vendar je stekel nazaj, več pa ne vem.« Povedala je, da je v družini občasno prihajalo do prepirov, in da so bili razlog premoženjske zadeve na hiši v kateri živijo tri generacije. Pričalo je tudi dekle Aleksandra Cigaleta, ki je potrdilo, da je v družini občasno prihajalo do prepirov. V sklepni besedi je obtožba vztrajala pri prvotno mu očitanih kaznivih dejanjih, njegov zagovornik pa je dogodek prikazoval kot nesrečen slučaj, posledico predhodnega prepira in s tem, da mu je družina odpustila, kar mu gotovo ne bi, če bi šlo za poskus umora. Sodba, leto in pol zapora za kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe in obvezno zdravljenje alkoholizma, .se ni pravnomočna! >'»'»%*// '/'. -v •.......... • . » •> .........................i (mkp) Dobrote, ki so jih za to priložnost spekle kmečke žene in dekleta, so med obiskovalci prireditve vzbudile pozornost in tek. NI SE HOTEL UMAKNITI Began I. se je očitno odločil, da bo sredo, prejšnji teden, temeljito izkoristil v posebne namene. Začel je že ob 7. uri zjutraj. Pripeljal se je na gradbišče pri zdravstvenem domu v Velenju in se kljub opozorilom, da ovira delo, ni hotel umakniti. Posredovati so morali miličniki, ki so za Begana napisali prijavo sodniku za prekrške zaradi kršitve javnega reda ter vožnje pod vplivom alkohola. ZARADI NEDOSTOJNEGA OBNAŠANJA K SODNIKU V bifeju Tinka na Prešernovi v Velenju se je prejšnjo sredo po 19. uri mudil Rajko V. Nase je hotel opzoriti z nedostojnim vedenjem. Razgrajal je in razbijal. Iz kakšnih razlogov je kršil javni red in mir, pa bo moral obrazložiti sodniku za prekrške. V HOTELU IGRALI KARTE V hotelu Paka v Velenju so pred tednom dni igrali karte » Zoran M., Zoran P.,.Ivo M,. Vejsim F in Husein Č.,Tako so bili zaverovani v igro, da se niso zmenili ne za ustna, niti pismena opozorila naj prenehajo. Zaradi nedostojnega vedenja (po zapisanem hišnem redu hotela) jih čaka še zagovor pred sodnikom za prekrške. ZAGOVARJALA SE BOSTA GOST IN NATAKARICA Prejšnji četrtek je ob 1. uri zjutraj kršil javni red in mir v gostišču Eržen v Šoštanju Ivo V. Ko so prispeli na kraj miličniki, so napisali kar dve prijavi sodniku za prekrške. Eno za vinjenega gosta, drugo pa za natakarico Natašo L., ki je gostu kljub njegovem stanju točila alkohol. NAJBOLJ JO JE SKUPIL KOLESAR Prejšnji torek ob 19.30 uri je pripeljal po dovozni cesti do lokalne ceste Letuš-Gore-nje v naselju Rečica ob Paki 37-letni Marjan Kovač iz Arclina. V trenutku vključevanja na lokalno cesto je iz smeri Letuša pripeljal voznik osebnega avtomobila Marjan Čretnik (53). Slednji se je • ustrašil namer prej omenjenega ■voznika, zavrl in pri tem Minister za kmetijstvo republike Slovenije Jože Osterc je takole »okronal« najlepšo med najlepšimi plemenskimi telicami. Hkrati pa dokazujejo, da se razvoj na tem področju pri nas ni ustavil, da mlečnih proizvajalcev in mesa ni prevzelo samozadovoljstvo, in da je s pridnim ter kakovostnim delom moč doseči marsikaj. Vsi govorniki so se v svojih pozdravnih besedah zavzeli za vztrajanje na zastavljeni poti. V razmerah, v katere stopamo, bosta namreč prav usmerjena kmetija in tržna proizvodnja glavna vzvoda napredka in s tem koraka bliže k Evropi 92. Razstavljene živali so bile marsikateremu kmetu v spodbudo, imenovan iniciativni odbor za ustanovitev zveze rejcev govedi rjave pasme in bikovskih mater za Slovenijo pa v pomoč pri doseganju še boljših rezultatov na tem področju. Na živinorejski razstavi v Gaberkah, udeležili so se je Ob 80-letnici rejskih organizacij na Slovenskem, 40-le-tnici rejskega dela in 20-letni-ci pospeševalne službe v občini je Erina temeljna organizacija kooperantov Šoštanj pod pokroviteljstvom Mlekarne Arja vas, skupščine in izvršnega sveta občine Velenje, pripravila prejšnjo soboto največjo živinorejsko razstavo govedi rjave pasme na Slovenskem. Bil je to praznik ne samo za tiste kmete, ki se ukvarjajo s tovrstno proizvodnjo, ampak tudi za mnogoštevilne obiskovalce. Med njimi so bili minister za kmetijstvo republike Slovenije Jože Osterc, Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, vodja republiškega centra za pospeševanje kmetijstva Slovenije Ervin Kuhar, predsednik občinske skupščine Pankrac Semečnik in še nekateri druei. Vsaka razstava je priložnost za dokaz uspešnosti svojih prizadevanj in tudi ta je bila. Šaleški rejci govedi rjave pasme so imeli resnično kaj pokazati in gotovo ni naključje, da je bila ta razstava letos organizirana prav v naši občini. S temeljno organizacijo kooperantov Šoštanj je lani sodelovalo 564 kmetij, od tega jih je bilo v tržno prirejo mesa vključenih 323, proizvodnja mleka je bila prednostna panoga na 145 kmetijah. Kar na 78 pa je bila tržna proizvodnja usmerjena v obe omenjeni dejavnosti. Oddanih 3141 litrov mleka na kravo oziroma 19.459 litrov na kmetijo ter poprečno tri glave mladega pitanega goveda na njih so rezultati, s katerimi se uvrščajo kmetje naše občine v sam vrh v Sloveniji. rejci govedi rjave pasme iz cele naše republike, je Zadružna zveza Slovenije podelila najzaslužnejšim kmetijskim proizvajalcem posebna priznanja, Erina temeljna organizacija kooperantov Šoštanj pa se je na podoben način oddolžila za prizadevanja tistim svojim kmetom, ki so oddali v zadnjih petih letih največ mleka in mesa. Čeprav razstava ni imela tekmovalnega značaja, je posebna komisija kljub vsemu izbirala najboljše med najboljšimi. Pri tem ni imela lahkega dela. Med 101 razstavljeno glavo plemenskih telic je naziv šampionka za leto 1990 dodelila kravi Kropa, kmeta Franca Rotnika iz Raven pri Šoštanju. Z nazivom najboljša kravja družina pa se ponašajo krave Alojza Rožiča iz Topolšice. Ob koncu naj zapišemo še to, da jo ob razstavljenih plemenskih telicah, tremi plemenskimi biki in osmimi konji Hafiinške pasme pozornost, posebno najmlajših obiskovalcev, vzbudila čreda drobnice Rudnika lignita Velenje. T. P. Aero klub Velenje se uveljavlja V soboto v Lajšah velik srečelov Med najbolj uspešnimi klubi v naši dolini, je gotovo aero klub Velenje, ki ga, če drugače ne, poznamo po preletih njihovih letal nad našo dolino. Novi pogoji so klub prisilili, da se obnaša še bolj tržno kot doslej in išče nove načine, kako uveljaviti in predstaviti njihovo dejavnost. Klub je bil ustanovljen leta 1971 in bo prihodnje leto praznoval dvajsetletnico. Leta 1980 so dobili nujno potrebno asfaltno stezo in od takrat dalje je njihova dejavnost resnično zaživela v polni meri. Danes imajo 128 članov, od tega kar 44 pilotov ter 7 jadralnih in pet motornih letal. Čeprav za svoje delovanje potrebujejo precej denarja kar približno 70 odstotkov zberejo sami in to z aerotaksijem in drugimi postranskimi dejavnostmi. Za aero taksi uporabljajo dve motorni letali. Za desetminu-tni ogled Velenja je v takšnem šti-risedežnem letalu potrebno odšteti 100 dinarjev, za petnajstminutni ogled Šaleške doline pa 150 dinarjev. Ura letenja stane 1200 dinarjev. V letošnjem poletju je na letališču odprt tudi bife in ob lepih dnevih se tu zbere kar precejšnje število obiskovalcev, kar seveda še dodatno bogati dejavnost društva. Največje težave klubu povzroča vzdrževanje letal, saj je nabava rezervnih delov zelo draga, uvoz pa še vedno močno kompliciran. Za marsikoga, še posebej za mlajše bo verjetno zanimivo, kako lahko postaneš pilot? Star moraš biti najmanj 16 let in zdravstveno sposoben. Šolanje poteka preko zime, ko v klubu pripravijo teoretični tečaj, čez poletja pa novi piloti svoje znanje preizkusijo tudi v praksi. Po približno letu dni je takšen »zelenec« že sposoben samostojnega poleta. Seveda so stroški šola- nja precej visoki. Za šolanje jadralnega pilota je potrebno odšteti približno 12000 din, večino teh stroškov pa pokrije klub. Možno je seveda tudi šolanje za pilote motornih letla. Vendar je to še mnogo dražje. Zato klub pomaga le tistim, ki postanejo učitelji letenja, jadralnega letenja in pa nekaterim mehanikom. Velenjski aero klub dosega dobre rezultate tudi na športnih tekmovanjih. Med izjemne dosežke pa štejejo osvojitev zlatega C s tremi diamanti (letalske veščine se merijo s srebrnim C, zlatim C in zlatim C s tremi diamanti). To najvišje priznanje sta osvojila Jože Verdel in Marko Leskošek. Uspešni so bili tudi na zadnjem državnem tekmovanju kjer so med 26 ekipami zasedli 11. mesto. Na republiškem tekmovanju z motornimi letali pa sta Lu-kan in Jezernik zasedla tretje, brata Glinšek pa 12. mesto. Kaj pa načrti? Predvsem si želijo podaljšati stezo in dograditi novi hanger. Med željami pa je nakup še enega jadralnega letala. Da bodo te cilje lažje uresničili, 15. septembra pripravljajo velik srečelov z bogatimi dobitki. Tako so med nagradami, med drugim, polet do Portoroža in nazaj za dve osebi, mikrovalovna pečica, eno uro jadranja z jadralnim letalom, tro tone premoga in še 300 drugih zanimivih nagrad, ki so jih prispevali različni kolektivi Šaleške doline. Ta dan bodo seveda obiskovalcem nudili tudi vožnje z jadralnimi in motornimi letali, prikazali bodo akrobatsko zono z jadralnim letalom, figurativno letenje z motornimi letali in še marsikaj, v večernih urah pa bodo obiskovalce zabavali Podkraj-ski fantje. b. Zakošek SREČANJE AKTIVISTOV V Šmiklavžu pri Slovenj Gradcu bo 23. septembra tradicionalno srečanje aktivistov OF šaleško-mislinjskega okrožja. Občinski odbor vabi nekdanje aktiviste tega območja, da se ga udeležijo, pričelo pa se bo ob 10. uri. s prednjim desnim blatnikom oplazil po prednjem delu Kovačevo vozilo. Zaradi tega je zapeljal na levo stran, tu pa trčil v kolesarja Ivana B. (62 let). Pri tem se je ta hudo telesno poškodoval. POSPREJAL OSEBNI AVTO Lastnik osebnega avtomobila Franc V., ki je pustil svojega železnega konjička prejšnji ponedeljek med 12.45 in 23. uro pri železniškem prehodu v Paški vasi gotovo ni mogel verjeti očem. Doslej neznani »šaljivec« mu je namreč posprejal avto in mu s tem povzročil za 7480 dinarjev škode. KDO JE KOMU DOLŽAN? V noči iz 6. na 7. september sta si v stanovanju krajšala urice počitka z igranjem kart Anton Z in Began I. Ob 5. uri zjutraj, ko sta hotela poravnati račune (1000 dinarjev), pa je med njima prišlo do pretepa. Kdo je komu dolžan, bo vnetima igralcema kart za denar odločil sodnik za prekrške. PRIDRŽAN DO ISTREZNITVE Prejšnjo soboto, malo po 3. uri zjutraj, je v domu učen- cev na Efenkovi cesti 61 v Velenju bil Bojan P. nadvse glasen. Motil je ostale sostanovalce v domu. Kljub moledovanju s kršitvijo javnega reda in miru ni hotel prenehati. Posredovali so miličniki in glasnega stanovalca pridržali na postaji milice do istreznitve. Čaka ga pot k sodniku za prekrške. NEZNANI STORILEC ODNESEL AV-TORADIO Hazim I, ki je pustil svojega železnega konjička na parkirnem prostoru na Šaleški 16 v Velenju, prejšnjega vikenda gotovo ne bo mogel tako kmalu pozabiti. V noči iz sobote na nedeljo mu je namreč neznani storilec vlomil v avtomobil in s sabo odnesel avtoradio. HUDO TELESNO POŠKODOVANA PEŠKA V soboto ob 5.40 uri je izven prehoda za pešce prečkala cestišče na šaleški cesti v Velenju 80-letna Ivanka B Prav v tem času pa je iz Rudarske na Šaleško cesto zavijal voznik avtobusa Jože Pro-senjak. Z zadnjim levim delom je zadel peško, ki se je v nesreči hudo telesno poškodovala. i Ai . I . /liti