Odzveplanje jekla s trdno sintetično žlindro v ponvi
DK: 669.187.5.046.546.22 ASM/SLA: AD-a, Dlln
Joža Arh
UVOD
Vsebnost žvepla je v Železarni Jesenice postala pomembna, ko smo po rekonstrukciji valjarne prešli na valjanje velikih blokov. Resen problem pa predstavlja vsebnost žvepla posebno pri jeklih za trakove, ki se valjajo le v eni smeri. Čim tanjši je trak, bolj so sulfidni vključki razpotegnjeni in fini, večja je anizotropija prečno — vzdolžno.
Negativne posledice prevelike količine sulfid-nih vključkov se kažejo predvsem:
1.	v slabem upogibu v prečni smeri
2.	v močni trakavosti, ki predvsem pri jeklih za poboljšanje (Č 1530-31, Č 1730-31) zmanjšuje pre-kaljivost. Prelom ima lesno strukturo, trak pa se cepi.
Da dosežemo zadovoljivo čistočo pri jeklih za trakove, smejo imeti nizko ogljična jekla za trakove, izdelana na električni peči, največ 0,015 % S, jekla za poboljšanje (Č 1530-31, Č 1730-31) pa največ 0,010 % S.
Zahteve so torej znane.
Problem pa je v tem, kako dosegati tako nizka žvepla.
Teoretične osnove odžveplanja
Če je jeklo izdelano z dvema žlindrama, če ga torej izpustimo iz peči skupno z rafinacijsko žlindro, ki je bodisi bela — obdelana le s CaSi ali FeSi, ali karbidne narave — obdelana s CaSi + C, potem za odžveplanje lahko napišemo naslednji reakciji:
CaO + FeS + — Si = CaS + Fe + — SiO, 2 2
CaO + FeS + C = CaS + Fe + CO
Hitrost teh metalurških reakcij med žlindro in kovino pa je omejena z difuzijsko hitrostjo v reakciji sodelujočih elementov na meji med žlindro in kovino. Z odstranitvijo tega zavirajočega elementa bi hitrost reakcij mnogokrat povečali. Na hitrost reakcij pa znatno vpliva tudi razmerje med velikostjo fazne meje (med površino) žlindra — kovina in volumnom reagirajočih faz. S povečanjem razmerja med velikostjo faznih mej in volumnom, ali enostavneje, s povečanjem površine proti volumnu, se skrajšajo difuzijske poti, reakcije pote-čejo zato mnogo hitreje.
Joža Arh je diplomirani inženir metalurgije in višji strokovni sodelavec v raziskovalnem oddelku Železarne Jesenice
Najugodnejše pogoje za hiter potek rafinacij-skih reakcij ustvarimo z enakomerno razpršitvijo finih delcev žlindre ugodne kemične sestave v ob-delovanem jeklu.
Na teh spoznanjih je zasnovan način rafinacije jekla s tekočo sintetično žlindro v ponvi po Per-rinu. Jeklo se spusti iz peči z veliko hitrostjo nad 10 t na minuto in višine 4 do 7 m na raztaljeno sintetično žlindro. Pri tem pride do emulzije žlindre v jeklu v obliki kapljic, premera 0,1 mm, in kot posledica zelo intenziven potek rafinacijskih reakcij.
MOŽNOST UVEDBE PERRINOVEGA POSTOPKA RAFINACIJE S SINTETIČNO ŽLINDRO V PONVI V NAŠI JEKLARNI
Naš kvalitetni program obsega precej vrst jekla, kjer je dovoljena vsebnost žvepla največ 0,010 %. Tako nizka žvepla dosegamo lahko le na električni peči, ki je opremljena z induktivnim mešalcem, pri dobrem vložku in daljši rafinaciji, torej pri najboljših pogojih.
Pri iskanju načina, kako predvsem cenejše in (tudi) hitrejše priti do željenega rezultata, smo preiskali tudi možnosti za uvedbo Perrinovega postopka. Po tem postopku bi namreč lahko obdelovali tako elektro kakor tudi SM jekla, s čimer bi lahko predvsem izboljšali kvaliteto SM jekla. Zal smo pri iskanju prostora za primerne talilne peči naleteli na dvoje ovir, ki nam zaenkrat preprečujeta uvedbo tega postopka.
Slika 1
Lesni prelom kot posledica trakavosti oziroma prevelike količine sulfidnih vključkov
1.	enofazne peči, ki bi jo lahko postavili med dve SM peči iz elektroenergetskih razlogov, neenakomerna obremenitev faz, ne smemo postaviti;
2.	za trifazno peč pa nimamo ustreznega prostora.
Razen navedenega bi oviral uspešno perrinizi-ranje še premajhen padec jekla v ponev. Tega pa zaradi visoko postavljene livne jame ne moremo povečati. Obešalne kljuke so zato kratke, jarem med njima leži tako nizko nad robom ponve, da ovira curek jekla pri padcu v ponev.
Poskusi odžveplanja jekla s trdno sintetično
žlindro
Z uporabo sintetične žlindre v trdnem stanju odpadejo težave pri pretaljevanju. Žlindro je možno dobiti od zunanjega dobavitelja v željeni zrna-tosti. Uporaba trdne sintetične žlindre pa je zvezana z izgubo toplote, ker se žlindra mora raztaliti na račun toplote jekla. Količina žlindre je zaradi tega omejena na ca 2 % teže jekla v primerjavi s 4 do 6 % pri uporabi tekoče sintetične žlindre. Iz izstega razloga pa je tudi rafinacijski učinek trdnih sintetičnih žlinder manjši.
Izbira sestave sintetične žlindre in način
dodajanja v ponev
Sestavo sintetične žlindre moramo tako izbrati, da dosežemo najboljši rafinacijski učinek, to je največjo stopnjo odževplanja in dezoksidacije. Tališče žlindre mora biti kolikor mogoče nizko, da se hitro raztali. Izbira je lahko zelo pestra, od na-
mensko sestavljenih pretaljenih ali le zmešanih komponent, kakor so CaO, CaF2 in A1203, do raznih odpadnih žlider, npr. od pretaljevanja aluminija in podobno.
Žlindra mora biti fino zmleta pod 1 mm premera zrna. Dodamo jo lahko na dno ponve pred vlivanjem ali v curek jekla ali delno na dno in delno v curek jekla, kakor smo delali tudi pri naših poskusih.
Rezultati preiskav:
1. Taljena sintetična žlindra sistema CaO — A120, eutektične sestave.
Dobavljena žlindra je imela naslednjo sestavo:
CaO AhOs SiO: FeO vlaga	cena
48,38 43,66 2,90 0,72 0,06 % 3,5 din/kg
Poskuse smo delali na 8 t in 60 t peči.
Dodatek žlindre je znašal 10 kg/t jekla, to pa je najmanjša količina, ki se pri takem načinu še rabi. Ker smo žlindro morali ročno zmetati v ponev in v curek, poskusi z večjimi količinami niso bili možni. Vse šarže so bile izdelane po dvožlindrnem postopku. Pri odlitju šarže je lastna žlindra tekla v ponev skupno z jeklom. Rezultati so zbrani v tabeli 1.
Iz tabele 1 je zlasti zanimiva šarža EA 4569, kvaliteta Č 1530. Ta je bila izdelana brez rafinacije. Pri tej šarži smo po oksidaciji posneli žlindro, legirali na golo in odlili ob dodatku sintetične žlindre, stopnja odžveplanja je znašala 55 °/o. Stopnja odžveplanja se nasploh giblje od 35 do 60 % in se ujema z navedbami v tuji literaturi.
Tabela 1 — Rezultati odžveplanja s trdno sintetično žlindro v ponvi
Šarža	kvaliteta	količina žlindre kg/t	7oS V jeklu pred prehodom	7oS v jeklu po odžvep Ijanju	stopnja odžvep - Ijanja %	Čistoča jekla po J K			
							A + C	B+ D	skup.
EA 4450	Č 1730	10	0,030	0,015	50	G N	1,52 1,60	1,80 1,84	3,32 3,44
EA 4469	Č 1730	10	0,020	0,008	60	G IM	1,08 0,84	1,32 1,32	2,40 2,16
EA 4567	Č 1530	10	0,031	0,013	58	G S N	2,40 2,12 2,28	1,84 1,84 1,88	4,24 3,90 4,16
EA 4569	C 1530	10	0,038	0,017	55				
EA 4571	C 1730	10	0,022	0,009	59	G S N	0,76 0,92 0.92	1,96 2,00 1,96	2,72 2,92 2,88
EA 4585	Č 1734	10	0,026	0,015	42	G S N	0,96 0,80 1,16	1,76 1,88 1,60	2,72 2,68 2,76
EA 4589	Č 1734	10	0,022	0,009	59	G S N	0,88 0,92 0,96	1,96 1,88 1,72	2,84 2,80 2,68
Poskusi s taljeno sintetično žlindro so dali dobre rezultate. Vendar je zaradi zelo visoke cene smiselno uporabljati taljeno sintetično žlindro le takrat, kadar z uporabo te žlindre lahko bistveno skrajšamo šaržo, torej da delamo brez rafinacije ali da pri zelo visokem žveplu v vložku s pomočjo sintetične žlindre še lahko izdelamo predpisano kvaliteto.
Uporaba sintetične žlindre pri normalni rafina-ciji in pri načinu dela, kakršnega pri nas sedaj uporabljamo, nima nobene bistvene kvalitetne prednosti, nasprotno, stroški so znašali okrog 4 stare dinarje na kg odlitega jekla, kar je odločno preveč.
2. Poskusi odžveplanja z mešanico CaO + CaF, in CaO + CaF, + CaSi
Zaradi visoke cene taljene sintetične žlindre smo poskusili tudi z netaljenimi mešanicami naslednje sestave:
CaO	CaF: CaSi	cena din/kg
1.	85 15	—	%	0,35
2.	68 12	20	%	0,46
Apno in CaSi sta imela zrno pod 3 mm, jedavec pod 1 mm. Mešanico nam je v veliki količini pripravila Industrija apna Kresnice.
Poskuse smo delali z dodatkom 10 in 5 kg/1 jekla pri šaržah, ki so bile izdelane z eno žlindro in dvema žlindrama.
ŽELEZARNA JESENiCE - RO
Slika 2
Porazdelitev žvepla v končni sestavi za razne vrste jekla za ASEA in Lectromelt peč
Pri vseh poskusih smo polovico uporabljene mešanice zmetali na dno ponve, drugo polovico pa v curek jekla. Mešanica je bila v vrečah 25 do 30 kg. Vse delo smo morali opraviti ročno, kar je pri naših razmerah zelo težko.
Rezultate teh poskusov lahko strnemo v naslednjih zaključkih:
1.	Nestaljena sintetična mešanica je bistveno slabša od staljene.
2.	Pri šaržah, ki so izdelane z dvema žlindrama in so v peči legirane s Si, lahko pričakujemo določeno stopnjo odžveplanja tudi s tako mešanico, in to od 15 do 50 %, odvisno od sestave (C, Si, Mn).
3.	Z odžveplanjem lahko računamo tudi, če so šarže izdelane z eno (črno) žlindro, če imajo nad 0,30 % C. Stopnja odžveplanja znaša lahko v tem primeru do 30 %.
4.	Pri nizko ogljičnih jeklih, ki so izdelana z eno žlindro, praktično ni odžveplanja med izpustom jekla iz peči v ponev.
NAČIN VODENJA RAFINACIJE IN POGOJI ZA DOBRO ODŽVEPLANJE MED IZPUSTOM JEKLA V PONEV Z LASTNO ŽLINDRO
Uporaba sintetične žlindre za odžveplanje med izpustom jekla ima nekaj slabih strani, zaradi katerih stalna raba ne pride v poštev.
1.	Taljena sintetična žlindra, ki je po učinku sicer dobra, je predraga.
2.	Ročno dodajanje velikih količin žlindre je prenaporno, mehanizacija dodajanja v naših utesnjenih razmerah ni možna.
3.	Iz posameznih komponent sestavljena sintetična mešanica je sicer cenejša, dodajanje v ponev in v curek je enako težko, učinek pa je znatno slabši kot pri taljeni sintetični žlindri.
Ce se zavedamo teh ugotovitev, potem nam ostane za odžveplanje ena sama možnost, in sicer izkoristiti potencialne sposobnosti rafinacijske žlindre, bele ali karbidne, do največje možne mere.
Preprosto povedano gre za to, da v peči izdelamo, potem ko smo posneli oksidacijsko (črno) žlindro in jeklo dezoksidirali z Al (1 kg/t) in FeSi, kvalitetno rafinacijsko žlindro iz apna, jedavca, CaSi in ogljika in jo pri izpustu pustimo skupaj z jeklom ali pred jeklom čim globje v ponev, da dosežemo dobro odžveplanje.
Teža te žlindre je približno enaka, kot je bila teža taljene sintetične žlindre, to je 10 kg na tono jekla.
Izpolnjen mora biti le en pogoj, in to, prehodna odprtina mora biti dovolj velika, da žlindra lahko teče skupaj z jeklom iz peči.
Pa poglejmo, kakšne rezultate pri takšnem delu dosegamo!
Na sliki 2 in 3 prikazujemo porazdelitev žvepla v končni sestavi za različne vrste jekla, če so izdelana z dvema žlindrama ali eno žlindro, in sicer posebej za ASEA peč, ki je opremljena z induktivnim mešalcem, in Lectromelt peč, ki je brez mešalca. Induktivni mešalec omogoča pri ASEA peči popolno odstranitev oksidne (črne) žlindre, kar edino zagotavlja, da lahko izdelamo kvalitetno rafinacijsko žlindro s čim manj FeO. Brez induktivnega mešalca na velikih 60 t pečeh, kot sta ASEA in Lectromelt, to ni mogoče. Prednost induktivnega mešalca je za dobro odžveplanje očitna.
45 65 85 105 125 745 165 %S x 104
205 225 265265 285305325345 365385 605 i25
Slika 3
Porazdelitev žvepla pri ASEA peči, ki ima induktivni mešalec (EA) in Lectromelt peči (EL), ki nima mešalca za šarže, ki so izdelane z dvema žlindrama
V tabeli 2 je prikazano nekaj rezultatov odžveplanja za različne vrste jekla v času rafinacije, to je od dodatka rafinacijske žlindre pa do končne probe.
Na sliki 4 prikazujemo stopnjo odžveplanja med celotno rafinacijo in posebej med izpustom jekla, če je prebodna odprtina velika in drugič, če je majhna. Iz slike vidimo, da več kot 80 % skupnega odžveplanja znaša prav odžveplanje med izpustom jekla in da je odžveplanje med izpustom jekla za polovico slabše, če ni dobrega mešanja jekla in žlindre.
80
70 Sffj S 5d
0
r
1 i o
S. 20 -6-
10 o -
				
	: , /			
				//
	"Z)			y
	/			
	/ y	T		C
	/ / / /			
V/A Stopnja odžvepianp med rafi-i A nacijo
□ Stopnja odžveplanja med izpustom iz peči v ponev
___ Stopnja odžveplanja pri majhni t prehodni odprtini
s
<0
ESSO-TO
05
f^ IS)
S S! 5 ooO-
Slika 4
Primerjava celotne stopnje odžveplanja med rafinacijo z odzveplanjem med izpustom jekla pri veliki in majhni prehodni odprtini
Na sliki 5 pa prikazujemo stopnjo odžveplanja med izpustom jekla iz peči v ponev z dodatkom taljene sintetične žlindre v ponev in curek v primerjavi z normalno stopnjo odžveplanja med izpustom jekla.
Očitno je, da je prednost, ki jo dosežemo s taljeno sintetično žlindro, tako majhna, da se ne izplača.
80-
70-60'
š?
50i
d
| 40-'-Š
^ 30}
I
io\
o L
I stopnja odžveplanja med izpustom s taljeno sinte -tično žlindro
□ stopnja odžveplanja med izpustom iz peči v ponev

o
p? FO
Ln IT)
*-- co *--O
O O O cv, c\( c\ vr sr in NJ-
Slika 5
Primerjava stopnje odžveplanja med izpustom jekla s taljeno sintetično žlindro in stopnjo odžveplanja med izpustom z lastno rafinacijsko žlindro
Tabela 2 — Prikaz stopnje odzveplanja in končnega žvepla pri različnih vrstah jekla.
Kvaliteta	v Žveplo v končni analizi		Odžveplanje med rafinacijo v %		SESTAVA			Število podatkov
	X X102%5	S xio3%s		S	C xlOZ%	Si xlOZ°/o	Mn x10'z%	
Č1832	9,1	2,4	73,0	6,5	72-80	30-40	60-70	20
C 4230	7,9	2,5	71,2	52 i	62-72	120-140	40-50	20
Č 1220	13,2	4,7	61,1	14,7	12 - 16	20-30	30-40	20
C 1330	11,8	2,5	656	15,5	20-25	20 -30	40-50	5
Č1530	11,6	4,1	64 9 i	11,1	44-50	20-30	60-70	20
črno	10,5	34	655	11,3	59-65	20-30	60-70	20
VAC60	m	2,9	64,8	12p	8-10	80-100	155-170	20
HP5	11,4	52 i	544	17,8				10
H PA 10	9,1		654 i	12,6	20-27	90-110	110-130	16
13A	9,5	3,5	67,3	9,2	63-68	15-35	50-60	20
PMO	10,4	3,4	63,8	10p	65-75	20-30	75-100	9
PMS	17,0	4 1 i	43,6	150 t	15-20	max 8	25-50	20
ZAKLJUČEK
Celoten problem odžveplanja jekla pri doseganju strogih zahtev za jekla za trakove lahko skrčimo na naslednje:
1. S pravilnim vodenjem rafinacije na peči, ki ima induktivni mešalec, lahko dosegamo dovolj nizka žvepla, če ob koncu sestavimo z dodatki je-davca, ogljika in CaSi dobro žlindro in če poskrbimo, da se žlindra med izpustom jekla v ponev z jeklom dobro meša.
2. Od trdne sintetične žlindre je dovolj učinkovita le taljena sintetična žlindra, saj zagotavlja od 50 do 60 % odžveplanje.
Zaradi visoke cene pa bi bila uporaba upravičena le, če bi rafinacijo močno skrajšali ali če bi delali brez nje.
Ker pa je mehanizacija dodajanja žlindre v curek težavna, je to tudi razlog proti uporabi sintetične žlindre za odžveplanje jekla.
ZUSAMMENFASSUNG
Ein zu hoher Schweffelgehalt im Stahl, das zu Ban-dern gevvalzt wird, ist schadlich. Die negativen Folgen zu grosser Menge an plastischen sulfidischen Einschliissen zeigen sich vor allem:
1.	im schlechten Biegetest in der Ouerrichtung
2.	in starker Zeilenstruktur, die vor allem bei Ver-giitungsstahlen die Durchhartbarkeit verschlechtet. Der Bruch vveisst eine Holzfaserstruktur auf und neigt zu spalten.
Alle Stahlsorten, die aus angevvendeten Grtinden nur kleine Schvveffelgehalte enthalten diirfen, werden in Elek-troofen erzeugt.
Bei der Suche nach einem Verfahren das Schvveffel schnell und billig zu entfernen, haben wir auch umfang-reiche Versuche zur Entschweffelung mit einer geschmolze-nen synthetischen Schlacke aus CaO und A1203 eutektischer
Zusammensetzung im festen Zustand und mit einer Mi-schung aus CaO+ CaF2 und CaO + CaF2 + Ca Si durchge-fuhrt. Die Versuche zeigten, dass bei Stahlen, die im Zvveischlackenprozess erzeugt worden sind und mit einer Menge von 10 kg Schlacke pro Tonne behandelt worden sind, ein Entschweffelungsgrad bis zu 60 % zu erziehlen ist. Die Schlacke ist teilweise in die Pfanne und der Rest in den Stahlstrahl beim Abstich zugegeben vvorden.
Der Nachteil der geschmolzenen festen synthetischen Schlacke ist vor aller hoher Preis.
Die Anvvendung ist deshalb nur berechtigt, wenn die Rafinationszeit stark verkiirzt wird, oder ohne dieser der Stahl abgestocken wird.
Die Entschweffelung mit der Mischung aus CaO + CaF2 und CaO + CaF2 + CaSi, wenn diese in die Pfanne und in den Stahl zugegeben vvird, ist viel schlechter und wirksam nur iiber 0.30 % C im Stahl.
SUMMARY
Die beste Entschvveffelung beim Zvveischlackenprozess wird erreicht, so dass mit einer gerechten Rafinations-fiihrung die Schlacke vor dem Abstich mit CaF2, CaSi und C behandelt wird, und so abgestochen \vird dass eine intensive Mischung mit dem Stahl erreicht vvird. Auf diese Art vvird eine Entschvveffelung bis 65 °/o auf eine billigere und einfachere Art erreicht.
Wenn der Abstichlloch zu klein ist und ein intensives Mischen der Schlacke mit dem Stahl nicht gevvahrleistet vvird, vvird der Entschvveffelungsgrad um die Halfte kleiner.
Too high sulphur content in steels for strips is harm-ful. The excess amount of sulphide inclusions causes
1.	bad bending in transverse direction,
2.	heavy banded structure vvhich reduces the through hardenability mainly in steels for hardening and tempering. Fracture has fibrous appearance, the strip slits.
Ali the steels vvhich must contain low sulphur are manufactured in electric furnaces.
Investigations to find the fastest and cheapest vvav of reducing sulphur in the fumace led to numerous
desulphurisation tests using mclted slag of CaO and A1203 vvith eutectic composition being in solid state, and vvith the mixtures CaO + CaF2 and CaO + CaF2 + CaSi. Experi-ments shovved that 60 % desulphurisation can be obtained vvith steels manufactured by a double-slag process, using 10 kg slag per ton steel. The slag vvas partiallv added into the laddle, and partially into the steel jet during tapping.
The disadvantage of the melted synthetic slag is its high priče and use is justified only vvhen refining time is highly reduced or the steel is not refined at ali.
Desulphurisation by CaO + CaF2 and CaO + CaF2 + + CaSi mixtures added into the laddle and jet is con-siderably lovver and effective only vvith steels havina over 0.30 % C.
The best desulphurisation in the double-slag process is obtained by correct refining vvith a good refining slag vvhich is at the end treated by CaF2 and CaSi and C and tapped so that it is intensively mixed vvith the steel in the laddle. Thus even 65 °/o desulphurisation can be obtained in a considerably cheap and simple way. If the tapping hole is too small that steel and slag do not mix desulphurisation is half lovver.
3AKAIOTEHHE
Aah npoKaTKH noAoc Mpe3.\iepHoe coAep>KaHHe cepbi b CTaAii He^ceAaTeAbHO h BpeAHO. OTpHnaTeAbHbie nocAeACTBHH npe3MepHora KOAHHeCTBa CyAb(J)hahbix BKAIOHeHHH 3aKAIOMaeTCH TAaBHblM 06pa30M b iiaoxom H3rn6e b nonepe^hom hanpabaehhn n 3HaMHTeAbHOii CTpo-HeHHOH CTpyKTYpbI, KOTOpafl TAaBHblM 06pa30M npil COpTaX CTaAH aaji YAYMmeHHH' YMeHbmaeT npoKaAHBae\iocTb. CTpYKTYpa h3ao\ia ApeBecHOBOAOKHHCTaa, HacTYnaeT pacmeiL\eHne noAoc.
Bce copTa CTaAH, KOTopbie H3 ynoMHHyTbix npHHHH AOA>KHbi coAep^caTb AHtub He3HanHTeAbHoe koahhcctbo cepbi, np0H3B0AHTb b 3AeKTpHMecKHX nenax.
^To6bi noA^HTb caMbin SbicTpbifi h caMbin AenieBbiii cnocoS BblAeAKH CTaAH c hh3khm COAep2CaHHeM Cepbi, BbinOAHHAH IHHpOKHH Pha onbiTOB AecyAb<J>ypaHHH c cHHTeTHHecKHM pacnAaBAeHHbiM niAa-kom cocTasmjHH H3 CaO + A1203, sbtekthmeckor coctaba b tb&paom coctohhhh h CMecH CAO + CaF2 c CaO + CaF2 + CaSi. OnbiTbi noKa3a-ah, hto npn AoSaBKH 10 Kr niAaKa Ha tohhy CTaAH mo>kho CTaAHx npo-H3BeAeHHbix c abymh HiAaKaMH noay^htb YMeHbmeHHe cepbi ao 60 %.
lllaak AOAaBaAH nacTimHo B KOBIH, nacTHHHO b CTPYIO CTaAH bo BpeMH BbinYCKa CTaAH H3 nemi. CAa6aa CTopoHa cnocoGa 3aKAioqaeTCH TAaBHblM 06pa30M B AOpOrOM pacnAaBAeHHbiM CHHTeTHHeCKIIM IHAaKe; n03T0MY npHMeHenue cnocoGa onpaBAaeTC« T0AbK0 npn o^eHb 6oAb-hiom coKpameHHH pa<J>iiHiipoBaHH5i CTaAH hah, eme Ay*iiHe, cobccm 6e3 pa<^HHHpoBaHHH. 06eccepiiBaHHe c cMecbio CaO + CaF2 h CaO -f -f CaF2 + CaSi npn AoSaBKe b kobih h b CTpyio CTaAH ropa3Ae cAa6ee Ii 3(J><J>eKTHBHO AHIHb npH CTaAHX c COAeptfCaHIieM CBbirne 0.30 % C.
CaMYio 3cJ)(f)eKTHBHYK) AecYAb4>YPaHHio CTaAH c abymh HiAaKaMH mojkho noayhhtb npn noMomH Ka^ecTBeHHora pacJjHHHpoBaHHora uiAaKa, noAYHeHHora npaBHAbHbiM pa(j>HHHpoBaHHeM. K kohhy npo-Hecca uiAaK o6pa6aTbiBaAH c CaF2 h CaSi h C, BbiiTYCKa$i ero H3 ne^H npn HHTeHCHBHOM nepeMeuiHBaHHH c paciiAaBOM CTaAH. 3thm, BecbMa npocTbiM h AeuieBbiM cnocočoM mo>kho noAyMHTb AecyAb4>v-paHHio CTaAH ao 65 %. B cAyMan, ecAH BbinycKHoe oTBepcTiie neAO-ctatomho beahko, to nepeMeuiHBaHHe uiaaka h ctaah bo bpemh bbinycka ne yAOBAeTBop$ieT TpeSoBaHHio, h scjkjjckt aecyab(j)ypahhh Ha nOAOBHHy MeHblHHH.