Pogovor s pripadnikom specialne enote policije Tončkom Čeplakom
STRAN 8
Obeležili 30 let Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline
STRAN 11
Z razstavo predstavili 15 let delovanja Muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec
STRAN 12
Oglasi
Savinjske novice št. 41, 350. oktober 2016 11
Iz vsebine:
Naučimo otroke loviti ribe
Tema tedna:
Lačnim otrokom bolj kot država pomagajo humanitarne organizacije............4
Podjetniški center Pristop Mozirje:
Nova priložnost za sodelo
podjetnih in inovativnih.......................................5
Zgornjesavinjski zdravstveni dom:
Cepljenje proti gripi že poteka...........................6
Občinski odbor SLS Mozirje:
Prihodnje leto bodo izvedli
volilni občni zbor...................................................7
Miha Grudnik:
Veliko vztrajnosti, dela in iskrena
želja pripeljejo tudi do Japonske...................14
120 let Mozirske koče:
Koča mozirskih planincev
med prvimi na Slovenskem.............................15
Svetovni pokal v smučanju:
Tina Robnik prijetno presenetila.....................21
Nej Mlinar Kopriva:
Mladi motokrosist na zadnjih
dveh dirkah sezone prvi in drugi....................22
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 43, 28. oktober 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
V teh dneh je aktualna pobuda, da bi v Sloveniji s spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev omogočili brezplačno kosilo vsem otrokom iz socialno ogroženih družin. Mnenja v političnih strankah, katerih poslanci bodo na koncu formalno odločali o usodi omenjenega predloga, so seveda različna, hkrati pa se pojavljajo tudi pobude, da bi bilo treba prav vsem učencem v osnovni šoli v celoti zagotoviti brezplačno prehrano.
Osebno se zavzemam za slednjo varianto, hkrati pa se sprašujem o razlogih za nelogično nesorazmerje, ki ga lahko opazimo v naši državi. Na eni strani imamo 54 tisoč otrok v družinah, ki imajo dohodek na družinskega člana nižji od 360 evrov in so zato pod pragom revščine, na drugi strani pa statistika priča o tem, da so slovenski otroci na četrtem mestu najbolj debelih otrok na svetu. Predebelih je kar 32 odstotkov dečkov in 23 odstotkov deklic. Za nami so po tem kriteriju celo Američani, za katere pregovorno velja, da se dnevno najedajo s hambur-gerji in nalivajo s kokakolo.
In še en podatek bode v oči. V Sloveniji letno zavržemo več kot sto tisoč ton hrane oziroma okrog 70 kilogramov na prebivalca. Najbolj pogosto zavrženo živilo je kruh, sledijo mlečni izdelki in jajca, sadje in zelenjava, najredkeje pa v smeteh končajo konzerve, pripravljeni obroki, globoko zamrznjena hrana in pijače.
Sodeč po izjavah sodelujočih v zadnji raziskavi je večina ljudi zavrgla živila zato, ker so se
pokvarila ali jim je potekel rok uporabe, le manjši del pa zato, ker so kupili preveč ali je bilo pakiranje preveliko. Pri tem smo lahko kritični in se vprašamo, zakaj so anketirani dopustili, da se določeno živilo pokvari oziroma mu poteče rok uporabe? Ali ni pri tem morda krivo slabo načrtovanje in nepremišljenost pri nakupih, tudi v smislu prevelikih količin?
Menim, da bi morali pri obravnavi v uvodu omenjenega predloga, razmišljati v kontekstu starega kitajskega pregovora, ki pravi: »Daj človeku ribo, nahranil ga boš za en dan. Nauči ga loviti ribe, prehranil ga boš za vse življenje.« Namesto da se otroci v šoli med sabo razlikujejo po tem, kdo ima brezplačno prehrano in kdo ne, bi morali vsem otrokom, ne glede na njihov trenutni socialni položaj, omogočiti pridobitev znanja, s katerim si bodo lahko kasneje ustvarili zadostne prihodke za lepo in dostojno življenje.
Predvsem pa bi jim morali vliti zavedanje, da lahko uspejo v življenju, tudi če trenutno živijo v pomanjkanju. V nasprotnem primeru obstaja možnost, da se bodo navzeli miselnosti, da sta jim družba in država dolžni pomagati, tudi če se sami sploh ne trudijo za svojo eksistenco.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 43, 28. oktober 2016 3
Tema tedna, Aktualno
LAČNIM OTROKOM BOLI KOT DRŽAVA POMAGAJO HUMANITARNE ORGANIZACIJE
Do brezplačnih šolskih obrokov za zgornjesavinjske otroke tudi z akcijo Drobtinica
Sredi oktobra je po občinah Zgornje Savinjske doline potekala dobrodelna akcija Rdečega križa, Drobtinica, v okviru katere prostovoljci zbirajo denarna sredstva za plačilo toplih šolskih obrokov otrokom iz socialno šibkejših okolij. V istem mesecu, ko Rdeči križ Slovenije (RK) z omenjeno akcijo opozarja na preštevilne otroke, ki živijo pod pragom revščine, o (neplačevanju šolskih kosil znova razpravljajo tudi poslanci. Ob tem se je razprava o dodelitvi brezplačnih kosil zataknila ob vprašanjih, kateri otroci so »dovolj« nizko pod pragom revščine za dodelitev te pravice in kaj bi razširitev pravice do brezplačnega kosila v šoli finančno pomenila za proračun. Resorno ministrstvo za šolstvo pa zatrjuje, da obstajajo za to neporabljena namenska proračunska sredstva.
BREZPLAČNO ŠOLSKO KOSILO ZA VSE REVNE OTROKE
Po podatkih Unicefa živi v Sloveniji 54.000 otrok v družinah, ki imajo dohodek na družinskega člana nižji od 360 evrov in so zato pod pragom revščine. Da te družine preživijo iz meseca v mesec, potrebujejo pomoč. Združe-
na levica (ZL) je v septembru dala pobudo za sklic izredne seje državnega zbora (DZ), na kateri bi sprejeli novelo zakona o uveljavljanju pravic z javnih sredstev, s katero bi omogočili vsem otrokom iz revnih družin brezplačno šolsko kosilo. Zdajšnja zakonodaja brezplačno kosilo omogoča
Tako v Mozirju kot drugje po dolini pri izvedbi akcije Drobtinica vedno sodelujejo tudi šolarji, ki tako pomagajo sošolcem iz socialno šibkejših družin. (Foto: Tatiana Golob)
C>
CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE
Predlog novega zakona prinaša spremembe pri nekaterih
socialnih pravicah
Na predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v javni obravnavi predlog zakona o spremembah zakona o socialno varstvenih prejemkih. V osnutku zakona, ki je še v proceduri, se predlaga nekaj omilitev glede na sedaj veljavni zakon. Gre za omejitve razpolaganja s premoženjem oseb, ki so prejemale denarno pomoč ali varstveni dodatek.
ZAZNAMBE PREPOVEDI ODTUJITVE LE ZA NEKATERE
Novi predlog predvideva črtanje zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini v lasti upravičenca do denarne socialne pomoči (DP) oziroma varstvenega dodatka (VD). Navedeno se predlaga tako v primeru novih upravičencev do DP oziroma VD kot za primer že vpisanih zaznamb
prepovedi odtujitve in obremenitve.
V zakonu se predlaga, da se omejitev dedovanja in posledično zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini ohrani samo za upravičence do DP oziroma VD, za katere se ugotovi, da imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje. Lahko so to upravičenci, ki imajo v lasti stanovanje, katerega vrednost presega zakonsko določeno vrednost za stanovanja, to je 120.000 evrov, vendar si preživetja z njim (vsaj) začasno ne morejo zagotoviti.
MANJSA SPREMEMBA PREDLAGANA TUDI ZA VELJAVNE ODLOČBE
Za upravičence do DP oziroma VD, ki so bili do omenjenih pravic upravičeni v skladu z veljavnimi, torej sedaj obstoječimi zakon-
skimi določbami, se predlaga, da se dedovanje njihovega premoženja omeji v enakem obsegu, kot ga določa sedaj veljavna zakonodaja, izbrišejo se le zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini. Ocena predlagatelja je, da bi bila drugačna rešitev nepravična do oseb, ki so izplačano DP oziroma VD vrnile za časa življenja ter do zapustnikov, katerih premoženje se je omejilo.
OBRAVNAVA VLOG ŠE PO VELJAVNEM ZAKONU
Kot pravi direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale, se ljudje že obračajo nanje glede določil zakona, ki je šele v postopku in ni gotovo, če in v kakšni obliki bo sprejet. »Vse vloge za navedeni dve pravici, ki bodo oddane pred sprejemom novega
zakona, bodo obravnavane po obstoječem zakonu. Vlog ne moremo sprejemati »na zalogo«, saj smo o vlogi dolžni odločiti s prvim dnem naslednjega meseca.
DOLŽNOST PREŽIVLJANJA SE NE SPREMINJA
S predlaganimi spremembami zakonodaje pa se ne spreminja zakon, ki nalaga dolžnost preživljanja zakoncem, izvenzakonskim partnerjem, prav tako tudi dolžnost preživljanja otrok do staršev, ki sami nimajo dovolj sredstev. Tako bomo od vlagateljev še vedno dolžni zahtevati, da si uredijo preživnino s svojimi otroki, prav tako bomo v dohodek vlagatelja še vedno vštevali tudi dohodke zakonca oziroma izven zakonskega partnerja.«
Marija Lebar
10 Savinjske novice št. 41, 352. oktober 2016
Tema tedna, Aktualno
le otrokom iz družin iz najnižjega dohodninskega razreda, otroci iz naslednjih dveh imajo le delno subvencijo. V ZL so zato predlagali, da bi brezplačno kosilo dobili vsi osnovnošolci iz družin, ki imajo nižji dohodek kot 360 evrov na družinskega člana, kar je meja tretjega dohodkovnega razreda.
ARGUMENTI, KI MARSIKOGA NE PREPRIČAJO
Poslanci, z izjemo nasprotne politične opcije NSi, štirih nepovezanih poslancev in bivšega poslanca SDS Andreja Čuša, se nad predlogom Združene levice očitno niso navdušili. V vladi so mnenja, da »je treba najprej analizirati in evalvirati sedanji sistem subvencioniranja šolske prehrane« ter oceniti finančne posledice sprejetja takšne novele. Sledili so še argumenti, da bi s tem znova otežili birokratske postopke šolam, javnost pa je še najbolj razburil pomislek vladajočih, da bi s tem ukrepom krivično izenačevali različno revne.
Do najrevnejših iz najnižjega dohodninskega razreda bi torej bilo nepravično, če bi brezplačno kosilo prejemali tudi otroci, ki živijo v družinah z nekaj več kot 182 evri na družinske-
ga člana. Nekateri poslanci so razmišljali tudi o tem, da otroci niso lačni v šolah, ampak doma, zato brezplačna šolska kosila niso rešitev zanje.
Takšni argumenti po mnenju humanitarnih organizacij dokazujejo, da je socialna vloga države povsem v zamiranju. Že sedaj družinam, ki imajo dohodek na družinskega člana nižji od 360 evrov, pomagajo številne humanitarne organizacije, kot so med drugimi Rdeči križ, 5ka za nasmeh, Zveza prijateljev mladine, Karitas in drugi dobrotniki. Tudi predlog ZL je nastal na pobudo dobrodelnega društva 5ka za nasmeh, ki že nekaj let z zbranimi donacijami otrokom kupuje tople obroke.
AKCIJA, KI SPODBUDI ŠTEVILNE ZGORNJESAVINJČANE
Tudi RK Slovenije z akcijo Drobtinica pomaga plačevati šolska kosila otrokom iz socialno šibkejših okolij. Na letošnji Drobtinici je preko 1.100 prostovoljcev pomagalo zbrati skoraj 67.000 evrov. V vseh zgornjesavinjskih občinah se letošnji izkupiček akcije giblje okoli 8 tisoč evrov. S tem bo veliko otrok iz naše doline, ki so potrebni pomoči, prišlo do brezplačnega toplega obro-
ka v šoli. Območno združenje RK bo namreč vsa zbrana sredstva nakazalo šolam, kjer je akcija potekala.
Stojnice z oznako Drobtinica so bile polne dobrot po zaslugi številnih prostovoljcev, ki so napekli kruh, pecivo, darovali marmelado in še veliko drugih prehrambnih izdelkov. Na vseslovensko akcijo ob svetovnem dnevu hrane se občani zelo dobro odzovejo. Za njeno organizacijo vsa leta vestno skrbi Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline.
Tatiana Golob
Slovenske humanitarne organizacije so v tem tednu opozorile poslance, da mora biti dostop do šolskih kosil urejen sistemsko s ciljem zagotavljanja enakih možnosti vseh otrok. Zato jih pred odločanjem o predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pozivajo, da omogočijo brezplačna kosila vsem otrokom iz socialno ogroženih družin.
v_J
PODJETNIŠKI CENTER PRISTOP MOZIRJE
Nova priložnost za sodelo podjetnih in inovativnih
V upravnem centru Mozirje so 21. oktobra pripravili slovesnost ob odprtju novih prostorov za sodelo (coworking). Kot je povedal pobudnik in koordinator skupnosti Pristop Mozirje Franci Pečnik, gre za model podjetniškega centra, ki že uspešno deluje v Šoštanju.
ZAŽELENA OBLIKA DELOVANJA PODJETNIKOV
»Podjetniški center Pristop Mozirje želi spodbujati in razvijati podjetništvo v Zgornji Savinjski dolini. Kot prostor sodela ali coworking prostor bomo tej sodelovalni obliki podpornega okolja sledili tako na nivoju posameznikov, ki se bomo združevali v skupnost, kot prostora z omogočanjem podpore pri osnovnih pogojih za delo ter pri programu svetovanj in izobraževanj,« je dejal Pečnik. Dodal je, da je že v času priprav na začetek delovanja Pristopa v Mozirju zaznaval pozitivne odzive, kar kaže, da je ta oblika delovanja podjetnikov zaželena.
PODJETNIŠTVO MORA BITI OMOGOČENO VSEM
Pečnik je še povedal: »Podjetništvo ni samo nekaj, kar pade s traku ali konča svojo obdelavo v delavnici, obratu ali salonu. Podjetništvo je tudi v inovatorstvu, ustvarjalnosti, skrbi za starejše, trajnostni mobilnosti, dostopnosti za izobraževanje, v turizmu, kulturi, samooskrbi, digitalnih veščinah ... Podjetništvo mora biti omogočeno za vse. Zagotavljati je potrebno pogoje za
povezovanje in razvoj celotne palete podjetniških pobud.«
ŽELIJO POVEZOVATI IN SPODBUJATI
In prav takim vsebinam bodo namenjeni prostori v Mozirju, ki jih je Pristopu odstopila podjetnica Marija Irman, ki ima svojo pisarno v upravnem centru že dalj časa. Pečnik se ji je zahvalil za njeno pripravljenost in nadaljeval: »Za namen podjetniškega razvoja želimo povezati in nadalje spodbuditi nekatere iniciative v dolini, spodbuja-
ti in omogočiti več sodelovanja malih podjetnikov s korporativnimi gospodarskimi sistemi ter lokalnimi skupnostmi. Predvsem pa želimo biti glasniki in zagovorniki socialnega podjetništva v dolini.«
Otvoritev prostorov so v Pristopu želeli obarvati z delovno vsebino. Organizirali so odmevno okroglo mizo o sodobnih izzivih in prehodu v zeleno gospodarstvo, ki je bila dobro obiskana. O tem bomo več poročali v prihodnji številki Savinjskih novic.
Marija Lebar
Prostore Pristopa v Mozirju je predstavil Franci Pečnik (desno). Ogledal si jih je tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik (drugi z desne). (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 353
Zdravstvo, Aktualno
JAVNI ZAVOD ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
Cepljenje proti gripi že poteka
V nazarskem zdravstvenem domu so sredi oktobra pričeli s cepljenjem proti gripi. Gripa sicer še ne razsaja, pričakujejo jo po novem letu, lahko tudi v obliki epidemije. Sedaj je pravi čas za cepljenje proti tej bolezni, saj imunski sistem potrebuje nekaj tednov, da v celoti razvije odpornost.
Odgovore, zakaj se je proti gripi dobro cepiti, za katere skupine je cepljenje še posebej priporočljivo, kako zdraviti gripo in kdaj k zdravniku, nam je podal zdravnik Klemen Poznič, strokovni vodja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. Lani se je
TRETJA RAZVOJNA OS
Na protestnem shodu proti umeščanju tretje razvojne osi na trasi F2-2 se je v Parižljah v soboto zbralo okoli 400 ljudi, ki nasprotujejo gradnji hitre ceste skozi Spodnjo Savinjsko dolino. Znano pa je, da je za Zgornjo Savinjsko dolino tako imenovana zahodna trasa hitre ceste najbolj sprejemljiva, saj je povezava do avtoceste tu najbolj blizu. Ta povezava je nujno potrebna za tukajšnje gospodarske družbe, turizem in boljšo kakovost življenja prebivalcev.
BI BILA CESTA OD ARJE VASI RES CENEJŠA?
Po navedbah krajevnih civilnih iniciativ bi hitra cesta Velenje-Šen-trupert uničila 119 hektarjev kmetijskih zemljišč. Zaradi te trase bi bilo treba porušiti 120 objektov, od tega 43 stanovanjskih. Zavzemajo se za traso Velenje-Arja vas, ki naj bi bila po njihovem za okoli 180 milijonov evrov cenejša.
Na soočenju predstavnikov s strani vlade in civilnih iniciativ na TV Slovenija je Barbara Radovan,
cepilo 382 oseb, število cepljenih v zadnjih letih se giblje med 300 in 390.
- Zakaj se je potrebno cepiti vsako leto?
Poznamo več vrst virusov gripe, ki si med seboj izmenjujejo genetski material in tako nastajajo vedno novi podtipi virusov. Vsako leto se tako pripravi novo cepivo, ki nas potem zaščiti pred tistimi tipi virusov, za katere se predvideva, da bodo krožili v populaciji. Uporabi se tudi najnovejše podatke iz južne poloble, kjer se je obdobje gripe pravzaprav ravno končalo.
generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja, dejala, da so podatki o ceni, s katerimi operira civilna iniciativa, popolnoma nepreverjeni, zato jih ni želela komentirati. Predstavnik civilnih iniciativ Urbah Jeriha je dejal, da trasa ni ustrezna, kar je medresorska delovna skupina v letu 2011 ugotovila že sama.
PRIPRAVLJAVCI NADALJUJEJO Z DELOM
Da so bile vse predlagane trase enakovredno preučene že pred leti in trasa F2-2 po strokovni presoji prepoznana kot najustreznejša, je zatrdila Radovanova in dodala, da se vlada zaveda, da bodo nekateri ljudje prizadeti, kot se to dogaja pri vsaki podobni investiciji. Na vprašanje, kako naprej, je povedala, da na podlagi sklepa vlade iz lanskega maja aktivnosti tečejo dalje. Pripravljavci upajo, da bi državni prostorski načrt za umestitev hitre ceste sprejeli še letos.
Maria Lebar
- Zakaj priporočate cepljenje in komu?
Gripo povzročajo virusi, torej so antibiotiki pri njej neučinkoviti. Pro-tivirusna zdravila pa so slabo učinkovita, pravzaprav samo omilijo simptome in nekoliko skrajšajo trajanje bolezni, potrebno jih je začeti jemati čim prej po začetku bolez-
Klemen Poznič: »Na nogah prebolela gripa se lahko tudi usodno zaplete.« (Foto: ŠS)
ni in so na voljo samo v lekarnah z belim receptom. S pravočasnim cepljenjem pa lahko gripo preprečimo.
Gripa in njeni zapleti (pljučnica, bronhitis, vnetje sinusov, ušes) najbolj ogrožajo kronične pljučne, srčne, ledvične in sladkorne bolnike, bolnike, ki se zdravijo zaradi raka ali z imunosupresivnimi zdravili. Prav tako cepljenje priporočamo vsem starejšim od 65 let, otrokom in nosečnicam.
- Kakšen je potek bolezni?
Gripa tipično poteka z visoko povišano telesno temperaturo, tudi do 40 °C, bolečinami v mišicah in sklepih, prehladnimi znaki, kašljem, glavobolom in zelo slabim počutjem. Zato je pri aktivni populaciji potreben bolniški stalež vsaj en teden, jemanje simptomatskih zdravil in počitek. Posledično številni delodajalci prepoznavajo prednosti cepljenja in ga spodbujajo pri
svojih delavcih. Na nogah prebolela gripa se lahko tudi usodno zaplete.
Ne smemo pozabiti, da smo v času prebolevanja kužni in zato cepljenje priporočamo tudi družinskim članom starejših oseb in kroničnih bolnikov, ki bi lahko bolezen zanesli v domače okolje in jih tako ogrozili.
-	Še nasvet kdaj k zdravniku.
Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo, je gripa lahko težka bolezen. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, lahko pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je pregled in nasvet zdravnika nujno potreben. Enako velja za majhne otroke - če vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen, izsušen, je potreben pregled v ambulanti.
-	Pa sicer? Kako si pomagamo sami?
Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. Najbolj pomembno je, da si olajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni. Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38 °C, jemljemo antipiretike - zdravila, ki znižajo telesno temperaturo. Za otroke je primeren paracetamol, odrasli pa lahko vzamejo paracetamol ali aspirin.
Posebno ponoči je zamašen nos zelo moteč in povzroči, da dihamo čez usta, kar dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal in poslabša počutje. Svetuje se uporaba kapljic za nos, da se prehodnost nosu poveča in olajša dihanje. Zaužijemo dovolj tekočin, saj jih zaradi vročine izgubimo več kot običajno, da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje. Svetuje se počitek in izogibanje telesnim naporom, dokler traja vročina. Jemanje antibiotikov, če ni bakterijskih zapletov, je brez smisla in je lahko škodljivo.
Štefka Sem
Državni prostorski načrt bi lahko bil končan do decembra
354 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Politika, Iz občin, Gospodarstvo
OBČINSKI ODBOR SLS MOZIRJE
Prihodnje leto bodo izvedli volilni občni zbor
Članice in člani mozirskega izvršilnega odbora občinskega odbora stranke SLS so se sestali in pogovorili o dejavnostih stranke na regijskem in nacionalnem nivoju. Seznanili so se z razlogi za izstop Jakoba Presečnika iz stranke, govorili so tudi o nekaterih načrtih tukajšnjega odbora do konca leta 2016 in za prihodnje. V letu 2017 čaka mozirski odbor SLS izvedba volilnega občnega zbora. Z 22. novembrom prihodnje leto se zaključuje zdajšnji štiriletni mandat organov občinskega odbora SLS.
Kot je povedal predsednik odbora Roman Čretnik st., bo v kratkem pripravljen predlog proračuna občine Mozirje za prihodnje leto, ki ga želijo v odboru SLS podrobno preučiti še pred obravnavo na občinskem svetu. V razpravi so člani poudarili potrebo, da se seznanijo z vsebino sej občinskega sveta še pred sejami. To velja zlasti pred pripravo občinskega proračuna, pri čemer je potrebno uskladiti stališča do posameznih postavk proračuna in do posameznih točk dnevnega reda občinskega sveta.
Pred občinskimi volitvami leta 2014 so v odboru pripravili srečanja s krajani posameznih naselij v občini, da bi se seznanili z njihovi-
Roman Čretnik, st.: »Predlog
mozirskega občinskega proračuna bomo v stranki pred sprejetjem podrobno preučili.« (Foto: ML)
mi težavami in potrebami. Na tokratnem sestanku so sklenili, da je po polovici mandata občinskega sveta čas, da taka srečanja ponovno pripravijo. Zavzeli so sklep, da je v začetku leta 2017 potrebno pripraviti pregled potreb in želja krajanov, ki so bile dane ob prejšnjih pogovorih ter pripraviti pregled realizacije. Na podlagi tega bodo pripravili program ponovnega srečanja in razprave s krajani.
Na sejo so povabili tudi - zdaj že nekdanjega - člana Jakoba Pre-
sečnika, saj so se iz prve roke želeli seznaniti o vzrokih za njegov odstop, zaradi katerega so presenečeni in ga obžalujejo. Presečnik je dejal, da je že dolgo čutil veliko ignoranco vodstva stranke do članov, ki so v preteklosti delovali za SLS in Slovenijo in je bila izključitev Marjana Podobnika samo pi-
V teh dneh je Občina Solčava kot investitorka zaključila prenovo dela ceste in parkirišča v krajinskem parku Robanov kot. V delu je bil 400-metrski odsek od turistične kmetije Govc do kmetije Roban.
Gre za del občinske ceste, ki je bil doslej v makadamski izvedbi in dotrajan. Ker je tam gost promet, so bile precejšnje količine prahu moteče za domačine, goste na bližnjih turističnih kmetijah in številne gornike, pohodnike ter sprehajalce. Ti se po cesti podajajo na obisk Robanovega kota in v osrčje gora.
Občina Solčava je prenovo ceste uvrstila v projekt urejanja delov
ka na i, ki je pospešila in dokončno zapečatila njegovo odločitev. Po razpravi so prisotni izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju, kar jim je Presečnik tudi obljubil in zagotovil, da bo po svojih močeh še naprej pomagal celotni Zgornji Savinjski dolini.
Marija Lebar
lokalnih cest v krajinskih parkih, ki zajema tudi nedavno dokončano modernizacijo ceste v Logarski dolini proti slapu Rinka. Na podlagi javnega razpisa je bilo izbrano izvajalsko podjetje Asfalting iz Ljubljane. Ob cesti so uredili bankine, mulde in kanalete, cestišče pa preplastili z asfaltom.
Asfaltirali so tudi 560 kvadratnih metrov parkirišča na koncu ceste pri Robanu, kjer morajo obiskovalci pustiti avtomobile, saj je naprej v Robanov kot motorni promet prepovedan. Naložba je skupaj z davkom vred vredna okoli 43 tisoč evrov.
Marija Lebar
OBČINA SOLČAVA
Zaključena prenova odseka ceste v Robanovem kotu
DAVID ZUNTER RAZŠIRIL SVOJO DEJAVNOST
Bar F16 v Braslovčah ima novega najemnika
David Zunter, tehnik mehatroni-ke, se je pred dvema letoma podal na pot gostinca in v najem vzel gostinski lokal na Rečici ob Savinji. Mladi podjetnik je kaj kmalu ugotovil, da to zanj ni dovolj, zato je začel iskati priložnost za razširitev dejavnosti. Ta se mu je ponudila letos konec oktobra v Braslovčah. Zunter je namreč v najem vzel bar F16.
»Za obiskovalce lokala se ne bo nič spremenilo, še ime ostaja isto. Moja naloga je le, da oblikujem delovni tim, ki bo skrbel, da bodo gostje iz bara odšli zadovoljni in se vanj radi vračali,« je svojo odločitev predstavil Dačo, kot ga imenujejo prijatelji, in zatrdil, da ga za šan-
David Zunter bo oblikoval delovni odšli zadovoljni.
tim, ki bo skrbel, da bodo gostje iz bara
(Foto: Marija Šukalo)
kom ne bo opaziti. Njegova naloga bo logistika, organizacija dela ter nabava in marketing.
Da je najem prostora v Braslov-čah za Zunterja dobra poslovna poteza, se je opazilo že na otvoritvi v soboto, ko je gostinski lokal, ki sprejme nekaj manj kot sto oseb, bil poln skoraj ves čas obratovanja.
Sicer pa se bodo gostje F16 lahko odžejali in poklepetali v notranjosti bara ali na terasi. Slednja bo poleti prijazna senca, v zimskih mesecih pa prijetno ogrevan prostor. Izbirali bodo lahko med 15 različnimi vrstami piva ter drugimi hladnimi in toplimi alkoholnimi in brezalkoholnimi napitki.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016 355
Intervju
TONČEK ČEPIM, PRIPADNIK SPECIALNE ENOTE POLICIJE
»Ko občan pokliče na pomoč, pokliče policijo, ko policija potrebuje pomoč, pa pokliče nas«
Tonček Čeplak (Foto: Franci Kotnik)
Nazarčan Tonček Čeplak, sicer doma iz Bočne, sodi med tiste »srečneže«, ki so že v rani mladosti točno vedeli, kaj želijo postati, ko bodo odrasli. Danes je pripadnik elitne enote slovenske policije, za svoje izjemne dosežke na službenem področju pa je pred nedavnim prejel visoko priznanje srebrni ščit policije.
Ko sem se ob koncu osnovne šole, ki sem jo naprej obiskoval v Šmartnem ob Dreti in nato še v Gornjem Gradu, odločil, da postanem policist oziroma v tistem času miličnik, so nekateri v mojem okolju dvomili, da mi bo uspelo, kajti takrat je bila pri vpisu močna selekcija. Ko sem bil sprejet, sem bil zelo vesel, ker se mi je izpolnila dolgoletna želja, po drugi strani pa je bilo pred mano veliko neznank.
-	Kako je takrat potekalo šolanje na tako imenovani kadetski šoli?
V generaciji nas je bilo okrog 240, povprečje v razredu je bilo od 25 do 30 učencev, predmetnik pa je poleg običajnih srednješolskih predmetov vseboval tudi borilne veščine, spoznavanje orožja in podobne tematike. Na prehodu v drugi letnik je bil velik osip, potem pa je bilo na nek način iz letnika v letnik lažje. Režim življenja je bil zelo podoben vojaškemu, vključno z jutranjo telovadbo, dviganjem zastave, pospravljanjem sob ... Popoldan je bilo veliko interesnih dejavnosti, zlasti športnih aktivnosti.
-	Kaj vam je bilo med učnimi vsebinami najbolj všeč?
Navdušen nad borilnimi veščinami sem začel trenirati judo in prišel blizu kadetske reprezentance, vendar se vanjo nisem nikoli uvrstil.
-	Ste se že ob zaključku srednješolskega izobraževanja videli v specialni enoti policije?
V	četrtem letniku sem gojil željo, da bi šel v prometno policijo, ker so me privlačili motoci-kli in avtomobili, vendar mi je vzgojitelj to dobronamerno odsvetoval, ker je bil moj naslednji cilj specialna enota. Tako sem dal skozi tri policijske postaje, najprej PP Grosuplje in nato še dve, v tem času pa so se začele aktivnosti, povezane z vojno za Slovenijo. Ko se je začela vojna, so nas sredi noči zbudili in nam dodelili orožje s strelivom. Kot devetnajstletnik si sploh nisem predstavljal, kaj to v resnici pomeni. Z vlakom sem se odpeljal v Grosuplje, kjer je imela jugoslovanska armada skladišče orožja. Razmere so bile napete, saj je uslužbenec jugoslovanske armade grozil, da bo vse skupaj spustil v zrak, vendar se je potem vse dobro izšlo.
-	Kako dolgo ste bili na »vojni« razporeditvi?
V	Grosuplju sem ostal šest mesecev, nato sem moral na obvezno služenje v takratno zaščitno enoto milice. To je bil oddelek za varovanje objektov konzularnih predstavništev, skupščine, vlade ... Pomagali smo tudi vojski. Po šestih mesecih sem podaljšal služenje še za pol leta, vendar sem delal v notranjosti omenjenih objektov. Narejenim sem večkrat omenil, da si želim premestitev v specialno enoto, ki pa je bila takrat na slabem glasu, saj so vanjo premeščali predvsem policiste, ki so pri svojem delu zagrešili kakšno napako. Dejstvo je, da je ta enota odigrala zelo pomembno vlogo v vojni za Slovenijo, vendar je ni znala temu primerno »unovčiti«.
-	In želja se vam je nato vendarle izpolnila?
Ko sem končal enoletno služenje v enoti za varovanje objektov, sem šel nazaj na matično postajo v Grosuplje, nato sem bil s 1. majem premeščen v specialno enoto. Seveda si takrat sploh nisem predstavljal, kaj to pomeni.
-	Kaj pa je to pomenilo?
V	učno skupino nas je prišlo petnajst. Takoj smo začeli z vsakodnevnimi napornimi treningi, ki jih je težko opisati, kajti če človek tega ne doživi na lastni koži, si skoraj ne more predstavljati ekstremnost teh naporov. Začelo se je zgodaj zjutraj, ob pol sedmih sem že imel 180 pulza, pravzaprav ni bilo nobenega sistematičnega pristopa, cilj je bil le ta, da se naredi selekcija. V mišicah se nam je po nekaj dneh nabralo toliko mlečne kisline, da smo po stopnicah hodi-
li vzvratno. Poleg športne vadbe smo imeli prav tako izjemno naporno vojaško usposabljanje.
-	Kako ste uspeli zdržati vse te napore?
Zdržati je bilo mogoče le z močno voljo. Pri nekaterih so se začele pojavljati poškodbe, resna poškodba pa je pomenila »izpad iz igre«. To je trajalo osem mesecev, med tem časom smo krajše obdobje pomagali varovati zeleno mejo v Ilirski Bistrici, na Jelšanah in Obrežju. Takrat je bila določena selekcija že narejena, od petnajstih nas je ostalo sedem, štiri do šest pa naj bi nas bilo na koncu sprejetih v enoto.
-	Vam je iz tistega časa ostalo v spominu kakšno posebno doživetje?
Nepozabno je štirinajstdnevno intenzivno usposabljanje, ki smo ga imeli v Gotenici. Odložili so nas v gozdu, kjer smo postavili tabor in bili v stalni pripravljenosti za morebiten napad sovražnika. V tistem času so bili odnosi med policijo in vojsko zelo napeti in predpostavka je bila, da nas lahko napade tudi vojska. Ogenj je moral goreti 24 ur na dan, ves čas pa smo se urili v vojaški taktiki. Cilj je bil, da nas spravijo v res skrajne situacije in ugotovijo, kako deluje vsak od nas, ko je na smrt utrujen, ko nima dovolj hrane, ko nima dovolj pijače, in ko je pod maksimalnim psihičnim pritiskom.
Spomnim se, da sem takrat prvič v življenju hodil in spal istočasno. To je težko opisati, če nekdo česar podobnega ni doživel. Ves čas smo bili v polni opremi s čelado na glavi in v jopiču z neprebojno ploščo. Namenoma so nam naprtili čim več oteževalnih elementov, da so se lahko res prepričali, če smo pravi za specialno enoto.
Zgodilo se je, da so nas zjutraj ob petih pripeljali na lokacijo zasede. Bila je še rosa, potem pa smo v zasedi čakali več ur. Sonce se je medtem povzpelo na nebo in nas grelo. Vsi neprespani smo postajali zaspani, nadrejeni pa so nas na skrivaj kontrolirali. Tako so presenetili enega od kolegov, ki je v šoku, ko so ga zbudili, povedal, kje smo ostali, in ob koncu usposabljanja je moral zapustiti enoto.
-	Ampak vam je uspelo prestati vse preizkuse in se uvrstiti med specialce ...
Ko je prišel dan D, nas je od petnajstih ostalo šest. Vsi smo bili razporejeni v sektor A, lahko bi rekli tudi v udarno skupino. Takrat je bila specialna enota razdeljena na poveljstvo, logistiko, sektor A in sektor B, v katerem so bile specialnosti:
8 Savinjske novice št. 43, 28. oktober 2016
Intervju
potapljači, vodniki službenih psov, vozniki oklepnih vozil, alpinisti, jamarji in ostrostrelci.
- Se je v praksi izkazalo, da je služba v specialni enoti vredna tako napornega usposabljanja, kot ste ga morali prestati?
Vsekakor. V sektorju A sem ostal deset let. V tem času sem se udeležil dveh mednarodnih tekem specialnih enot policije na Nizozemskem. To je enkratno doživetje, ko se na enem mestu zberejo »posebneži« z različnih koncev sveta. Večina tekmovalnih nalog je bila fizične narave, kot na primer plezanje, vlečenje vrvi ali porivanje traktorjev, nekaj pa jih je bilo tudi taktične narave. Spomnim se, da smo morali med drugim preplavati vodo, na kateri je bilo pol centimetra ledu, do otoka, kjer smo dobili nosila, od petih članov ekipe smo enega dali na nosila in ga nesli čez hrib, nato smo vsi plavali nazaj, kjer so nas spet čakala nosila in smo morali nesti člana ekipe še določeno razdaljo.
od mladosti. Po zaslugi prijatelja in demonstratorja smučanja Tomis-lava Omejca sem opravil usposabljanje za učitelja smučanja prve, druge in tretje stopnje. Služba mi je pri tem šla na roko in mi omogočila udeležbo na tečajih, oddolžil pa sem se tako, da sem na zimskih taborih kolege policiste učil smučati.
-	Vas veseli še kakšen šport?
Pred časom sem veliko kolesaril in obiskoval IPA tekme ter kar nekajkrat zmagal, recimo v Mariboru, na vzponu na Sabotin, na krožni dirki v Logatcu, na vzponu v Cerknici ...
-	Dejali ste, da ste v sektorju A ostali deset let, kaj pa se je zgodilo potem?
Začutil sem potrebo po spremembi in šel med potapljače, se pravi v sektor B. Opravil sem izpit za potapljača in izpit za vožnjo čol-
kilometrov v eno smer. Za letalske karte pač ni bilo denarja in tudi na tekmi smo se lahko prepričali, da nekateri naši konkurenti živijo v povsem drugem svetu. Reinfried Herbst, na primer, avstrijski repre-zentant, zaposlen v policiji, je priletel z letalom v Are, kjer ga je čakal transporter s serviserji, s katerimi so potem skupaj nadaljevali pot. Na tekmi sem doživel realno razliko med aktivnim tekmovalcem, ki je samo zaposlen v policiji, in dejanskim policistom. V enem teku sem zaostal petnajst sekund.
- Ampak ali je takšna primerjava sploh smiselna?
Pravzaprav ni. Mi smo entuzi-asti, oni so profesionalci. Ob tej priložnosti moram pohvaliti Golte in smučarsko šolo Beli zajec oziroma Bojana Napotnika, ki so nam omogočili treninge. Zame je bilo to prvenstvo izjemno doživetje, ki sem
(Fotodokumentacija Tončka Čeplaka)
-	So sodelovali tudi ameriški marinci, ki so v filmih običajno prikazani kot nepremagljivi?
Na srečanju so bili tudi ameriški marinci in takrat sem si o njih ustvaril lastno mnenje. Imajo odličen marketing, znajo se promovirati, kar se mi ne znamo, ampak mi smo bili veliko boljši od njih. Generalno sicer nismo bili prvi, bili smo tretji, toda to je bil za nas velik uspeh. Bili smo ponosni, ko smo videli, da nas tudi drugi spoštujejo, čeprav smo prišli iz balkanske države, v kateri je še pred par leti divjala vojna.
-	Ste se udeleževali tudi kakšnih drugih tekmovanj?
Petkrat sem z ekipo sodeloval na Brajnikovem memorialu, kjer nismo imeli konkurence in smo gladko zmagovali. Nismo bili le dobra ekipa, bili smo tudi dobra klapa. Ko smo trenirali, smo trenirali, znali pa smo se tudi zabavati. Vedeli smo, kaj hočemo, poznali pa smo tudi prednosti in slabosti vsakega izmed nas.
-	Ste tudi odličen smučar, od nedavnega celo diplomirani trener alpskega smučanja, je tudi za ta šport prostor v specialni enoti policije?
Smučanje je moja ljubezen že
na. V tej enoti sem bil šest let, nato sem šel delat tečaj za bombnega tehnika. V tem času sem se uvrstil v smučarsko reprezentanco in se udeležil evropskega prvenstva policije v Tarnabyju na Švedskem.
-	To je rojstni kraj legende alpskega smučanja Ingemarja Stenmarka, kajne?
Ja, in prav tako odlične smučarke Anje Parson. Ko je bila naša ekipa s kombijem na poti tja, je Tina Maze v Areju osvojila zlato medaljo. Ker smo jo želeli videti in ji čestitati, smo skrenili s poti, a na žalost je Tina že pred našim prihodom odpotovala naprej. Zjutraj sva s kolegom Tomijem izkoristila priložnost in se zapeljala po progi, nato smo nadaljevali pot proti Tarnabyju.
-	Hm, z avtomobilom iz Slovenije na Švedsko, to pa ni mačji kašelj ...
To je bila pot, dolga štiri tisoč
ga sprejel kot nagrado za svoje delo, in upam, da bo policija tudi v prihodnje podpirala udeležbo na tovrstnih športnih prireditvah. Zavedam se, da je moja prednost, da službujem v enoti, ki podpira angažiranje na športnem področju. Bistveno težje je kolegom, ki delajo na postajah, kjer glede na situacijo in kadrovske težave težko pogrešajo policiste na delovnih mestih.
- Verjetno osrednji namen tako ni neka vrhunska uvrstitev?
Mnogo bolj pomembna kot uvrstitev na posamezni tekmi je možnost, da se policisti angažirajo na področju, ki jih zanima in ga imajo radi. Če je pripravljenost in razumevanje nadrejenih, se vedno najde rešitev, kako nadomestiti nekoga, ki je par dni odsoten. Po drugi strani na ta način damo temu policistu dodaten razlog, da se na svojem delovnem mestu res trudi
in mu ni težko, ko je treba kdaj pa kdaj podaljšati delovni čas. Menim, da bi morali graditi predvsem na tej vzajemnosti.
-	Kakšno je vaše delo kot strokovnjaka za protibombno zaščito?
Najbolj smo bili angažirani v času, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji. Takrat smo opravili res veliko pregledov na najrazličnejših lokacijah: nad vodo, pod vodo, na športnih prireditvah . Zadnjih pet, šest let imam v enoti dodatno zadolžitev, in sicer skrbim za našo osebno opremo.
-	Zadnje čase je denarja za nabavo ustrezne opreme za policijo premalo. Najbolj v nebo vpijoč primer so izrabljene pnevmatike na policijskih avtomobilih .
Zaslužimo si dobro opremo, kajti mi smo zadnja veja varnosti. Mi ne smemo odpovedati. Ko občan pokliče na pomoč, pokliče policijo, ko policija potrebuje pomoč, pa pokliče nas. Za nami ni nikogar več. Mi ne smemo niti reči ne, niti reči da ne zmoremo. Naloge enostavno opravimo. Kako to naredimo, je pa v naši domeni. Zato potrebujemo ustrezno opremo, ki jo trenutno imamo, in verjamem, da bo tako tudi ostalo, saj je to pogoj za kvalitetno opravljanje našega dela.
Ko moraš nepremično v raznih vremenskih okoliščinah čakati na začetek akcije, je izrednega pomena kvalitetna, profesionalna oprema. Saj moraš ob prejemu znaka za akcijo reagirati takoj. V takšnih trenutkih ni opravičila, da nekaj »ne zmoreš«. Nam, pripadnikom specialne enote, je opravljena naloga edini možen razplet akcije. Brez kvalitetne opreme in najboljših usposabljanj ne bi mogli delovati tako dobro, kot delujemo že ves čas od ustanovitve.
-	Če bi vedeli, kaj vas čaka kot policijskega specialca, bi se še enkrat odločili za ta poklic?
Verjetno bi se. Naj ob tem še povem, da sem sedaj tudi inštruktor za učno skupino. To se pravi, da tisto, kar so na začetku počeli z mano, jaz zdaj počnem z drugimi. Ne gre drugače. Če ne greš do konca, človeka ne moreš spoznati, mi pa si ne moremo dovoliti, da bi sprejemali ljudi, ki niso zares pripravljeni na vse.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
Savinjske novice št. 43, 28. oktober 2016 9
Organizacije, Ljudje in dogodki
PRIDOBILI STATUS POTRJENE LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE
Na voljo več kot dva milijona evrov
Prejšnji teden je tukajšnja Lokalna akcijska skupina (LAS), ki je skupna za obe dolini, dobila odločbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero je pridobila status potrjene Lokalne ak-
V prostorih Centra Rinka je potekalo predavanje o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilator-ja (AED). Dogodek je v sklopu nakupa novega »reševalca življenj« organizirala Občina Solčava. Predavanje je vodil prim. Matej Marin-šek, dr. med. spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine.
VSAK UDELEŽENEC PREIZKUSIL
DELOVANJE NOVEGA APARATA
Velika večina srčnih zastojev se zgodi na javnih mestih, zato je potrebno biti vedno opremljen z ustreznim znanjem o hitri defibri-laciji in kontinuirani masaži srca. Prim. Marinšek je zbrane najprej seznanil z osnovnimi koraki, ki jih je potrebno izvesti, da se prizadetemu nudi prva pomoč do prihoda medicinske ekipe. Teoretična izhodišča so služila kot povod za izvedbo praktičnega dela, kjer je vsak udeleženec sodeloval pri demon-
cijske skupine. Odločba velja za obdobje 2014-2020.
Potrditev LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD) omogoča koriščenje 2,266.460 evrov sredstev iz kmetijskega in regio-
straciji reševanja in tako preizkusil delovanje novega aparata.
TEMELJNI POSTOPKI
Prisotni so se seznanili, da se temeljni postopki oživljanja izvajajo pri osebah, ki ne kažejo znakov odzivnosti, pri njih pa se lahko opazi tudi neučinkovite poskuse dihanja. Če bi se kdo izmed zbranih znašel v vlogi priče, bi moral najprej poklicati na pomoč tiste, ki bi se nahajali v njegovi neposredni bližini, o dogodku obvestiti zdravstveno službo in pričeti z masažo srca.
PORAZDELITI REŠEVALNO DELO
V primeru, da bi imel posameznik na voljo več reševalcev, bi moral reševalno delo ustrezno porazdeliti. Nekdo bi moral oditi po avtomatski defibrilator, saj naprava v nadaljevanju reševanja posreduje ustrezna navodila in očividce usmerja skozi potek oživljanja do prihoda reševalcev.
Tjaša Pečovnik
nalnega sklada, in sicer za sofinanciranje operacij lokalnega razvoja v programskem obdobju 2014-2020. Operacije morajo slediti ciljem, opredeljenim v Strategiji lokalnega razvoja LAS ZSŠD, izvajale se bodo na območju občin Gornji Grad, Luče, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje.
Na ustanovni skupščini v lanskem letu je bila za SAŠA območje ustanovljena enotna LAS, kot vodilni partner je bil izbran Zavod Savinja z Ljubnega. Partnerji so na podlagi usmeritev programske-
Evropa vsako leto obeležuje evropski dan oživljanja, letos je potekal pod geslom Otroci rešujejo življenja. Aktivnosti v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa (RK) Zgornje Savinjske doline so se odvijale v vikendu pred 18. oktobrom, ko smo obeležili letošnji evropski dan oživljanja.
Ekipi prve pomoči RK sta na Rečici ob Savinji in na Ljubnem ob Savinji na prostoru, kjer je istočasno potekala akcija Drobtinica, pripravili brezplačne prikaze temeljnega postopka oživljanja in uporabo zunanjega avtomatskega defibrilator-ja. Krajani so na obeh točkah pokazali precejšnje zanimanje za prikaz
ga obdobja in v sodelovanju s širokim krogom javnosti pripravili strategijo lokalnega razvoja, ki so jo konec letošnjega januarja poslali na kmetijsko ministrstvo. Po nekaterih usklajevanjih je ministrstvo izdalo prej omenjeno odločbo.
V prejšnjem programskem obdobju od 2007 do 2013 sta na tukajšnjem območju delovali dve LAS - zgornjesavinjska in šaleška. S sofinanciranjem preko pristopa Leader je bilo v naši dolini uspešno izvedenih precejšnje število projektov, katerih vsebina je prispevala k razvoju podeželja.
Marija Lebar
oživljanja, uporabo defibrilatorja so lahko tudi preizkusili. Kot je povedala Ilka Kramer Marolt, sekretarka območnega združenja RK, so ljudje izrazili željo, da se prikaz oživljanja po dogovoru izvede še v okviru nekaterih društev, da bi si postopek ogledalo čim več krajanov.
Takojšen začetek oživljanja celo do štirikrat poveča število preživelih po srčnem zastoju. Gre torej za pomembno znanje, ki ni zapleteno. S preprostimi, a pravočasno izvedenimi postopki oživljanja, bi okoli 1.600 Slovencev, ki vsako leto doživijo srčni zastoj, imelo veliko večje možnosti za preživetje.
TG
PREDAVANJE O TEMELJNIH POSTOPKIH OŽIVLJANJA V SOLČAVI
Sekunde rešujejo življenja
EVROPSKI DAN OŽIVLJANJA 2016
Prikaz na Rečici in na Ljubnem
Defibrilator, ki so ga spoznali udeleženci delavnice, je stacioniran pred vhodom v Center Rinka. (Foto: Tjaša Pečovnik)
358 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2016
Organizacije, Čestitke
30 LET KINOLOŠKEGA DRUŠTVA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Ob skromnih sredstvih še vedno zelo uspešni
družbi koristni
Na kinološkem vadišču v Varpo-ljah so se na slavnostnem zboru se-šli člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline. Ob 30-letnici so se zvestim članom zahvalili za mnoge uspešne akcije, vadbe, tekmovanja in reševanja pogrešanih oseb. Ob tej priliki jim je predstavnik Kinološke zveze Slovenije Vlado Gerbec izročil veliko plaketo priznanja njihove krovne organizacije.
HROVAT O ODREKANJU IN USPEHIH
Predsednik društva Ferdo Hro-vat je dejal, da si v vse težjih časih za preživetje nevladnih in drugih organizacij prizadevajo za obstanek. Tako so tudi jubilejno leto prebrodili z lepimi dosežki članov in njihovih štirinožnih prijateljev. »Kljub zelo ekonomsko naravnani ceni tečajev v primerjavi z drugimi društvi po Sloveniji je število udeležencev preskromno, da bi lahko šolnine še zniževali. Bili smo organizatorji dveh velikih prireditev na področju reševalnih psov, in sicer mednarodnih izpitov IRO in izpitov reševalnih psov za iskanje izgubljenih v naravi. Po mnenju udeležencev sta bili obe dobro organizirani.«
POMAGAJO ŠE REDKI SPONZORJI
Na vadišču so popravili leseni objekt za skladiščenje šotora in miz. Podrli in pospravili so padla in polomljena drevesa ob neurjih. Zaradi pomoči nekaterih redkih sponzorjev se jim bodo finančni stroški izšli, a je stiska vse občutnejša. Kot društvo v širšem družbenem interesu se prijavljajo na javne razpise občin Na-
Priznanje Kinološke zveze Slovenije so prejeli nekateri najzaslužnejši člani društva.
mednarodnem merilu. Še zlasti, kot je dejal Mirko Strašek, direktor družbe KLS, ki je najboljši donator društvu, sta za uspehe zaslužna partnerja Duška in Ferdinand Hrovat, za tekmovalne uspehe pa tudi drugi, kolegice in kolegi, ki na tekmovanjih in strokovnih srečanjih zastopajo zgornjesavinjske kinologe.
BO DEJAVNOST ZAMRLA?
Kot je še povedal Hrovat, so najbolj zaskrbljeni, ker jim manjka podmladka. Prav bleščeče prihodnosti za to društvo, ki deluje na območju celotne doline, menda ni. Ob 30-letnici od ustanovitve so se vendarle zbrali najbolj aktivni člani
Zgornjesavinjski kinologi ob 30-letnici delovanja pred svojim društvenim domom v Varpoljah.
zarje, Ljubno in Gornji Grad, od njih prejmejo po 260 evrov za sezono, kar zadostuje za plačilo najemnine za poligon ter članarine zvezi. Koliko dobijo od mozirske in rečiške občine, pa je odvisno od njunih finančnih zmožnosti.
ZA ZGLED MNOGIM V SLOVENIJI
Kot je bilo slišati s strani gostov, tudi županov občin Nazarje in Rečica ob Savinji, so lahko občani ponosni na dejavno ekipo ter na dosežke tekmovalnih in reševalnih psov z vodniki na republiškem in
in si privoščili skromno slovesnost ter druženje, ki vsakič okrepi stike in je priložnost za dogovore.
PRIZNANJA IN ZAHVALE ZA SPODBUDO
Vlado Gerbec je ocenil delo vodstva ter lepega števila članov društva kot izjemno in še vedno spodbudno. Osmim članom je v imenu zveze podelil priznanja. Društvena priznanja so podelili 33 članom in še posebej hvaležni plakete zahvale zvestim donatorjem.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016 359
Organizacije
15 LET MUZEJA VRBOVEC NAZARJE
Z bogato fotografsko razstavo predstavili zgodovino
muzeja
V prostorih Muzeja Vrbovec je v ponedeljek, 17. oktobra, direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar predstavila pregled dogajanja v 15-tih letih te organizacije. Prisotni so ob plakatih z bogatim fotografskim materialom in dodanimi pisnimi podatki preleteli zgodovino muzeja.
ZAČETKI IN POSLANSTVO MUZEJA
Največja zasluga za nastanek muzeja gre Občini Nazarje in takratnemu županu Ivanu Purnatu, saj je občina zagotovila večino sredstev za ureditev muzeja, ki ga financira tudi danes. S spon-zorskimi sredstvi je k realizaciji projekta pripomogla takratna lesna industrija Glin in Gozdno gozdarstvo Nazarje. Iz idejnega projekta Muzeja novejše zgodovine Celje je leta 2001 nastal Muzej gozdarstva in lesarslva Vrbovec z nalogo, da zbira, ohranja in razstavlja dediščino dveh panog, ki sta nekoč dajali kruh večini prebivalcev Zgornje Savinjske doline, je povedala direktorica.
PROJEKTNA SKUPINA S PODPORO ZUNANJIH SODELAVCEV
Skupaj s projektno skupino, ki so jo ob za-
ŽUPNIJA SOLČAVA
Direktorica Barbara Soster Rutar je predstavila zgodovino muzeja, Aleksander Videčnik (desno spodaj) pa je spregovoril o starih časih v dolini, vse tja do teme spravila lesa.
(Foto: Slavica Tesovnik)
Praznik ob blagoslovu kapelice sv. Ane
Z besedami iz naslova je Mateja Brlec Suho-dolnik pričela s priložnostnim govorom ob blagoslovu obnovljenega bisera kulturne dediščine v Solčavi, arheološkega spomenika kapele sv. Ane. Lesena kapelica, predhodnica sedanje kapele, ki stoji ob župnijski cerkvi, je stala na tem mestu mnogo prej kot cerkev. Po razpoložljivih podatkih od leta 1000.
V slabih desetih letih je pod vodstvom gospodarskega upravitelja župnije Solčava Alojza Ter-narja, župnika v Novi Štifti, uspelo dokončati več projektov obnove v župniji. Največji zalogaj je bila statična sanacija temeljev cerkve Marije Snežne. Pri obnovah so bili v veliko pomoč krajani in zaposleni na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije in ministrstvu za kulturo.
Blagoslov kapelice je opravil Alojz Ternar. Tudi v lastnem imenu se je zahvalil Solčavanom in vsem, ki so pripomogli, da so zmogli narediti tako velike korake pri obnovah sakralnih objektov, ki jim bo sledila še ureditev notranjosti cerkve. Farani so po maši poskrbeli za pogostitev prisotnih in tudi s tem pokazali svoje zadovoljstvo in hvaležnost ob blagoslovu obnovljenega arheološkega spomenika.
Franjo Atelšek
Blagoslovu obnovljenega bisera kulturne dediščine v Solčavi so prisostvovali številni farani. (Foto: Franjo Atelšek)
četkih sestavljali Barbara Šoster Rutar, oblikovalec Boris Radjenovič in vodja projekta Vojko Strahovnik, so zbirali predmete in gradivo mnogi zunanji sodelavci in domačini - od Franca Firšta do Jožeta Uranka. V veliko pomoč je bil ob nastajanju stalne razstave o ljudeh in njihovem delu ter skozi mnoge narodopisne večere, publicist in narodopisec Aleksander Videč-nik. Ob priložnosti je spregovoril o lončarstvu v Kokarjah in starih časih v dolini, vse tja do teme spravila lesa.
MUZEJ DANES
Poleg direktorice Barbare Šoster Rutar skrbi za muzej poslovna sekretarka Jasmina Ribič. Obiskovalci lahko poleg pestre ponudbe muzeja obiščejo naravoslovno kulturno učno pot ali se zadržijo v Bohačevem toplarju, po zaslugi dobrega sodelovanja z društvi, gozdarji in mnogimi posamezniki. Konstruktivne ideje se prav tako kalijo med dolgoletnimi člani sveta muzeja, katerega predsednik je Marijan Dobrovc.
RAZSTAVO ODPRL ŽUPAN
Glavnina dogajanja v muzeju je prikazana na 18 razstavnih plakatih. Razstavo je ob jubileju slovesno otvoril župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Za glasbeno dogajanje sta poskrbela skupaj z mentorji Cito Galič in Tomažem Guč-kom učenca Glasbene šole Nazarje, na citrah Jošt Roban in na harmoniki Špela Bider.
Slavica Tesovnik
360 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016
Zgodovina in narodopisje
Rože in čarovnije (1)
Piše: Aleksander Videčnik
Leta 1995 je izšla moja knjiga pod tem naslovom. V uvod je zapisal dr. Matjaž Kmecl nekaj svojih misli, kot sledi:
»Aleksander Videčnik z neznansko potrpežljivostjo, radovednostjo in zagnanostjo že leta in leta raziskuje podobo polpreteklega življenja v dolini in njenih hribih; iz mnogih sledi, ki jih zbere, gradi slikovito preteklo podobo tega sveta. Nastal je niz knjižic, ki kot celota postopoma preraščajo v svojevrstno monografijo; zdaj jim je dodano poglavje o domačem zdravilstvu. In ker se zdravje zmeraj dotika življenja (kot se bolezen smrti), sploh ne gre le za nenavadne in značilne načine zdravljenja; če Videčnikovim poročilom natančno prisluhnemo, potem se namreč iz njih potajeno oglasijo široka življenjska nazi-ranja. Bolečina nam daje namreč vedeti, da življenje ni tako samoumevna reč, kot se nam zdi, kadar nas nič ne boli; bolečina je zmeraj znamenje nečesa, kar ne mara življenja; z njo se vede ali nevede dotaknemo nerazložljivosti obstajanja, zato jo pogosto spremljata panika in obup.
Najprej si kuhamo čaje, delamo obliže in jemo tablete, ko pa je hujše in morda smrt že diha za ovratnik, se obrnemo po pomoč neposredno na dozdevne in neznane upravljavce te skrivnosti: na duhove, svetnike, boga ali bogove. Tako nastane najbolj mistična in najbolj nebogljena medicina: z besedo, zagovarjanjem - človek je bil z besedo uročen, torej ga je takšnega uroka mogoče osvoboditi samo z besedo - prastara kultura. Morda pa je življenje v posebni, tesni povezanosti z okolnim svetom, z drevesi, kot so verjeli stari Kelti, z rožami, s črnim polžem; mogoče se da zato bolezen prenesti nanje, kot so prav donedavna verjeli tudi mnogi zgornji Savi-njčani; mogoče je v skrivnostni zvezi s posušeno stolčeno žabo ali pajkom, ji ju nosimo obešena za vratom, ali s črnim slinarjem, ki ga stisnemo med boleče zobe ter z njim tečemo sto korakov daleč, potem pa izpljunemo.
Vse to temelji na posebnem odnosu do sveta, na posebnih, zelo prvinskih predstavah o njem -da smo vsi povezani z vsem, tako da kar najprej prehajamo eden v drugega. - Tisto s čaji, rožami, smolastimi žavbami, mravljičnimi kopelmi, mogoče celo z namočenimi ščurki za zdrav želodec, je že bliže današnjemu, stvarnejšemu, kemijskemu razumevanju sveta - ko si znamo večino pojavov razložiti naravoslovno in ko smo celoto razčlenili na elemente, te pa poljubno sestavljamo in uporabljamo, pač po potrebi.
Za kak hip je kakšna novost vnesla celo zmedo: gumiarabikum se je preselil iz eksotičnih krajev kot učinkovito lepilo, toda če lepi vse drugo, bo najbrž obdržal skupaj tudi kaj v človeških notranjosti; in so ga ukazovali piti kot zdravilo. - V povsem drugo smer pa se je zdravljenje oprlo na nepoganske verske simbole in nauke: lepo polt dobiš če se umiješ z binkoštno roso, in zobobol mine, če vtakneš razvneto glavo v posebno luknjo radegundske kapele. - Tako v dolgi vrsti: med vražo in zeliščarstvom, vero in razumom, preteklostjo in sedanjostjo. Na eni strani se je dovolj utemeljeno utrdilo prepričanje, da je
Aleksander VIDEČNIK
K O Ž t
I N ČAROVNIJE
a—
sr-J? s*
'VCtf
,¿ V. jt-„ „ ji^ — —
Rože in čarovnije, knjiga Aleksandra Videčnika, ki je bila izdana leta 1995.
na »dan sv. Jerneja vsaka zel 'arcneja'«, na drugi, da proti bradavicam pomaga ali vozel na nitki, ki v zemljo zakopana zgine, ali nekaj molitev ali »žavba« iz kisa in bogvečesa še ter proti ječmenu na očesu mahanje s srpom pred obrazom in ponavljanje obrednih besed ...
MARSIČEMU SE NASMEHNEMO
Včasih se ob vsem tem s svojo novodobno in vzvišeno pametjo nasmehnemo; drugi občudujemo bogato, celo poetično domišljijo; včasih osupnemo nad domislicami in zvezami; celo poplava »sfušanih« besed nas ne moti (»kri-frišerca« za šentjanževko je kar duhovita iznajdba) - na koncu pa moramo priznati, da je bilo civilizacijsko bogastvo polpreteklega zgornje-savinjskega sveta po svoje sijajno in kompletno, zaokroženo. Čas se je v zadnjih sto ali dvesto letih pač potegnil z velikansko naglico naprej; v tem drvenju je sproti pozabljal na včeraj. Mi pa smo vendarle tako ali drugače vsi dediči svojih prednikov in vseh preteklih stoletij. Ne da bi jih brezpogojno slavili in povzdigovali; marsikaj v njih je bilo skrajno abotnega, toda iz njih smo zrasli v dobrem in slabem, z njimi smo vsaj na skrivaj zaznamovani, naj to hočemo ali no-
čemo. Novodobni človek zvečine hoče, ker želi vedeti za tako imenovane »korenine« (v Ameriki je pred leti iz tega nastala cela histerija); želi živeti v skladu s svojo »identiteto« (izraz je obrabljen, pa je težko prevedljiv). Pri tem pa je pomembno vedeti, po čem se na primer Zgornja Savinjska dolina civilizacijsko razlikuje od vseh drugih; kakšen je njen »genius loci«, kot so rekli stari Latinci »duši« in »duhu« kraja, njegovi nezamenljivi drugačnosti.
Avtor je svoje »poročilo« (tako bi njegovi raziskavi rekli v anglosaškem svetu) izdelal na osnovi 9 komaj znanih ali pa sploh neznanih ljudskih zdravilskih rokopisov iz zgornjesavin-skih krajev in na temelju izpraševalnih pogovorov s 59 pričevalci. Iz tega se je nabrala več kot zanimiva panorama življenja, seveda predvsem skrbi za zdravje: bodisi kot zapisov ljudskih receptov ali zagovorov (kolikor jih niso ljudski magi kot »poslovnih skrivnosti« odnesli v grob) bodisi kot slikovitih anekdot o medicinskih uspehih nekdanjih zdravilcev. - Skratka: Videčnik je s svojim delom oživil neko skoraj pozabljeno včerajšnjost. ki se sicer še zmeraj potihem, zmuzljivo, malo prestrašeno in tudi malo zabavno skriva po odročnih kotih, ki pa bi se brez njegovega dela naglo in gotovo dokončno zgubila; učinkovito je pomagal vsem Zgornjesavinjčanom k lažjemu in temeljitejše-mu samoprepoznavanju.
UVODNE MISLI (ALEKSANDER VIDEČNIK)
Namen tega zapisa je prikazati okvirno podobo domačega zdravilstva v Zgornji Savinjski dolini. Poudariti velja, da je o tem še malo zapisanega in da se razni kronisti tej vsebini niso posvečali. Tako ostajajo pričevanja in redki zapisi samih zdravilcev edini vir za zapisovalca. Razmere v nekdanjem ljudskem zdravilstvu sploh so opisane v raznih delih, doslej značilno za dolino ob Dreti in Savinji pa je, da je le redko omenjena.
Zapis je vsebinsko naravnan kot narodopisni opis nekega dogajanja in ljudi v njem. Nikakor se ne opredeljuje do ugotovljenih dejstev in ne presoja dobro ali slabo v delovanju domačega zdravilstva ali uporabi zdravil.
Prebivalci območja Zgornje Savinjske doline so živeli nekako v geografsko zaprtem prostoru, saj se dolina dejansko zapira v smeri Sa-vinjsko-Kamniških Alp. Znano je, da je gornji del območja dokaj pozno dobil cestno povezavo s spodnjim delom. Ta nepovezanost je pogojevala različnost v običajih in navadah med, denimo solčavskim in mozirskim območjem. Že večkrat smo ugotavljali, da je predvsem okolica Luč in Solčave močno pod vplivom koroških navad in načina življenja, medtem ko je v okolici Ljubnega in Mozirja že zaslediti vplive Savinjske doline.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016 361
Ljudje in dogodki, Oglasi
MIHA GRUDNIK, ŠTUDENT NA UNIVERZI V KYOTU NA JAPONSKEM
Veliko vztrajnosti, dela in iskrena želja pripeljejo tudi do
Japonske
Miha Grudnik in Kensuke Usami, prijatelj z Japonske
(Foto: Tatiana Golob)
O mladem Nazarčanu Mihu Grudniku, ki se je že kot osnovnošolec zaljubil v deželo vzhajajočega sonca, smo pred leti že pisali. Takrat se je navdušen 16-letnik vrnil iz Japonske, kjer je s pomočjo štipendije japonske ambasade pol leta preživel v njemu tako ljubi in hkrati tuji kulturi. Danes nihče ne dvomi, da je bilo Mihovo zanimanje za japonsko kulturo, jezik in deželo pristno, saj v tej oddaljeni deželi živi ter se uspešno posveča študiju in delu že dve leti in pol. Poleti se je za dober mesec vrnil k družini v Nazarje, med pogovorom za naš časopis pa je imel v gosteh tudi sošolca in prijatelja z Japonske, Kensuke Usamija.
SPREJEM S PRIKLONOM IN V JAPONŠČINI
Spodaj podpisana sem bila pri Grudnikovih sprejeta z veliko gostoljubnostjo, dišalo je po jasmi-novem čaju, mizica v dnevni sobi je bila obložena z dobrotami z Japonske. Za povrhu vsega me je pri vhodu poleg Mihove mame Suzane sprejel tudi Usami. In to povsem v skladu z japonsko kulturo, prijazno, z globokim priklonom in v japonščini. Kar bi lahko bilo malce nerodno, a je nasproti takoj stopil še Miha. In pogovor je lahko stekel
brez težav. Teh nikakor ni bilo opaziti pri Mihovem sporazumevanju z Usamijem. Nekdo kot jaz, ki mu je japonščina tuja, seveda ne more soditi, kako dobro Miha govori v tem jeziku. Vsekakor pa govori sproščeno, hitro in brez odmora za razmislek »kako se že reče ...«. A tam je bil tudi Usami, pravi Japo-
nec, zato je bilo prvo vprašanje namenjeno njemu.
KOT BI BIL NA JAPONSKEM ROJEN ...
Kako dobro japonsko pa v resnici govori Miha? »Kot da bi bil na Japonskem rojen,« je takoj, v angleščini seveda, da je bilo razumljivo vsem, odvrnil Usami. Miha, ki že leto in pol živi in študira v Kyotu, enem največjih japonskih mest, je skromno potrdil, da je nad njegovo izgovorjavo marsikdo presenečen. »Delam v trgovini H&M in pri pogovoru s strankami pogosto uporabljam iste fraze, torej sem jih lahko dobro izpilil. Res me pogosto vprašajo, če sem rojen na Japonskem in me pohvalijo, da dobro obvladam kjotsko narečje. Njihovo narečje je namreč precej težko, ampak hkrati zelo elegantno. Kyoto je znan kot mesto gejš in narečje, ki ga govorijo prebivalci mesta, temelji na njihovem nekdanjem narečju. A takoj, ko malce dlje govorim, se opazi, da sem tujec.«
LJUBEZEN DO JAPONSKE MIHA
SPREMLJA ŽE OD ROSNIH LET
Miha o svojem znanju japonske-
ga jezika govori skromno, njegov prijatelj Usami pa znova zatrdi, da je tudi njegova pisava več kot odlična. Pisati v tako drugačni pisavi, ki sloni na povsem drugačnih pravilih kot naša abeceda, nikakor ni enostavno. A kar se tiče poznavanja japonskega jezika, je Miha skorajda samouk. Japonščine se je pričel učiti sam v osnovni šoli, nadaljeval je s pomočjo inštruktorice, se kasneje udeležil nekaj tečajev v Ljubljani. Ko je dopolnil 16 let, je s svojim entuziazmom in znanjem japonščine prepričal komisijo na razpisu za štipendijo za polletno šolanje na Japonskem in odpotoval v mesto Matsumoto ter tam živel pri prijazni družini. Ta čas je poglabljal svoje znanje jezika.
Po vrnitvi domov se je japonščine učil sam, tečajev na tako visoki ravni znanja namreč ni bilo na voljo. »Moraš biti vztrajen, materiala za učenje je na spletu več kot dovolj, preko spletnih testov sem preverjal svoje znanje,« je povedal Miha in dodal, da mu zaradi močne želje nič ni bilo pretežko.
DO SANJSKEGA ŠTUDIJA S SANJSKO ŠTIPENDIJO
Ideja, da bi šel študirati na Japonsko, je v njem vzklila, ko se je udeležil tekmovanja v japonskem govorništvu v Ljubljani. Tam je v svoji kategoriji prejel prvo nagrado in ena izmed prisotnih profesoric mu je dejala, da njegovo razmišljanje o študiju japonščine v Sloveniji ni smiselno. Jezik namreč odlično obvlada, zato mu je ta lahko le še orodje pri iskanju službe.
»Njene besede so mi dale misliti, zakaj ne bi šel študirat na Japonsko. Kaj bi bilo bolje, kot vsaj nekaj let preživeti tam?« Lahko bi se zapletlo pri financah, je dejal Miha. Študij in življenje na Japonskem nikakor nista poceni, a je izvedel za štipendijo, ki jo razpisuje ministrstvo za šolstvo na Japonskem in sponzorira celoten študij s pripravami, poleg tega tudi mesečno štipendijo. Sliši se sanjsko in tudi na japonski ambasadi v Sloveniji so mu dejali, da bi znalo ostati le pri sanja-
E&A d.o.o.
GINEKOLOŠKA AMBULANTA
Foršt 23, Ljubno ob Savinji
razpisuje delovno mesto medicinske sestre - babice.
Pogoji: dokončana najmanj srednja izobrazba ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, starost nad 35 let.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pričetek delovnega razmerja s 1.12. 2016.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov E&A d.o.o Foršt 28, 3333 Ljubno ob Savinji s pripisom RAZPIS do 7.11. 2016.
362 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016
Ljudje in dogodki, Organizacije
nju. To štipendijo namreč prejme le 120 najboljših prijavljenih iz celega sveta. No, na kratko povedano, Miha je na koncu bil med njimi, in to predvsem zaradi odličnega znanja japonščine ter angleščine.
PO KONČANEM ŠTUDIJU ŽELI IZKUSITI ŠE POSLOVNI SVET JAPONSKE
Sedaj že dve leti in pol živi na Japonskem, prvo leto je namenil pripravam, sedaj obiskuje drugi letnik univerze v Kyotu, katera se šteje za eno najbolj cenjenih univerz na Japonskem. »Študiram kombinacijo kognitivnega študija, smer nevrolingvistika. Poenostavljeno povedano, pri tem študiju raziskujemo, kaj se dogaja z možgani pri učenju tujih jezikov. Po končanem študiju bi lahko postal profesor, ampak me ta usmeritev ne zanima. Na Japonskem ni toliko pomembno, kaj študiraš, ampak na kateri univerzi študiraš. Ker je univerza v Kyotu zelo cenjena, se lahko potegujem za velik izbor služb. Pravzaprav ni velikih omejitev, če v to vložiš nekaj truda.« Miha razmišlja, da se bo najprej zaposlil v kakšnem podjetju, da izkusi še poslovno življenje na Japonskem.
120 LET MOZIRSKE KOČE
Koča mozirskih
Letošnjega oktobra je minilo 120 let od otvoritve prve mozirske planinske koče, ki je stala na Golički planini. Zgradili so jo člani Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD). To je bila šesta zgrajena planinska koča na takratnem Slovenskem. Ves les za kočo sta darovala Leopold Goričar in Srečko Tribuč.
Prva podružnica SPD je bila ustanovljena februarja 1893 v Ljubljani, julija v Kamniku in avgusta istega leta v Mozirju v Goričarjevi hiši. Hkrati, ob ustanovitvi društva, so Mozirjani ustanovili društveno knjižnico za potrebe turistov in obiskovalcev naših planin. Prvo knjigo z naslovom Izlet v Carigrad je tej knjižnici podaril takratni mozirski kaplan Anton Aškerc. V knjigi je tudi njegovo posvetilo mozirski podružnici. Prva društvena knjiga se še sedaj nahaja v hrambi Matije Blagojeviča iz Mozirja. V hiši njegove družine, Goričarjevi hiši, je namreč ustanovni odbor potekal.
Po ustanovitvi Savinjske podružnice SPD je rasla ideja o zgraditvi koče, v kateri bi lahko prespali naključni obiskovalci Mozirske planine. Po treh letih od ustanovitve planinske podružnice, poleti 1896, so mozirski planinci ustanovili gradbeni odbor, ki ga je vodil Leopold Goričar. Do oktobra je bila koča zgrajena, uradna otvoritev je potekala 5. oktobra. Svojemu namenu je od začetka dobro služila.
Zanimivo je poročilo o delovanju Savinjske podružnice SPD v letu 1912, ki pravi: »Mo-zirska koča je imela 129 obiskovalcev, in sicer
V	SLOVENIJO SE BO VRNIL, A TUDI SVET JE
VREDNO VIDETI
V	prihodnosti se spet vidi doma, v Sloveniji. »Doma mi je še vedno zelo všeč. Sploh se ne zavedamo, kako lepo nam je v naši deželi, šele ko greš v tujino, se tega zaveš. Seveda je povsem druga zgodba, ko želiš zanimivo službo z dobro plačo. Do tega je v Sloveniji veliko težje priti. Zato najprej služba na Japonskem, nato bomo še videli. Saj sem še precej mlad, veliko stvari me zanima, rad bi videl svet.«
Zelo ga zanimajo tudi druge azijske države, v zadnjem času mu misli zaposluje Iran. Učenje jezikov mu je hobi, sedaj se uči perzijskega jezika. Da bi lahko prisostvoval na nekem predavanju, se je moral na hitro naučiti tudi francoščine, profesor je namreč predaval izključno v tem jeziku.
JAPONSKA JE SVET, KI GA MORAŠ DOŽIVETI
Kaj pa Miha pravi o Japoncih, ljudeh, s katerimi živi in bo še živel nekaj časa? »Japonci so in niso zadržani, o tem lahko razvijemo pravo filozofsko razpravo. Mislim, da se japonska družba v zadnjih letih odpira, postaja bolj zahodnja-
119 Slovencev in 10 Nemcev. Za širitev koče je prostovoljske zneske marljivo nabirala Ange-
ška. Še vedno pa so jim zelo pomembne njihove vrednote, imajo svoj način življenja, razmišljanja, ki ga je v bistvu zelo težko razumeti, če si tujec. Gre za unikatno mešanico tradicionalnega in ultramodernega. To je vidno tudi v njihovi arhitekturi, imajo visoke moderne stolpnice, poleg pa stoji majhen, star tempelj.« Japonska je svet, ki ga enostavno moraš doživeti, meni Miha.
JAPONCI PREMOREJO VELIKO EMPATIJE
Japonska je tudi njega spremenila, tam je, kot pravi, odrasel. »Čeprav so težko dostopni, so Japonci zelo prijazni, uvidevni, vsi razmišljajo, kako bodo njihova dejanja vplivala na druge, zelo visoko stopnjo empatije imajo. Živijo v harmoniji en z drugim.
Kar sem opazil, je to, da imam sebe raje takšnega, kakršen sem na Japonskem, kot pa, ko sem v Sloveniji. Zdi se mi, da sem na Japonskem lahko veliko boljši človek, kot sem v Sloveniji. Sicer pa je tako kot povsod, so dobre in so slabe stvari. Dobro pa je, ko ugotoviš, da je veliko več dobrega kot slabega.«
Tatiana Golob
la Goričar, za kar ji izrekamo srčno zahvalo.«
Tatiana Golob
Otvoritev Mozirske koče 5. oktobra 1896. 45 navzočih je bilo iz Mozirja, Šmihela, Nazarij, Lok, Rečice ob Savinji in od drugod: tajnik SPD iz Ljubljane Anton Mikuš, načelnik SP Fran Kocbek z ženo, Alojz Goričar, Anton Goričar - Tonek, Ana Goričar, dr. Jože Goričar, dr. Maks Goričar, Mici Goričar (poštna gospa), Anton Deleja, Olga Balonova, Ana Blaž, Ivan Lipold, Vladimir Lipold, Marija Konečnik, Feliks Tribuč, Raztočki (organist iz Šmihela), Mikek (Čekanov - organist in občinski tajnik), Terčak (učitelj), Srebovčnik iz Šmihela, Hren (Bank iz Lok), Grozdej iz Trnavč, Turnšek (Bohač iz Nazarij), župnik Ramor iz Šmihela, ki je blagoslovil kočo, in Verbučev pastir - Ferdamani Tonček ter drugi, katerih imena niso znana. (Fotodokumentacija MB)
planincev med prvimi na Slovenskem
Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016 43
Kultura, Nasveti
DARKO ATELSEK IZDAL ZGOŠČENKO SAVINJA POJE PESMI MOJE
Preplet Daretovega dela v petih desetletjih glasbenega
delovanja
Vsestranski glasbenik Darko Atelšek iz Poljan nad Rečico ob Savinji je izdal zgoščenko Savinja poje pesmi moje. Na njej je zbral 27 avtorskih pesmi, ki so nastale od leta 1974 in vse do danes ter so v različnih obdobjih postale hit. Digitalizacija, restavracija in mastering so delo Marka Atelška in Boštjana Podlesnika.
Na zgoščenki je moč slišati prvo zasedbo Veselih Drenovcev, ansambel Darka Atelška, družinski ansambel Atelšek ter Suško bando z ansamblom Golte. Poleg zgoščenke je izšla zgibanka o prepletu Daretovega dela v petih desetletji glasbenega delovanja. Darko je v svoji bogati karieri sodeloval s številnimi glasbeniki v različnih zased-
Darko Atelšek je v petih desetletjih delovanja zaigral na več kot 800 porokah v različnih zasedbah. (Foto: Marija Šukalo)
bah. Posnel je osem studijskih albumov s pretežno svojimi avtorskimi skladbami. Bil je pevovodja, organist, učitelj diatonične harmonike in igral na več kot 800 porokah. CD je izdal pod okriljem Kulturnega društva Rečica ob Savinji.
Nekatere pesmi z devetega Atel-škovega albuma bodo predstavljene na koncertu v petek, 4. novembra, v mozirski športni dvorani. Slednjega pripravlja ob svoji 70-letnici. Glasbeni dogodek bodo popestrili številni gostje, ki bodo izvajali Daretove komade. Mnogi med njimi so aranžirani posebej za jubilejno srečanje. Vstopnice so na voljo na poštah in bencinskih črpalkah.
Marija Šukalo
Ognjeni dež, hojhera (Heuchera) je odlična trajnica za grobove
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Prišla je pisana jesen in z njo čas, ko je potrebno urediti grobove ob dnevu spomina na mrtve. Poskusimo letošnjo jesen narediti grob drugačen, pisan s hojhero. To so trajnice, ki v naših vrtovih še vedno niso dovolj zastopane. Na grobovih jih lahko kombiniramo z mačehami. Iskrivke, kot jih nekateri imenujejo, so lepe tudi brez cvetov in okrasne predvsem zaradi lepih pisanih listov. Nekatere imajo cvetove živih barv, ki v družbi zanimivih listov zaokrožijo celotno podobo. Žlahtnitelji so se usmerili tudi na ustvarjanje lepih socvetij, ki so primerni tudi za rezano cvetje.
LEGA IN RASTIŠČE
Najlepše bodo uspevale v rahlih in humoznih tleh. Potrebujejo odcedno zemljo, ker se okrog njiho-
vih korenin ne sme zadrževati vlaga, nikoli pa se zemlja ne sme popolnoma izsušiti. Zelo sončna lega ni primerna zanje, a tiste z živo obarvanimi listi (rdečimi, oranžnimi, škrlatnimi) bodo tudi na soncu uspevale. S srebrnimi, zelenimi, rumenkasto zelenimi in pisanimi listi pa uspevajo bolj v polsenci.
Pogosto te vedno zelene trajnice slabo preživijo zimo. Ko jim odstranimo poškodovane liste, zasijejo v novi podobi. Priporočljivo jih je razsajati na vsake 3-5 let, da ohranijo raščavost in lep izgled.
Heuchera Georgia Peach dobro prenaša vročino, sonce in sušo. Ima izredno velike liste, do 13 cm v dolžino. V pomladnem času so mladi listi intenzivno rdeče ciklam-ne barve. Pozneje do izraza pride sivkast vzorec. Ta da listom lep rožnat odtenek. Heuche-ra sanguinea je ena najdlje gojenih vrst. Ima čudovite ognjeno rde-
večji kot pri večini drugih. Heuchera Palace Purple je ena najbolj razširjenih in trpežnih sort. Heucherella Brass Lantern je dolgoživa. Uspeva v polsenci. Heuchera Midnight Rose je preizkušeno zelo trpežna, tudi za bolj suhe razmere in sončne lege. Jo je pa potrebno deliti na vsake 3-4 leta. Heuchera Marmalade je trpežna in dolgoživa. Prenese precej
če cvetove, ki so bolj opazni, saj so
Heuchera Georgia Peach dobro prenaša vročino, sonce in sušo. Ima izredno velike liste, do 13 cm v dolžino.
sončno lego. Heuchera Lime Marmalade je trpežna in primerna za polsenco oziroma svetlo senco in je manj trpežna za sušo. Heuchera Binoche je ena najtemnejših z »mat«
površino. Heuchera Big Top Gold je
odporna na vročino.
Heuchera Ginger Ale ima liste zamolklo oker-oranžne barve, nekateri barvo opisujejo kot ingverje-vo zlato, spodnja stran listov je rde-če-vijolična. Med listnimi žilami je prostor zapolnjen s precej izrazito in zelo dekorativno s svetlejšo belo--sivo barvo. Cvetovi so drobni. Kre-masto bela stebla pa rahlo rožnata. Cveti pozno spomladi. Ta sorta je zelo odporna na pepelasto plesen (pepelovko). Dobro prenaša nekoliko več sonca in visoke temperature. Njeno barvo lahko poudarimo s temnolistnimi rastlinami. Z živo zelenimi hostami ali praproti pa deluje zelo sveže. Na grobovih se bo odlično podala k mačeham.
Heuchera Electra ima neverjetno kombinacijo limonino rumenih listov, ki so prepleteni z izrazitimi rdečimi žilami. Mladi listi so najbolj izrazito rumeni, čez poletje postanejo zelenkasto rumeni, žile pa obdržijo svojo obarvanost. Zanimiva je tudi njena zimska podoba, saj ji lahko sonce nadene topel oranžno rdečkast nadih.
16 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016
Oglasi

PODKRIZNIK
SOCIETE GENERALE CROUP
V
INTER1

golte
shivrniin
j ikJütltna
- marée- §ÇS Bol™č
TW^mî if-a.it.	T7 4 Nn/urii*
Tmir «t WJ^ rTI iv^
MIZARSTVO POTOČNIK
Ü5K0 1
i»
N w
S L A P N 1 k
wiiu
:'.IVI da v hum
"(JHimiiissm
k Ptnm frnri
Pomembno vlogo pri pripravah na prireditev imajo športni sodelavci
Tokrat predstavljamo stališča župana občine Nazarje Mateja Pečovnika, ki prireditev Športnik leta podpira, izrazil pa je pomisleke glede predlaganega financiranja.
POZNA TEŽAVE GLEDE FINANCIRANJA
»Ko mi je bila predstavljena ideja o dogodku, sem jo vsekakor podprl. Mislim, da se premalo zavedamo, da imamo na našem območju številne športnike, ki dosegajo vidne rezultate bodisi kot posamezniki ali kot sodelujoči v ekipnih športih. Takšna prireditev bo omogočila njihovo pre-

ïURiSTIÎHA v 1 kwtrijA
I VINOTOČ H FA J FAR
da bo to v Športni dvorani Nazarje, ki ustreza vsem kriterijem množične udeležbe!«
Matej Pečovnik svojega favorita nima, zaupa pa predstavniku nazarske občine Primožu Jel-šniku ter drugim v ekipi strokovnih sodelavcev, da bodo predlagali za nominacijo najbolj zaslužne kandidate.
KOMPETENTEN ČLAN ŽIRIJE
Za člana strokovne ekipe, ki bo predlagala končne nominacije kandidatov za športnike leta 2016, so v Gornjem Gradu predlagali domačina Tomija Stankoviča. Kot profesor športne vzgoje z dodatno defektološko specializacijo je izvajal pedagoško službo na področju športne vzgoje na več osnovnih šolah v naši dolini, najdaljši čas v Gornjem Gradu in na Rečici ob Savinji. Zadnjih 10 let dela na Centru Janeza Levca v Ljubljani z učenci z motnjo v duševnem razvoju.
Kot športnik je bil aktiven predvsem na področju borilnih športov. Tekmoval je za Ju-jitsu klub Samuraj iz Gornjega Grada, kjer je od leta 1994
Matej Pečovnik, župan občine Nazarje
poznavnost, zato bo morda pot do sponzorskih sredstev malce lažja in uspešnejša. Za udejstvo-vanje športnikov na raznih tekmovanjih je poleg pridnega in vestnega treniranja potreben tudi denar. Bil sem vrsto let predsednik Košarkarskega kluba Nazarje in poznam težave pri zagotavljanju finančnih sredstev za sodelovanje v državnih liga-ških tekmovanjih,« je dejal Pečovnik.
RAZMISLEK ZA V PRIHODNJE
»Koncept, ki je bil predstavljen na začetku, se mi je zdel sprejemljiv. Tudi župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi je podprl idejo o prireditvi, a se ni strinjal, da občine kupimo karte vnaprej in jih razdelimo občanom. S tem, ko bi zakupili skoraj vse vstopnice, organizator ne bi tvegal, stroški bodo v veliki meri pokriti, a se bo morda zgodilo, da se prireditve ne bodo mogli udeležiti občani, ki bi si to želeli,« je povedal nazarski župan in dodal, da bo po prireditvi opravljena analiza pokazala morebitne pomanjkljivosti oziroma napake, ki jih bo potrebno upoštevati pri organizaciji naslednje prireditve. »Pričakujem in upam,
Tomi Stankovič, profesor športne vzgoje iz Gornjega Grada
trener. Bil je član slovenske reprezentance, v letih od 2003 do 2010 pa selektor-trener slovenske kadetske in mladinske reprezentance v ju-jit-su borbah. Od leta 2011 do 2013 je bil selektor moške članske reprezentance Slovenije.
»Vsekakor je eden od mojih predlogov in favoritov Franček Gorazd Tiršek - Nani, saj mu je edinemu v dolini do sedaj uspel podvig, da je na najvišjem rangu tekmovanj (paraolimpijadi) osvojil medaljo v dveh zaporednih olimpijskih ciklih,« je dejal Stankovič.
Tekst in foto: Jože Miklavc
ObiSW Güffljl Gfad OtHÜOSl uino	QW'irui l.uiu	(ïhr.m.i htazi^	O:*' ïfl Nr-i^ar^ Obiiri Rfjfku eb Suvini" Otinn» Soti/m-i
Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016 
17
Kultura, Organizacije, Informacije, Oglasi
RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL SLIKARKE DANE KODERMAC
Umetnica opozarja na to, kar sodobnemu svetu manjka
Osrednja knjižnica Mozirje je v prostorih galerije razstavila dela akademske oblikovalke vizualnih komunikacij Dane Kodermac. Razstavljeni likovni opus je zbranim predstavila likovna kritičarka mag. Milena Koren Božiček, ki je
za tem odprla razstavo.
Božičkova je povedala, da je Kodermačeva angažirana v oblikovanju, zelo aktivna je pri inter-vjuvanju različnih ustvarjalcev, svojo ustvarjalnost je preizkušala na številnih različnih medijih.
Dano Kodermac (desno) je predstavila likovna kritičarka mag. Milena Koren Božiček. (Foto: Tatiana Golob)
V razstavljenih delih je močno prisotna njena intimna izpoved. »Predvsem so me fascinirale podobe, ki izpričujejo avtoričino av-topoetiko in njen optimizem.« Kritiko je zaključila z razmišljanjem, da mlada umetnica skozi de-
la opozarja prav na to, kar nam v sodobnem svetu manjka; strpnosti, dobrega odnosa med ljudmi ter ljubezni. Glasbeno spremljavo je izvajal pianist Rok Mari-nič Podbršček.
Tatiana Golob
Prehod na zimski čas

V nedeljo, 30. oktobra 2016, bomo oh J. uri zjutraj kazalce na uri premakniti za eno uro nazaj, torej na 2. uro in s tem p reši i na zimski čas.
Uil
ŽUPNIJSKA KARITAS NAZARJE
Srečanje za bolne in ostarele
Oktobra je župnijska Karitas Nazarje organizirala tradicionalno srečanje za bolne in ostarele. Dogodek je namenjen starejšim, ki se zaradi svoje bolezni ne morejo skozi leto udeleževati maš. Maševal je pater Andrej Pollak, pel Martinov zbor, na orglah jih je spremljala Klara Papež.
V samostanski jedilnici je sledilo prijetno druženje s pogostitvijo. Pecivo so prispevale pridne gospodinje. Med druženjem so pevci zapeli pesmi in z njimi tudi starejši. Nekateri izmed njih so včasih peli na koru. Pater Andrej je pevce spremljal s kitaro, Tončka Horvat je recitirala nekaj svojih pesmi. Pridružil se nam je tudi p. Mirko, ki ima že 65 let mašništva in je letos praznoval 90. rojstni dan.
Irena Papež Krajnc
V samostanski jedilnici je sledilo prijetno druženje s pogostitvijo. (Foto: Zlatko Štruclj)
18 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016
Ljudje in dogodki
SEDEM KRIŽEV DOBROTNIKA MIHA KOVAČA
Za veliko slavje cvenka ni, se pa po »gasilsko« hitro kaj zgodi
Že nekaj let upokojeni podjetnik Miha Kovač, častni občan občine Mozirje, še ni v celoti prenehal dihati na škrge v svojem družinskem podjetju Mizarslva Kovač, kot pravi sam. »Ker sem po duši mlad, bi še mladim kaj pomagal rad,« je dejal že večkrat, a ob zadnjem dogodku vrh gorenjskega klanca skoraj ni prišel do besed. Ob 70-letnici so ga presenetili njegovi prijatelji, ko-
legi in nekateri sodelavci.
LETA TEČEJO, DOBRA DELA OSTANEJO
Mladi rod Kovačevih v Ljubiji bije »lesno« bitko za obstoj in razvoj, zato z idejami in izkušnjami še sodeluje v podjetju, a hkrati uživa status upokojenca in donedavnega šefa. Od delavca v kamnolomu do poklicnega voznika na železni-
ci je v sodelovanju z ženo Katko osnoval družinsko obrtno mizarsko podjetje. Kasneje je ob širjenju dejavnosti in kakovostnih programih proizvodnje polfinalnih izdelkov ter stavbnega pohištva dosegel zavidljivo raven uspešnosti.
GASILCI NE POZABLJAJO DOBRIH DEL
Ob tem je v okolju občin Mozir-
je ter Šmartno ob Paki širil dobrodelnost, mnogim, predvsem gasilskim organizacijam, je rad priskočil na pomoč. Prav z njihove strani je bil deležen izdatne pomoči gašenja in reševanja, ko je v mizarskih obratih prišlo do požarov iz tehničnih razlogov. Še ne tako dolgo do ognja uničujočih razsežnosti, pri čemer so gasilci preprečili še mnogo težje posledice.
PRESENEČENJE NA DOMAČEM DVORIŠČU
Pri Kovačevih so Mihov jubilej praznovali nekoliko skromnejše v ožjem krogu družine in sodelavcev. Ko se je na to malce pozabilo, so prijatelji, nekateri najožji partnerji in sodelavci po zaključku dopoldanske delovne izmene slavljenca krepko presenetili. Na pročelje poslovnega objekta so namestili ogromno slikarsko platno, delo Jožeta Napotnika, in leseni gater za razrez hlodovine. To čudo tehnike skupaj z izjemnim tesa-nim prestolom je uslvaril kolar in mizar Florjan Strmšek. Ob branju čestitk z desk, pospremljeno z glasbeno spremljavo domačega harmonikarja, je bilo še posebej svečano.
Jože Miklavc
Sedemdesetletnik Miha Kovač (stoji tretji z leve) si je za svoj praznik zaželel gasilsko sliko. (Foto: Jože Miklavc)
FRANJO NARALOCNIK SREČAL ABRAHAMA
S prijatelji ne gre brez kitare
Ob 50. rojstnem dnevu so pod hišo ljubenske-ga župana Franja Naraločnika v Kolovratu odprli Abrahamovo pot in ob domačem privozu namestili simboliko z omejitvijo na 50 (km/h). Z najbližjimi je praznoval s kitaro v roki.
Kot župan je naklonjen flosarjem, kulturnikom, gasilcem, planincem, lastnikom starodob-nih vozil in nasploh občanom, katerim dela v prid, kjer le more. Že ko ni bil na tej funkciji, je deloval v občini s svojimi dobrimi idejami, deli, zgledom in prijazno besedo. Je odličen soorganiza-tor smučarsko skakalnega športa na Ljubnem ob Savinji in strastno vzdržuje vlcersko tradicijo. Je pevec, glasbenik s kitaro ter zgleden družinski človek, zato ni čudno, da so se ga mnogi spomnili in z njim praznovali rojstni dan.
Jože Miklavc
Takole se je začela zabava v čast abrahamovcu Franju Naraločniku (s kitaro).
(Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016 19
Ljudje in dogodki, Prejeli smo
TEDEN OTROKA V OSNOVNI SOLI IN VRTCU GORNJI GRAD
Zbirali oblačila, obutev in igrače
V tednu otroka smo v osnovni šoli in vrtcu Gornji Grad zbirali oblačila, obutev in igrače, ki jih otroci doma ne potrebujejo več ali jih želijo komu podariti. Starši otrok so se našemu povabilu prijazno odzvali in zbrali smo res veliko stvari.
Strokovni delavci smo na igrišču vrtca pripravili stojnice z zbranimi stvarmi in starše šolskih in vrtčevskih otrok povabili, da pridejo, si pogledajo in kaj izmenjajo. Ob koncu tedna smo preostanek zbranega odpeljali Niki Rifelj in tako posredovali organizaciji Rdeči križ.
Starši tovrstne akcije vedno po-
Starši tovrstne akcije vedno pozitivno sprejmejo, vsi skupaj pa otroke učimo in navajamo solidarnosti do pomoči potrebnih. (Foto: Petra Krajnc)
zitivno sprejmejo, vsi skupaj pa otroke učimo in navajamo solidarnosti do pomoči potrebnih. Zavedamo se, da je teh otrok vedno več tudi v Sloveniji. Prav tako otroke spodbujamo k razmisleku o tem, kaj je tisto, kar je zares pomembno, kaj pravzaprav potrebujemo za normalno življenje in da so eno potrebe, drugo pa želje.
Sicer pa smo v tednu otroka na naši šoli in v vrtcu poskrbeli za prijetno klimo, spodbujanje prijateljskih odnosov, medsebojno spoštovanje in upoštevanje vsakega izmed nas.
Petra Krajnc
DEOS - CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD
V družbi otrok je bilo razgibavanje bolj zabavno
V okviru projekta Simbioza giba so se skupaj gibali in zabavali varovanci DEOS Centra starejših Gornji Grad in otroci iz tamkajšnjega vrtca. Projekt je potekal po vsej Sloveniji, namenjen je medgeneracij-skemu druženju in gibanju.
Stanovalci centra in otroci so se odločili, da skupne trenutke izkoristijo za druženje in se ob tem pošteno razgibajo. Telovadbo je vodila fizioterapevtka v centru Martina Lamut. Razgibavanje je bilo drugačno, kot so stanovalci vajeni, bolj živahno, z veliko smeha in
zabave. Otroci so s svojo otroško igrivostjo prinesli veliko veselja med uporabnike. Naslednje leto se bodo ponovno pridružili projektu, razmišljajo tudi, da bi takšno skupno telovadbo imeli večkrat na leto, predvsem zato, ker so se vsi zelo zabavali.
Štefka Sem
V spremstvu otrok je bilo gibanje bolj zabavno.
(Fotodokumentacija DEOS Center starejših Gornji Grad)
TETKA JESEN V SMARTNEM OB DRETI
Šmarski osnovnošolci in malčki iz tamkajšnjega vrtca so v goste povabili tetko Jesen. Da je vedela, kam mora priti, so atrij podružnične šole okrasili z jesenskim dobrotami. V kulturnem programu so prikazali moderne in ljudske plese ter prepevali in deklamirali. Za poskočne ritme je poskrbel harmonikar Amadej Kolenc. Otroško rajanje so si ogledali tudi nazarski župan Matej Pečovnik in ravnateljica osnovne šole Vesna Lešnik.
Želodce in brbončice so razvajali s kulinaričnimi dobrotami, ki
Dišalo je po pečenem kostanju
so jih prispevali starši ter pripravilo šolsko osebje. Dišalo je po pečenem kostanju, domačih ajdovih žgancih in pečenem krompirju. V ustvarjalnih delavnicah so otroci prepustili domišljiji prosto pot in iz različnih materialov ob pomoči staršev ustvarjali dekorativne in uporabne predmete.
Marija Šukalo
Šmarski osnovnošolci so predstavili sklop ljudskih plesov.
(Foto: Meri Gluk)
20 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016
Šport
SVETOVNI POKAL V SMUČANJU
ŠPORTNO DRUŠTVO TEAM MOZIRJE
Tina Robnik prijetno presenetila
Ze na prvi veleslalomski tekmi za svetovni pokal v tej sezoni je Lučanka Tina Robnik v avstrijskem Soldnu prijetno presenetila. Po prvi vožnji je bila enajsta, tekmo pa je zaključila na 19. mestu. Robnikova, ki je tretjič v karieri prišla do točk svetovnega pokala, je za medije o svojih vožnjah dejala: »Zadovoljna sem z obema vožnjama, če pogledam generalno. S prvo sem bolj zadovoljna, ker je bil končni čas boljši, tudi z drugo, a na nekaterih delih se stvari tehnično niso pok-lopile, tako da sem tam več izgubila. Gotovo je dobro, če se že na prvi tekmi prebiješ v finale. To je dobro za samozavest in za dober občutek za naslednje tekme.«
Stefka Sem
Uvodna tekma svetovnega pokala
v veleslalomu je pokazala na dobro pripravljenost Tine Robnik.
(Fotodokumentacija TR)
V dvanajstih urah kar sedem vzponov na Golte
Člani ŠD TEAM Mozirje so 15. oktobra organizirali prvi dvanajsturni dogodek vzpona na Golte. Štelo je, koliko vzponov je vsak sodelujoči opravil v tem času. Rekreativnega dogodka se je udeležilo devet športnikov.
Kljub slabemu vremenu se je dogodka udeležilo devet ljudi, od tega jih je pet ves čas hodilo gor in dol. Zmagovalca Dejan Grm in Ivi Hrastovec sta skupaj postavila rekord proge, in sicer sedem vzponov in spustov. Po njunih besedah je možno narediti še enega, vendar sta si ta izziv pustila za drugo leto.
Pobudnik projekta Jaka Zajšek je dejal, da je namen dogodka
vzpodbujanje zavesti, da je v planine potrebno hoditi. Z Goltmi imajo domačini veliko možnosti preživljanja prostega časa v neokrnjeni naravi in v številnih lepotah planine. Zajšek si želi, da bi dogodek postal tradicionalen. Res, da so šteli vzponi, koliko jih je vsak sodelujoči opravil, res pa je tudi, da je dogodek rekreativne narave in zato je bilo vseeno, če je posameznik opravil le en vzpon. Trasa je potekala od bara Zekovec do Mozirske koče. V baru, na spodnji postaji gondolske žičnice, so se sodelujoči vpisali ob začetku, nato so vpisovali čase, ko so se s planine vrnili.
Benjamin Kanjir
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
Brez poraza na uradnih tekmah v novi sezoni
Članska ekipa Nazarij sezono uspešno nadaljuje na obeh frontah, pokalni in prvenstveni. V sredo je na prvi tekmi 2. kroga pokala Spar visoko z 88:66 ugnala Posavje iz Krškega, v soboto pa zabeležila drugo zmago v 3. SKL zahod. V gosteh je bila boljša od ljubljanskega Globusa (67:69). Z dobrimi rezultati navdušujejo tudi mlajše selekcije kluba.
PREMAGALI POSAVJE IN GLOBUS
Člani so v nazarski športni dvorani 19. oktobra v 2. krogu pokala Spar gostili Posavje iz Krškega. Tokrat pri nazarskih igralcih ni bilo začetne nervoze kot na prvi prvenstveni tekmi, zato je prednost že ob polčasu znašala 19 točk (46:27). V tretji četrtini so gostje nekoliko znižali zaostanek, vendar so Nazarčani suvereno odigrali zadnjih deset minut ter na koncu zasluženo slavili za 22 točk (88:66). S tem so si priigrali lepo prednost pred povratno tekmo, ki je bila to sredo v Krškem.
Ekipa, ki je sestavljanka izkušenj in mladosti, se je v soboto odpravila na gostovanje h Globusu v Ljubljano, kjer jih je čakal nastop v 2. krogu prvenstva. Srečanje je bilo izenačeno, o zmagovalcu pa je odločala napeta končnica, ki so jo nazarski košarkarji odigrali zelo dobro in kljub pomanjkljivim izkušnjam igralcev iz mladinskega pogona kluba zmagali s 67:69. Na pokalni tekmi je bil strelsko najučinkovitejši Blaž Vo-dončnik, na prvenstveni pa Filip Blatnik.
TUDI MLAJŠE SELEKCIJE KLUBA NAVDUŠUJEJO
Članskim uspehom so sledili tudi v mlajših selekcijah kluba. Mladinci (U-19) so v svoji skupini 1. B SKL na vrhu lestvice s tremi zmagami in le enim porazom, ki jim ga je v prvem krogu zadal Tajfun. Za poraz so se oddolžili v nedeljo na domačem terenu z visoko zmago (100:64).
Kadeti (U-17), ki nastopajo v drugi ligi, zasedajo drugo mesto z dvema zmagama in tremi porazi v svoji skupini. S prvim delom prvenstva so že zaključili pionirji (U-15), ki so na koncu s
štirimi zmagami in le dvema porazoma zasedli odlično drugo mesto v svoji skupini.
Selekcijo U-13 v novembru čaka še en turnir. Trenutno so v dosedanjem delu sezone dosegli zmago in tri poraze, kar jih uvršča na 3. mesto skupine.
Po sredini povratni tekmi pokala se bodo člani jutri ponovno poskusili predstaviti svojim navijačem v zmagovalni luči. V Športno dvorano Nazarje prihajajo Jeseničani, ki so z enim porazom na dnu skupine zahod.
Roman Mežnar
Nazarska članska ekipa je ob visoki zmagi nad Posavjem iz Krškega prikazala veliko atraktivnih potez.
(Foto: Roman Mežnar)
Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016 21
Šport
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Fantje ekipni državni prvaki
Tudi tretji oktobrski vikend je bil za ljubenske skakalce pester. Pomerili so se v Kranju na državnem prvenstvu za mladince do 16 let. Odlično so se odrezali fantje, ki so osvojili naslov ekipnega državnega prvaka. Ekipo so sestavljali Filip Vranc, Žak Mogel, Luka Robnik in Karlo Vodušek. V posa-
HOKEJSKO DRUŠTVO LUČE
Prva zmaga v novi sezoni
Ekipa Hokejskega društva Luče se drugo leto meri v drugi ligi v inline hokeju. Večina igralcev prihaja iz Luč in Gornjega Grada, letos so se okrepili z nekaterimi igralci iz nekdaj konkurenčnih moštev, ki niso več aktivna. Državno prvenstvo, ki se je pričelo minuli vikend, so zelo uspešno začeli, saj so s 4:1 premagali ekipo Beawers Senators. Gole so dosegli Lenart Ugovšek, Matevž Fale, Martin Kos in Matjaž Urtelj.
V	drugi ligi je dvanajst ekip, po prvem delu tekmovanja se prvih šest uvrsti v končnico avtomatično in od druge šesterice dve najboljši ekipi. Lučani, ki imajo za to sezono visoke cilje, upajo na uvrstitev v končnico.
Štefka Sem
RADOŽIV TEDEN OTROKA
Igre brez
V	gornjegrajski osnovni šoli so en dan namesto pouku namenili športu. Dnevu, ki so ga poimenovali Igre brez meja, so prisostvovali tudi starši in stari starši. Otroci iz vrtca so že dopoldan preživeli v družbi dedkov in babic, med drugim so uživali v različnih igrah. Za zaključek popoldanskega druženja jim je dan polepšal še ansambel Mika Nas, udeležence pa sta pozdravila ravnateljica Blanka Nerad in župan Stanko Ogradi.
PO TEKMAH NA POHOD
Pestro športno dogajanje so učenci pričeli s krosom, pomerili so se na poligonu, v malih mo-štvenih igrah, igrali so hokej na asfaltnem igrišču, se pomerili v štafetnih igrah in v metu žviž-gača. Igre so bile različno razdeljene med učenci vseh razredov. Po razglasitvi rezultatov so se učenci vseh razredov s starši podali še na krajši pohod.
DRUŽENJE NADALJEVALI OB GLASBI
Ob vrnitvi na igrišče so jih čakale obložene stojnice. Nekaj teh dobrot so otroci spek-
mični konkurenci sta Mogel in Vranc dosegla uvrstitev tik pod stopničkami, in sicer četrto ter peto mesto, Luka Robnik je bil 19. V Mostecu se je odvijalo državno prvenslvo za fante do 12 let. Marcel Černivšek je bil 23., Gašper Presečnik 35. in Marko Volovšek Murko 39.
Na tekmovanju za pokal Cockta v Kranju so mladinci uspešno osvajali stopničke. V kategoriji do 16 let sta prvo in drugo mesto osvojila Žak Mogel in Filip Vranc, Luka Robnik je bil 20. Med mladinci do 18 let je Medard Brezovnik dosegel drugi rezultat, Lovro Vodušek je bil četrti. V kategoriji do 20 let je peto mesto osvojil Matevž Samec.
Štefka Sem
V pokalu Cockta sta Žak Mogel in Filip Vranc zasedla prvo in drugo mesto.
(Foto: Irena Mogel)
li v šoli. Pridružili so se otroci z vrtca in druženje se je nadaljevalo ob glasbi. Člani ansambla Mika Nas so se odločili, da ob praznovanju tedna otroka zaigrajo in zapojejo za šolarje in ostale prisotne. Ravnateljica je poudari-
MLADI MOTOKROSIST NEJ MLINAR KOPRIVA
Na zadnjih dveh dirkah sezone prvi in drugi
Sezona motokrosa za državno in pokalno prvenstvo je končana. Nej Mlinar Kopriva (kategorija do deset let) je tekmoval le v drugi polovici sezone in imel veliko smolo z motorjem, zato nobene dirke ni mogel izpeljati do konca. Posledično tudi sam zaradi tega ni mogel pokazati dobrih rezultatov.
Sedaj ima nov motor in pokazali so se tudi pravi rezultati. Ob zaključku sezone se je udeležil dveh dirk in se odlično odrezal. V Slovenj Gradcu (Fulare MX) je osvojil drugo mesto, v Orehovi vasi (Akademija Sašo Kragelj) pa je zmagal v kategoriji 50 ccm.
Cilji za prihodnjo sezono so se z novim motorjem povišali. Nej namreč starta na naslov državnega prvaka. Po uspešnih zadnjih dveh dirkah, ko je z novim motorjem lahko pokazal svoj talent, se nove sezone zelo veseli. Za zadnje uspehe so prav gotovo zaslužni starši, ki ga podpirajo, in sponzorji, s pomočjo katerih je prišel do dobrega motorja.
Štefka Sem
la pomen druženja otrok in staršev ter dodala nekaj misli o gibanju, ki je pomemben del zdravega življenja. Prisotne je pozdravil tudi župan Ogradi.
Štefka Sem
Poseben dan za gornjegrajske šolarje se je začel športno v družbi staršev in starih staršev.
(Foto: Štefka Sem)
meja za učence in njihove starše
22 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016
udje in dogodki, Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi
Uri pravljic v Mozirju
GOLTE
Pred začetkom smučarske sezone pripravili čistilno akcijo
Na drugo oktobrsko soboto se je pred gondolsko postajo v Rade-gundi zbralo kakih ducat prostovoljcev, ki so se nato z gondolo odpeljali na Golte. Na planini je potekala delovna akcija pod geslom Za lepše Golte, ki so jo poleg tam zaposlenih organizirali člani smučarskih klubov.
Glavni namen je bil urediti in očistiti smučišče pred smučarsko sezono, ki se vse hitreje bliža. Udeleženci so na progah pobirali ka-
menje in odvečne smeti. Manjše akcije so potekale še ob samem hotelu in na Koči na Treh plotih. Pri hotelu so opravili nekaj manjših vzdrževalnih del, medtem ko so se na koči poleg urejanja okolice lotili še temeljite prenove terase ter barvanja ograje. Številni prostovoljci so opravili ogromno dela in pripomogli k boljši podobi smučišča, ki ga bodo pozimi obiskali številni smučarji.
Primož Vajdl
Kot smo bili obveščeni v 42. številki Savinjskih novic, bosta 27. 10., torej na dan izida številke, ki jo pravkar prebirate, v Mozirju dva dogodka, na katera so povabili tudi nas. Menim, da bo to dan pravljic, kakršnega kraj še ni doživel v tej državi.
Na svoj račun bodo lahko prišli ne le predšolski otroci, ampak tudi starejši, ki še vedno verjamejo v »pravljice«. Še zdaleč namreč niso redki. Kristalno jasno se to pokaže ob državnozborskih volitvah. Ob 17. uri bo torej v krajevni knjižnici pravljica Pajkec Ugabek, uro pozneje pa v Galeriji Mozirje še ena, če sem pošten in brez dlake na jeziku, tokrat resnično ogabna »pravljica«. Njen namen bo črno predstaviti kot belo, laž kot resnico. To namreč naši »pravljičarji« počnejo že od leta 1941 naprej, zadnje čase vse manj
uspešno. Vendar moram resnici na ljubo napisati, da gosta večera niti slučajno ne bosta kakšna »pikzig-merja«. Toda prav taka lahko izpadeta, če bi se srečanja udeležil kdo, ki ni njun simpatizer. Gre torej za tovariša Kučana in dr. Repeta, nadvse znana »pravljičarja«. Res briljantna izbira.
Moje malenkosti v petek ne bo v Mozirju. Za Pajkca Ugabka mi je kar nekoliko žal. Že kot otrok sem se navduševal nad pravljicami, »pravljicam« sem, priznam, verjel skoraj do osamosvojitve Slovenije. Od takrat me zanima le resnica. Če jo želiš spoznati, hvala Bogu, ni več nedosegljiva. Le pri tistih, ki so jo hoteli zakopati in jo zaman skrivajo še danes, je ne smeš iskati.
Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad

v
1
Spomini so kot iskre, ki s pepelom tlijo,
vedno znova zažarijo. Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in svakinje
Marije GROS
z Rečice 6. 9. 1929 - 19. 10. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše.
Zahvala g. župniku za opravljen obred, g. govorniku za besede slovesa, gasilcem in pevcem.
Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	TROJICA NAPADLA OBČANA V KROZISCU
Nazarje: 22. oktobra so občanu trije mlajši moški ob 5.55 v krožnem križišču v Nazarjah zaprli izvoz. Ko je izstopil iz vozila in jim dejal, naj se odstranijo, so ga napadli. Pri tem je dobil udarec v glavo in odrgnine po okončinah. S strani policije sledi zbiranje obvestil in ustrezen ukrep.
•	RAZBIL VETROBRANSKO STEKLO AVTOBUSA
Bočna: 23. oktobra so bili policisti PP Mozirje s strani voznika avtobusa v dopoldanskem času obveščeni, da je neznanec na avtobusu, ki je bil parkiran na avtobusni postaji v Bočni, razbil ve-trobransko steklo. Policisti so z zbiranjem obvestil izsledili storilca omenjenega kaznivega dejanja in bodo zoper njega napisali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
OBVESTILO OBČANOM
Policija v času praznikov dneva reformacije in dneva spomina na mrtve pričakuje povečan promet na cestah in v bližini pokopališč. Policisti zato svetujejo in pozivajo občane, da naj kot vozniki v cestnem prometu vozijo strpno, upoštevajo cestnoprometne predpise, predvsem omejitve hitrosti, naj ne vozijo pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc in naj bodo pozorni na povečano število pešcev na cestah in v bližini pokopališč. Prav tako pozivajo pešce, da naj v večernem in nočnem času na neosvetljenih delih cest uporabljajo odsevna telesa in hodijo po pravilni strani vozišča oziroma po prometnih površinah, ki so namenjene pešcem.
Ker se v času navedenih praznikov beležijo tudi pogostejši vlomi v vozila, parkirana v bližini pokopališč, policisti svetujejo, da naj lastniki vozil v njih na vidnih mestih ne puščajo vrednejših predmetov, vozila naj zaklepajo in jih po možnosti parkirajo na osvetljenih parkirnih prostorih. V primeru, da pri vlomu v vozilo zalotijo storilca, se z njim naj ne spuščajo v konflikt, ampak naj si poskusijo zapomniti čim več njegovih podrobnosti in o dejanju takoj obvestijo policijo na telefonsko številko 113.
a
Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016 23
Za razvedrilo
Cvetke
ASFALTNIH NI VEC FLIK
No, zdaj pa jo imate, je radosten na široko razprl roke mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ko je odprl cesto iz Ljubije do Lepe Njive. »Tu je zdaj cesta brez tiste uganke: flika pri fliki vodo drži, kaj je to, kaj se ti zdi?! Ta leponjivska cesta je vredna zlatih cekinov, saj pelje mimo starih mlinov do dobrih ljudi.« Ko so nazdravili, nekateri domačini kar niso mogli verjeti, po črnem asfaltu kar peš so odšli!
LEPO JE RES NA DEŽELI
Ko je voditelj prireditve Oj, lepo je res na deželi v Bočni France Pe-ternel (desno) opravil bliskoviti intervju z gornjegrajskim županom Stankom Ogradijem, se je ta dokaj prešerno zabaval, vmes povedal vic, naenkrat pa resno: »Ja, našmu Pušeljcu bom že še pomagal, če bo le še kaj cvenka kapnilo iz proračuna za kulturo in ljudsko glasbo. Navsezadnje nam prepevajo že lepih 17 let. Jaz to naše cvetje, na srečo ne edini, podpiram z velikim veseljem. Ker lepo je res na deželi!«
KOVACEV ROD
Ko smo tišlerja Miha Kovača ob minulem praznovanju 70-letnice ob dvoriščni fešti vprašali, kaj mu največ pomeni v njegovi življenjski karieri, je kot iz pukše ustrelil: »Ja, saj vidiš, kupica v roki moji, ob ženi Katki svoji ter vnuki vse okrog, da bo zdržal naš Butejev in slovenski rod!« Na to se je lahko zdravico spilo, od peletov in žoglin pa iz raufnkov kadilo.
24 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016
Križanka, Informacije
poganjek, cima
vodni vrtinec
sestavil: peter ll dir
škrat, spaček
radijski spreje-
pokrajina v vietnamu
skuša plavica
Človek z očali
premik telesa iz enega položaja v drugega
slovenski pisatelj i jan koi
manjša ladja
tat, kradljivec
tločrt
domovina dačanov
tabornik, goždovnik
fr. igralka (une)
stahl, nick
grška pokrajina. lokrida
kinematograf
vzdržna ženska
sozvočje
kemijski simbol za bizmut
živčna celica
spremenljivost, NF5TÍI -nost
organ, v katerem nastajajo trosi
zaključni izpit na srednji
Sou
ribiške vilice, ostve
strog disciplinski opomin
mesečeva mena
kraj pri n. mestu
kovica, zakovica
ne kd. kub. politik (raul)
slovenski: pevec (rjdan)
popravlja. lec ur
žigon, andrej
zlatko vujovič
vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov
ožina
ribiška mreža
bivše glasilo italijanskih socia-ustov
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Haruki Murakami: Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja
V Murakamijevem romanu, ki je v japonščini izvirno izšel leta 2013, spremljamo zgodbo žalostnega naslovnega junaka, projektanta železniških postaj, ki mu je neljub dogodek pred leti za vedno zaznamoval življenje. Naenkrat se mu je namreč odrekla četverica prijateljev (ki imajo za razliko od njega v priimku vsi neko barvo, od tod tudi naslov romana), s katerimi so bili nenavadno močno povezani. Razloga za nenadno izločitev iz kroga prijateljev ni poznal.
Več kot petnajst let kasneje ga splet okoliščin, še posebej pa njegova trenutna prijateljica, pripelje do tega, da se odloči raziskati, kaj se je takrat v resnici zgodilo. Ko Tsu-
kuru Tazaki potuje od enega do drugega prijatelja, da bi sestavil mozaik, ki mu je spremenil življenje, Murakami pred nami doživeto razpre njegovo preteklost in dogajanje osvetli z različnimi stranskimi zgodbami, kar se vse steče v dramatični konec tega tekočega romana.
n
HARUKI
MURAKAMI
©
J		
	Slovarček:	
	NORO - francoska igralka (Line, 1900-1985);	
	SEVNO - kraj pri Novem mestu;	
		
		
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ABSTRAKT, LEKSIKON, ENA, MOŠT, ZVEZDANA, MARŠAL, TRG, TOBRALKO, AŠOKA, AGRIPA, NORKA, AZ, POKVEKA, SMART, IR, ALABAMA, MOPS, SIAL, REZINA, TEN, ONIKS, RICERCARE, MASAJ, GLACIOLOG V___J
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN
Ime in priimek:_
Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 28. oktober	ob 11.00. Pri spomeniku NOB v Nazarjah Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
	ob 11.00. Pri spomeniku padlim borcem v Lučah Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
	ob 11.00. Gornji Grad Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
	ob 11.00. Pri spomeniku padlim borcem na Rečici ob Savinji Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
	ob 11.30. Šmartno ob Dreti Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
	ob 16.00. Foršt, Ljubno ob Savinji Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
	ob 16.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma Nazarje Input : Lastovka Domžale (kadeti)
	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Dobrodelni koncert Rad bi bil srečen
Sobota, 29. oktober	ob 9.00. Center nova v Velenju Sejem numizmatikov in filatelistov Numifil 2016
	ob 9.30. CDM Rečica ob Savinji Sobotna ustvarjalnica za otroke
	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Žalec (ml. dečki)
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Folklorni večer Veselimo se jeseni
	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje Antona Žunterja, dr. med., o minevanju in smrti
	ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - OK Mozirje : Braslovče
	ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Enos Jesenice (člani)
Ponedeljek, 31. oktober	ob 9.00. Pri spomeniku na trgu v Mozirju Spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve
Sreda, 2. november	ob 7.00. pri Domu kulture Nazarje Pohod DU Nazarje na Rifnik in Resevno
	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek, 3. november	ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Škržat in mravlje
ŽIVALI - PRODAM
gsm 041/619-372.
Prodam prašiče, od 25 do 80 kg, in fižol češnjevec v zrnju; gsm 041/445-315.
Prodam breje telice RJ pasme, bikce CK in LIM/SIM pasme in teličko pasme RJ/LIM; gsm 031/501250.
Prodam dve telici rj, breji 8 mesecev; gsm 041/766-535. Prodam telička bikca, starega 1 mesec; tel. št. 041/283-250 ali 5845-069.
Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev in pol; gsm 051/353369.
Prašiče, mesnate pasme za dopi-tanje ali zakol s prevozom. Fišar;
ŽIVALI - KUPIM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	STEKLARSTVO TAMŠE
Vsa obdelava stekla, okvirjanje slik, darila ... www.steklarstvotamse.com, gsm 031/305-532.
Jaka Tamše s.p., Savinjska c. 12, Mozirje.
◊	OBŽAGOVANJE IN PODIRANJE DREVES
Pokličite na gsm 041/216-214.
Andrej Terglav s.p., Andraž nad Polzelo 96b.
◊	RAČUNOVODSKE STORITVE
Računovodstvo - poslovno svetovanje. s.p., d.o.o., zavodi.
ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Mozirje 041 429 755.
◊	TOTAL TV AKCIJA
Izkoristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Akcija traja do 31. 12. 2016. Pokličite 041/208-968.
Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH.
DRUGO - KUPIM
Kupim traktor za lastno uporabo, od lastnika; gsm 051/203-387. Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. Peč za centralno na drva, do 25 kW kupim; gsm 031/764-911.
ke, kličite po šesti uri zvečer; gsm 040/684-008.
Naravno pridelano domače bučno olje, cena 12 eur/l; gsm 051/366133.
Nova sedežna garnitura trosed, sv. rjave barve, dolžine 190 cm, cena 250 eur; gsm 051/366-133.
DRUGO - PRODAM
VOZILA - PRODAM
Prodam telički mesne pasme, težki od 140 do 200 kg; gsm 031/855186.
Telica simentalka, pašna, breja, cena po dogovoru; tel. št. 58-31-234. Prodam teličko sr., staro 14 dni; gsm 041/533-658.
Prodam klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. Prodam suha bukova drva, cepljena; gsm 031/557-996. Prodam orehova jedrca, volno in pletene nogavice; gsm 041/276351.
Prodam sekular električni, malo rabljen; gsm 041/513-755. Fižol sivček ter korenje, rumeno, prodam; gsm 030/914-992. Prodam suha bukova drva, metrska, možen razrez in prevoz; gsm 041/980-981.
Prodam svinjsko mast in ocvir-
Prodam VW golf 2, diesel, letnik 1987; gsm 041/824-668.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699.
Prodam trosobno stanovanje (62 m2) v Mozirju; gsm 031/323778.
OSEBNI STIKI
Mamice ne sprejmejo mojega otroka. Iščem dekle do 43 let; gsm 041/229-649.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo simentalko, mlado, pašno, mlečni tip, po telitvi ali brejo; gsm 070/210-588.
26 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2016
Oglasi
Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 27
PRODAJA NOVIH STANOVANJ V MOZIRJU
večstanovanjski objekt PODROŽNIK MOZIRJE
kvalitetna izdelava
preverjeni detajli
energetsko varčna zasnova
možnost parkiranja v garaži
shrambe v pritličju ali mansardi
urejeni zunanji skupni prostori
izredna lokacija, vznožje Zgornje Savinjske doline, 15 km od avtocestnega odseka Ljubljana - Celje
prodaja: 051 655 600 www.podroznikmozirje.si
Graditelj