Z18. Stranka.
V Ljubljani, v torek, 23. septembra 1913.
XLVI. lelo.
,Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
*elo leto.......K 24 —
pol leta . 12'—
četrt leta •«•••• • 6*— na mesec •   9   2*—
v upravništvu prejeman: celo leto .   .  .  . 0  •  .   K 22-— pol leta . 11*—
četrt leta . 5*50
na mesec » 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KcaHova ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Izbaia vse i. dan zvečer izvzeašl nedeile In praznike.
inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin, Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L t. d^ to je administrativne stvari
———  Posamezna številka velja 10 vinarjev. ————
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. -Harođna tlakama" telefon it 85.
.Slovenski Narod* velja po poS_:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ....... K 25'—
pol leta # 13-—
četrt leta . 6'50
na mesec   ..«••• , 2*30
za Nemčijo: celo leto ...         .  .  K 30*— za Ameriko in vse druge dežel«; celo leto.......K 35.-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravsSštvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova nllea ti. 5, telel^n št. 85.
Odstop barona Conrada?
Dunaj, 22. septembra.
V poučenih vojaških krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da poda šef generalnega štaba baron Conrad-Hotzendorff v najkrajšem času svojo demisijo. Faktično je general odšel že danes na daljši dopust, s katerega se najbrž ne vrne več.
Vest o predstojeći demisiji generala Conrada ne vzbuja le v vojaških krogih velikega presenečenja temveč pomenja tudi politično senzacijo.
Šef našega generalnega štaba je znan po celem svetu kot karakteristična podoba politikujočega vojaka. Njegove vojaške vrline in kreposti se splošno priznavajo, njegovo politične strasti, ki niso nikdar jemale ozira na staro pravilo, da je vojak v prvi vrsti le orožje ne pa faktor državne politike, pa so državi povzročile že mnogo neprijetnosti in zadreg. Znano je, da je general Conrad že v drugič šef generalnega štaba. Lansko leto ga je cesar odpoklical, ker so njegovi vedni spori z vojnim ministrom in zunanjim uradom postali že javna kalamiteta in ker je zlasti Conradova protiitalijanska akcija, njegovo stremljenje izvojevati po njegovem mnenju neizogiben konflikt med Italijo in Avstrijo grozila obstoju trozveze. Sledil mu je Blaž Schemua. Toda, ko je pritiskala balkanska kriza in ko so se merodaj-ni krogi pričeli baviti z idejo avstrijske oborožene intervencije, z možnostjo velike vojne, takrat se je vrnil general Conrad na čelo avstrijske armade, kot poklican in najsposobnejši njen voditelj. Nikdar se ne bo dalo izmeriti, kako daleč je segal njegov vpliv na vodstvo in smer avstrijske zunanje politike v onih kritičnih časih. Bil je vidni poglavar one stranke, ki je do zadnjega želela in delovala na to, da se Avstrija udeleži balkanskih konfliktov in ki je smatrala, da je za Avstrijo boljše in uspešnejše izzvati že sedaj tudi eventualnost evropske vojne, kakor pa v negotovi bodočnosti. General Conrad je tisti spiritus agens, ki je gnal (gotovo v dobrem in patrijotič-nem namenu) državo v vedno večje žrtve za vojaštvo, ki je skušal za av-
strijsko državno politiko bližnje bodočnosti uveljaviti princip: vse za vojaka in orožje. Avstrija naj bi bila po njegovem postala velikanska vsemu svetu imponujoča vojaška velesila, ker le kot taka si more po Con-radovem mnenju pridobiti v novih evropskih konstelacijah svoj »prostorček na solneu«. V generalu Con-radu živi gotovo lepa ideja, ki jo je nekoč označil eden njegovih občudovalcev kot stremljenje po neodvisnosti od zavezniške politike in po samostojnosti države zlasti napram Nemčiji.
Vojaška stranka je gnala Avstrijo v vojaško pripravljenost, pred katero bi se bili dunajski diplomati poznavajoč že takrat mnenje Berlina in Rima morda ustrašili. General Conrad - Hotzendorff ima na vesti neštete milijone avstrijskega narodnega premoženja. Njegova krivda ni radi tega manjša, ker mu manjka vsak smisel za prave kulturne in gospodarske interese države, voljo in stremljenja njenih narodov, pač pa postaja morda »simpatičnejša« (ako je dovoljen ta izraz), če vemo da je bil ravno on v izvajanju posledic iz ustvarjenih dejstev in spoznanih položajev odkritejši, kakor pa v to poklicani državniki. Takrat, ko je po glavnih zaključku londonske konference in po končani skadarski aieri postalo evidentno, da se bo morala tudi Avstrija podvreči solidarnosti Evrope, je šef generalnega štaba v merodajnih krogih izjavljal, da smatra nadaljno vojaško pripravljenost naše armade za nepotrebno. Toda takrat niso poslušali generala, diplo-matične intrige so zadržale naše rezerviste še cel mesece v trpkem življenju. Pravijo, da so se takrat pojavili prvi spori med generalom Con-radom in onim faktorjem, ki je v naši armadi danes merodajen. Šef generalnega štaba ima, kakor se zatrjuje, tudi to krepost, da si upa zastopati svoje mnenje na vse strani.
Kmalu pa se je konflikt zopet osredotočil na polje vojaških zahtev, kakor 1911 in 1912, tako je poskušal general Conrad spoznavši v dobi mobilizacije razne nedostatke armade prisiliti državo zopet k naravnost velikanskim in neznosnim žrtvam za armado —   eksorbitantno zvišanje
rekrutnega kontingenta, novo obo-roženje artiljerije in mnogo milijonske svote za vojaške potrebščine so glavne točke njegovega programa. — Toda tokrat je general Conrad bolj podlegel,kot pred dvema letoma. Zapustil ga je tudi njegov protektor. Ozlovoljen je vodil letošnje manevre. Tam na mirovnem bojišču se je kakor se zdi, odigrala zadnja faza njegovega poraza. General Conrad je inicijator takozvanih bojnih manevrov, ki stavijo čete v kolikor mogoče natančni dejanski položaj prave vojske. Ta ideja se je par let proglašala za edino zveličavno, tembolj mučno je bilo za njenega inicijatorja in propagatorja, da se je baš letos in ob njegovem sodelovanju izvršil preobrat — delni povrat k prejšnjemu sistemu. Pripoveduje se, da je prišlo v manevrskem glavnem taborišču do mučnih prizorov med generalnim inšpektorjem celokupne armade in njegovim šefom generalnega štaba — do prizorov, katerih konsekvenca je neizogibna.
Odstop generala Conrada se oficijalno seveda še ne potrjuje. Morda se bodo merodajni činitelji odločili počakati — kajti prevelika je pozornost, ki jo mora po celem svetu vzbuditi nenadni odhod predesti-miranega vojskovodje avstrijske armade sedaj, tik po končani, za avstrijsko armado usodepolni krizi. Avstrija ima toliko prijateljev, da bi bilo pač po celi Evropi le eno mnenje: da je šef generalnega štaba odstopil, ker se je pokazala v ravno preteklih kritičnih dneh ali njegova, ali pa avstrijske armade nesposobnost. Izzvati tako mnenje, pa pomeni za državo toliko, kakor izgubiti bitko.
Conradova afera postaja na ta način politična zadeva prve vrste, s katero se bodo dotovo morali pečati i parlament i delegacije.
tovo je, da jc šlo pri teh konferencah za zvišanje rekrutnega kontingenta in za pomnožitev artilerije. S temi vprašanji se bo bavil tudi prihodnji ogrski ministrski svet. Tudi na Ogrskem so baje sedaj spoznali, da finančni položaj države ni tak, da bi prenesel tako zvišanje stanja armade. Do sedaj ni prišlo v tem vprašanju še do definitivne rešitve, če pa že enkrat Odrska, ki je vedno prednjačila v dovoljevanju kreditov za vojsko, ne more iz financijalnih razlogov čez to novo oviro, koliko težje bo šla rešitev pri nas v zapostavljeni, izmozgani Avstriji. Konference sc medtem nadaljujejo. Vlada pa je vendar prišla do spoznanja, da kljub vsemu prizadevanju niti v Avstriji, niti na Ogrskem ne bo prišlo do ugodne rešitve vprašanja zopetnega zvišanja rekrutnega kontingenta, če bodo storili poslanci le deloma svojo dolžnost.
Zato in zaradi nesoglasja s kompetentnim] faktorji namerava baje tudi šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf v kratkem odstopiti. Zatrjuje pa se tudi, da se je ConragI pl. Hotzendorf hotel vmešavati tudi v zunanjo politiko in s svojim pose-tom v Rimu ustvariti podlago za ožjo priklopitev Italije. Ker mu vlada ni mogla v vseh njegovih željah in zahtevah ugoditi, hoče sedaj podati svojo demisijo.
Nove vojaške zahteve in njene posledice.
Iz Budimpešte prihajajo v vedno določnejši obliki poročila o konferencah vojnega ministra Krobatina s Tiszo in Hazajem. Popolnoma go-
Bosno.
Srbski saborski poslanci okrog »Riječi« so sklenili, da odlože svoje saborske mandate. Tudi podpredsednik sabora Šola ie odložil svoje mesto. S tem korakom je izgubil bosanski sabor 13 poslancev.
Pogajanja za delazmožnost bosanskega sabora so se torej razbila. Srbski poslanci, ki so odložili svoje mandate, so izdali proklamacijo, v kateri pravijo, da ne morejo vstopiti v delavno večino, ker jih je deželni šef fzm. Potiorek varal in ker ni izpolnil danih obljub. Vodja te skupine Jestanovič dolži nadalje vlado, da zasleduje Srbe. Glavni vzrok, da so se pogajanja razbila, pa je naravnost neverjetno predrzni in srbofobski nastop škofa Stadlerja. Srbski poslanci so izjavili, da ne morejo sku-
paj delati s stranko, ki ima nadškofa Stadlerja za svojega člana, kateri nadškof se čuti vzvišenega nad vsakim zakonom. »Hrvatski Dnevnik«, organ nadškoia Stadlerja, namreč je prinesel članek, v katerem skuša škof dokazati, da so papeževe bule močnejše, kakor vsak cesarski zakon, da celo postava nič ne velja, če pridejo v poštev verska vprašanja. Zato se cerkvi tudi v znanem vprašanju konverzije Georgije Pavlovi-čeve ni bilo treba nič brigati za cesarske postave.
Skrajna konsekvenca te nove Stadlerjeve dogme pa bi bila popolnoma prikrojena po kranjskem klerikalnem izreku: »Če ubijaš za cerkev, nima država ničesar govoriti. Ubijaj!«
Odložitev mandatov zmerne srbske stranke je spravila vlado v veliko zadrego, ker sedaj ni mogoče sestaviti delavne večine in je v saboru delo nemogoče. Deželna vlada se bo morala sedaj odločiti, ali bo razpisala za te mandate nove volitve, ali pa bo rajši razpustila bosanski sabor. V Sarajevu so mnenja, da bo vlada najbrže razpisala nove volitve za teh 13 mandatov. Deželni šef fzm. Potiorek se je tudi že včeraj odpeljal na Dunaj, da poroča o položaju v Bosni.
Dogodki na Balkanu.
Albanski roparji.
V ospredju interesa stoji seda) neverjetno predrzen in izzivajoč nastop Albancev proti Srbom in Crnogorcem. To ni samo posledica skrajne prizanesljivosti in nerodnosti velesil, marveč je posledica hujskanja gotovih ljudi, ki imajo interes na tem, da bi Srbija ne mogla pričeti z mirnim delom. Gotovo je, da so Bolgari razdelili med Albance orožje in municijo, gotovo pa je tudi, da se to ni zgodilo v tako veliki meri, da bi mogli Albanci nastopati v tako velikih oboroženih masah, kakor danes nastopajo. Gotovo je nadalje tudi, da so mogli Bolgari razdeliti orožje samo med one Albance, ki stoje Grkom nasproti, nikakor pa ne onim Albancem, s katerimi imajo opraviti sedaj Srbi in Črnogorci.
LISTEK.
Ozdravljeni umetnik.
Spisal dr. V. Koru n.
(.Konec.)
Sicer se mu je nekaterikrat videlo, ko je bil pri meni, da ga nekaj tišči v grlu in bi rado bruhnilo na dan; toda jaz sem, to opazivši, zasukal pogovor nalašč tako, da sem mu odvzel priliko, se mi odkriti. Nekoč pa je bil silno prepaden in takoj se mi je zdelo, da se mu je kaj neprijetnega pripetilo. Sedaj sem sočutno dejal:
»Videti je, da se ne počutiš nič kaj dobro. Prišel si k nam odpočitka iskat, zdaj pa ne najdeš ne odpočitka, ne snovi za svojo umetnost. To je žalostno, kajpak!«
»Kako bi se dobro počutil v tem položaju!« je pridušeno vskliknil. »Sliši, kaj se mi je zgodilo! Omelovo rodbino poznaš, kaj ne?«
»Poznam.«
»To ti je tudi gotovo znano, da sem v Zofko zaljubljen.«
»Kaj mi praviš! Čisto nič!« sem lagal. »Ampak postavno dekle je! Če- I stitam, čestitam! Zlasti me pa veseli, da se najini dušn' zrcali tako lepo ! ujemata glede Zofke.« j
»Prosim te, ne bodi vendar tak in ne brij vedno šal!«
»Saj ne brijem; s tem sem hotel samo reči, da se Zofka zdi tudi meni lepa.«
»Glej! Zofka me ljubi; o tem ni dvoma. Toda njena mati se protivi najini ljubezni.«
»Zakaj pa? Tak umetnik in še satanist povrhu, kakršen si ti, se vendar ne bo nikoli več ponujal njeni hčeri!«
»Ravno umetnika ona neče za zeta. Pravi, da z umetniškim delovanjem ne bi mogel preživljati rodbine.«
»Da, da! Roje ž°.libog niso Atene!« Nato sem se pa navidez zamislil, nakar sem dejal: »Ne bi mogel preživljati rodbine! Mh, mh! To je kajpada druga pesem! V tem bi gospa Omelova utegnila prav imeti; ker kolikor je meni znano, samo od umetnosti dandanes pri nas še res ni nihče odebelel. Kakor vidiš, še celo jaz ne, ki sva z umetnostjo vendar liki brat in sestra.«
»Kaj mi je torej storiti?« je bolj vzdihnil, ko vprašal.
»Pred kratkim si mi pravil, da se ti neka služba ponuja. Če še ni oddana, potegni se zanjo, in ko jo dobiš, stopi pred Omelovo. Ker Zofka je vsekako vredna, da njej na ljubo razjahaš svojega histeričnega Pegaza.«
»In pomisli, kako sodi o mojem pisateljevanju!«
»Kako?«
»Pravi, da je neumna in neumlji-va igrača, ki krade čas, ne nese pa nič.«
»No, nekoliko obzirnejše. bi ti bila že lahko to povedala! Tako naravnost ti še jaz nisem nikdar tega rekel. Pa kaj si hočeš? Zofkina mati je pač ena tistih žensk, ki si ne da ust mašiti. Pa pomagaj, če moreš!«
»In ko sem ji omenil svojo najboljšo povest »Elvira na divanu«, da bi izpodbil njeno mnenje, se je namuznila, zaničljivo mahnila z roko in dejala: Slišite, gospod Kosec, kaj tako neumnega še nisem kmalu kje čitala kakor v tisti vaši povesti. Od oskutnosti vse niti nisem mogla prečkati; trideset strani je še šlo, pa tudi le z največjo silo, potem pa kar nič več, kar nič več!«
»Presneto, kako sta si najina okusa podobna, moj in Omelin! Kajti približno tako se je godilo meni, ko sem se silil čitati tvojo Elviro.«
»Si pač Rojanec! Ali nisi čital Gcene o njej? Chef - d* oeuvre naše literature jo imenuje učeni Naprodnik v Leposlov nem Trobilu, in on že ve, kaj piše.«
»Kajpada ve! Poštenjakovič je očividno ni niti prečital. Kako bi bil sicer mogel pisati o nje bogatem, skladno se razvijajočem dejanju in duhovitih samogovorih, ko se dejanje v njej od kraja do konca pomakne naprej samo za eno bolno, proti-nasto noro in —«
»Kaj praviš: Za eno bolno, pro-tinasto nogo?« me je jezen prekinil.
»Potrpi! Takoj ti dokažem! Kaj ne? Elvira sloni na divanu, imajoč v začetku povesti zdravo levo nogo na njem, medtem ko ji bolna desna visi na tla. Tekom povesti pa dejanje toliko napreduje, da z bolestnimi ah! in oh! kriki položi tudi desno nogo na divan; vse drugo, kar je še v povesti, je pa osladno govoričenje o nekakšni izgubljeni nadeji in zamujeni sreči, ki se vleče brez konca in kraja kakor letošnje deževje in ki jo naj vrag razume.«
»To je duševen narcisizem, prijatelj; to so dušeslovne finese!«
»Pojdi, pojdi s svojim narcisiz-mom, da se ti ne bodo krave smejale; Rojanke se ti že tako! Ali so to stvari, ki se dajo videti in otipati? Ne! Kar pa ni vidljivo in otipljivo, na to pri nas nihče nič ne daje, najmanj pa neveste in tašče.«
»Kaj morem jaz za to, če se svet tako zrcali v moji duši?«
»Recimo, da nič! Takisto pa tudi Zofkina mati ne, da se v njeni duši zrcali drugače. Da se torej pora-zumeta, je vsekako treba, da eden od vaju popravi svoje zrcalo. Ker pa Omela, kolikor jo poznam, tega ne bo storila, boš moral pač ti dati svojega k optiku v popravo, ako boš hotel dobiti njeno hčerko za ženko.«
»In nad mojo zunanjostjo se tudi spodtika!«
»Kaj bi se ne? Saj se jaz tudi. Sicer pa, ako se misliš umetnosti odpovedati in slovo dati satanizmu, so ti itak čisto odveč takile umetniški emblemi, kakor: dolgi kodri, neobrezani nohti, klobuk širokokrajnik in vihrajoča pentlja pod brado. Odloži jih torej! — No in s tvojim vedenjem, saj veš, s tisto preklicano so-lidnostjo, je li zadovoljna? A?«
»Kako bi ne bila, ko tičim noč in dan pri Zofki, čez dan osebno, ponoči pa v sanjah!«
»Je že prav tako! Le pogumno naprej! Po tej poti korakajoč, gotovo ozdraviš in iz statanista postaneš Čisto spodoben človek; veš, tisti Ho-racijev človek vsakdanjih: fruges consumere natus.«
Ko sem nekaj dni potem šel mimo Omelovega vrta, sta Kosec in Zofka sedela v senčnici ter se polju-bovala, da jima je kar sapo jemalo.
»Hoj, hoj!« sem zaklical. »Le počasi! Ne vse naenkrat!« Nato sem pa navidez resno pristavil: »Glej, Kosec, to bi bila snov za idilo!«
V prvem trenutku radi zadrege nista vedela, kaj bi. Odskočila sta narazen in si obrisala usta. Kmalu se je pa Kosec opogumil in vprašal, vzemši milo za drago:
»Kje jo dobim pa za grob realističen roman?«
»V zakonu, ko bosta že nekaj časa poročena!« sem dejal ter naglo odšel, da mu nisem kratil snovi za idilo.
Srbi in Crnogorci so v pokrajinah, ki so jih zasedli, odvzeli prebivalstvu orožje, kar je popolnoma pravilno in kar bi bila storila tudi vsaka druga država kljub temu, da se sedaj nekateri diplomati repenči-jo, da je to nasilje. Do Drača je bilo vse mirno in nekdanji albanski roparji v albanskih gorah so se že sprijaznili z mislijo, da bo treba vendar enkrat resnično delati in ne samo četašiti. Ko pa so Srbi zapustili te kraje na zahtevo velesil, je naenkrat zopet izbruhnila roparska narava in Albanci so imeli naenkrat tudi najmodernejše orožje. Dobro bi bilo, če bi srbska vlada povedala, katerega sistema so te puške, da bi evropska javnost izvedela, katera država v Evropi podpira roparstvo, dobro bi bilo tudi, če bi se dalo izvedeti, koliko denarja so prispevale nekatere države za puške in municijo, ki se porablja sedaj proti Srbom in Crnogorcem.
Oborožene albanske čete ogrožajo Djakovico in Prizren, zato je srbska vlada odposlala že nekaj čet v te pokrajine in naznanila velesilam, da bo zasedla zopet vse one strategične točke, ki se ji zde potrebne, da se ohrani mir ob meji-
Kakor poroča »Reichspost« baje iz Londona seveda, velesile niso imele nujneišega, kakor da so baje sklenile, da bodo skupno storile korake, da se ohrani (?) mir v Albaniji in da ne bodo pripustile, da bi Srbija zasedla kake pokrajine v Albaniji.
Iz Belgrada poročajo nadalje, da so Albanci koncentrirano napadli Di-bro. Med Albanci in Srbi je prišlo do pravilnega boja, v katerem so na srbski strani uporabljali tudi strojne puške in topove. Srbski tiskovni urad trdi, da so se Arnavti v velikem številu zbrali pri Dibri in da jim poveljuje pet bolgarskih častnikov. Boji ob albansko - srbski meji od Dibre do Djakovice se vrše že tri dni. Pri Dibri se je zbralo na tisoče dobro oboroženih Albancev baje pod po-veljništvom Ise Boljetinca ter je skušalo prekoračiti srbsko mejo. —* Srbske čete so pognale Albance nazaj ter so izgubili Albanci nad 200 mrtvih in ranjenih. Na srbski strani je padel en stotnik in več vojakov je bilo ranjenih. Za ojačenje mejnih čet je poslala srbska vlada osem polkov z gorsko artilerijo in kavalerijo.
Bolgarsko - turška mirovna pogajanja.
Iz Carigrada poročajo, da mirovni protokol med Bolgarsko in Turčijo še ni bil podpisan. Včeraj bi bili morali delegati podpisati ta mirovni instrument, pokazale pa so se težkoče, tako da bo treba najmanj še dveh sej mirovnih delegatov. Mirovni protokol bo obsegal namreč 13 ali 14 členov, od katerih pa je izdelanih šele 9 členov. K vsakemu členu pa pride še poseben protokol, ki vsebuje vse podrobnosti. Gre namreč še za priznanje pravic privatnih oseb, kakor tudi rudarskih koncesij. Treba je določiti tudi pravice muzlimanskih šol v bolgarskih pokrajinah in drugo.
Končni protokol podpišejo delegati baje danes, ali pa šele v četrtek. _
Kdo je HPiv bratomorne vojne?
Po slovanskih listih se sedaj živo razpravlja o vprašanju, kdo je pravi krivec bratomorne vojne med Bolgarijo in Srbijo?
Da je Bolgarija prva pričela z napadom, to je popolnoma dognana stvar, to priznavajo sedaj že tudi sami Bolgari; ni pa še popolnoma po-jasneno, katera odgovorna oseba v Bolgariji je dala povelje za napad?
V splošnem se smatra za glavnega krivca vse bolgarske nesreče takratnega ministrskega predsednika St. Daneva. Toda to mnenje je samo v toliko upravičeno, v kolikor je dr. Danev kot ministrski predsednik odgovoren na zunaj za vse ukrepe in vse akcije, ki so se izvršile v kritičnem času v imenu bolgarske vlade.
Notorično pa je, da v najkritič-nejšem času vlada dr. Daneva ni imela več v rokah vajeti državne politike, marveč da so se v tistih težkih časih polastili vodstva bolgarske državne politike razne neodgovorne osebe, ki so zgolj na svojo pest in naravnost proti izrecni volji vlade izzvale dogodke,ki so imeli potem za Bolgarijo znane katastrofalne posledice.
V ministrstvu dr. Daneva je bila po svojih zaupnikih zastopana tudi narodna stranka, ki je izmed vseh slovanskih strank najbolj slovanska in ki je bila od svojega začetka najbolj Srbom prijazna.
Ta stranka je od početka bol-garsko - srbskega konflikta dosledno 1
naglašala načelo, da je treba spor s Srbijo poravnati mirnim potom.
Eden izmed vodij te stranke je Ivan Ev. Gešov. Dokler je bil Gešov ministrski predsednik, se je, ravnajoč se po gori omenjenem strankinem načelu, z vso odločnostjo zavzemal za politiko bratskega sporazuma s Srbijo. Ko pa je uvidel, da pridobivajo premoč sile, ki delujejo čisto odkrito na krvavo razrešitev bolgarsko - srbskega spora, se je prostovoljno umaknil s stolice ministrskega predsednika, ker ni hotel prevzeti nase odgovornosti za zločinsko prelivanje krvi.
Gešovu je sledil kot ministrski predsednik dr. Danev.
V tem kabinetu so ostali kot zaupniki narodne stranke finančni minister Teodoro v, pravosodni minister B u r e v in naučni minister P e j e v.
Vsi ti možje so slej kot prej z vso odločnostjo zagovarjali načelo, da je v eminentnem, da, življenjskem interesu Bolgarije, da se bratski in prijateljski sporazume s Srbijo v vseh spornih vprašanjih.
Na dan 16. junija po starem koledarju, to je 29- junija po našem, je bil sklican kronski svet, katerega so se udeležili poleg ministrov tudi vodilni generali z generalom Savovom na čelu.
Na tem kronskem svetu so generali z vso vehemenco zastopali stališče, da je nemudoma treba pričeti z vojnimi operacijami proti Srbiji in Grški.
Proti temu stališču generalitete je z vso odločnostjo nastopil finančni minister Teodor Teodorov, ki je v daljšem govoru dokazoval potrebo mirnega sporazuma ter končal svoja izvajanja z besedami: »Mir, mir, mir za vsako ceno!«
Govor finančnega ministra je navzoče generale silno razburil. Prišlo je do nadvse burnih prizorov. — Generali so psovali Teodorova z »izdajalcem«, končno pa je skočil general Savov pred Teodorova, ga sunil s pestjo in potegnil revolver. Nastala je velika zmeda in le z velikim trudom se je posrečilo napraviti mir.
Bled kakor stena je vzkliknil takrat minister Teodorov: »Želim samo, gospod general, da bi hujši udarec, kakor ta, ne zadel bolgarskega naroda po vaši krivdi!«
Na tem kronskem svetu ni došlo do nobenega zaključka.
Posvetovanje se je nadaljevalo drugi dan.
V tej seji kronskega sveta se je načelno sklenilo, da se naj vojne operacije ne prično, marveč da Bolgarija sprejme rusko razsodišče.
Toda v direktnem nasprotju s tem sklepom je še istega dne izdal načelnik generalnega šaba Neresov ukaz, naj se v Makedoniji nemudoma prične z vojnimi operacijami.
Za ta ukaz ministrski svet ni vedel ničesar in ministrski predsednik dr. Danev se je pripravljal na odhod v Petrograd, kjer - bi naj car Nikolaj razsodil o sporu med zavezniki.
Tako so pretekli trije dnevi.
Zvečer tretjega dne je v kavarni prihitel k nekemu poslancu narodne stranke dopisnik nekega uglednega inozemskega lista ter mu pokazal brzojavko, da se že tretji dan vrše krvavi boji med zavezniki v Makedoniji.
Presenečen je nato poslanec od-hitel k ministru Burevu ter ga obvestil o vsebini one brzojavke.
»Ni mogoče, ni mogoče,« je ves prepaden vzkliknil minister Burev, »saj smo vendar sklenili, da se vojne operacije ne smejo pričeti!«
Še tisti večer je bil sklican ministrski svet, ki se je najprvo prepričal o resničnosti navedene brzojavke, nato pa izdal pismen kategoriški ukaz vojni upravi, da se morajo brez odlaganja ustaviti vojne operacije.
Na ta ukaz pa je generalni štab odgovoril lakonično: »Je že prepozno!« ...
Ti, povsem avtentični podatki povedo docela jasno, kdo je pravi krivec za Bolgare usodepolne bratomorne vojne na Balkanu.
StajBrsho.
Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora in za delovni program eventuelnega septem-bersko - oktoberskega zasedanja se vrše med namestnikom Clarvjem in zastopniki posameznih frakcij v deželnem zboru naprej, ne da bi se doseglo do sedaj kakoršnekoli rezultate. »Tagespost« in »Tagblatt« pravita, da stvar ne stoji neugodno. Po našem mnenju pa stvar ne more stati tako dolgo ugodno, dokler Nemci ne obljubijo vsaj male odkupnine dr. Korošcu. Saj morajo vendar uvedeti, da mož ne more in ne sme praznih rok na Spodnji Štajer. Dokler pa ni o kakih koncesijah nič slišati, pa nismo mi istega mnenja ko citirana graška lista.
Iz Celja. Politično društvo »Naprej« je sklicalo v soboto zvečer v »Narodni dom« javen shod, na katerem se je obširno govorilo   o varnostnih razmerah v Celju in sklenilo zahtevati za Celje vpeljavo državne policije, ker se je zadnja leta več ko zadostno dokazalo, da sedanja občinska policija v Celju ne izpolnjuje nepristransko svoje naloge in so zlasti Slovenci neprestano izpostavljeni sistematično pripravljenim   ter od celjske mestne policije nikoli oviranim napadom, ki jih vprizarjajo trgovski in obrtniški pomočniki, hlapci in delavci nemške gospode na povelje in za gotovo plačo.  Ni čuda, da ie nevolja med   slovenskim prebivalstvom v Celju nad takimi razmerami prikipela do vrhunca in v soboto je imel javen shod »Napreja«, na katerem se je protestiralo proti zlorabi policije v politične namene, obisk kakor že dolgo ne kak političen shod za celjske Slovence.  Vodil ga je društveni predsednik g. dr. K u k o v e c, poročal je pa o dogodkih zadnje nedelje in o vlogi, ki jo je igrala pri njih celjska policija, urednik Janko Lesni č a r. Govornik pa se je bavil obenem tudi z drugimi perečimi vprašanji, kakor z gibanjem »svoji k svojim«, rezultati ljudskega štetja, davčno in gospodarsko močjo celjskega Slovenstva, s škandaloznim celjskim mestnim gospodarstvom in z vlogo, ki jo igra glede celjskega vprašanja avstrijska vlada. Govornik je označil kot dva najbližja politična cilja, ki ju imamo zasledovati celjski Slovenci, ta, da dosežemo za mesto nov, razmeram odgovarjajoč občinski volilni red in da se sedanjo komunalno policijo podržavi. V debato so posegli gg. dr. Božič, ki je označeval gospodarsko osamosvojo za najobčut-nejše orožje proti   celjskemu Nem-štvu in svetoval, naj se prime v časopisju vsakega trgovca in obrtnika, čegar uslužbence vidimo pri pouličnih demonstracijah; treba se bo brigati  za   organizacijo uslužbenstva vseh vrst in delavstva v mestu, da bode organizirano vse mestno Slovenstvo v boju proti nemškutarske-mu nasilstvu; treba nam bo začeti premišljevati o tem, kako si dobimo v mestu lastno nižje in višje šolstvo, kajti v tem   oziru   uganjajo celjski Nemci največja lopovstva in so n. pr. letos začeli na meščanskih šolah zavračati vse tiste otroke, ki niso obiskovali nemških šol. Smrtnik se je zavzemal, za podržavljenje celjske policije. R e b e k ostro   za gibanje »svoji k svojim«, dr. K u k o v e c je poudarjal   lep   napredek celjskega Slovenstva na vseh poljih in potrebo, da vzdržimo in imamo neprestano svoj cilj pred očmi: priti v mestu iz manjšine v večino. Smo vsled zaledja v okolici močnejši ko Nemci, samo preslabo organizirani in zedi-njeni, da bi dali Nemcem  to svojo moč pošteno čutiti.   Govorili so še mnogi drugi in je bil ta shod prav živahen ter vsebinsko bogat. Sklepe shoda smo omenili   že začetkoma. Splošno se je    poudarjala ootreba ostrejšega nastopanja proti celjskim Nemcem in proti korupciji   na celjskem magistratu. Tej želji občinstva bodo odločujoči slovenski krogi tudi skušali po svojih močeh ugoditi.
Iz Braslovč. Pri odhodnici g. prof. dr. V. Koruna smo nabrali kot odgovor na prepovedan cvetlični dan 17 K. Za cvetlični dan v prid sokol-stvu smo pa še posebej nabrali 38 K 20 v. Oba zneska sta se poslala kot dar Slovenski Sokolski Zvezi.
Vinska trgatev v Kozjanskem okraju. Pišejo nam iz Kozjega: Ko je spomladi zadela naše vinogradnike pozeba, si nismo mislili, da bode jeseni še tako lepo po vinogradih, če še sedaj deževje ne skvari, bo letošnja trgatev prav dobra, posebno po vinogradih, ki so bili redno škropljenj. Virštanj in Bučka gorca izvrstno kažeta, St. Peter je žalibože oškodovala deloma toča. Ne bo več dolgo in vinogradi bodo polni veselih trgačev in brentačev.
Iz Gradca. V petek se je mudil tu dež. posl. Kukovec. Bil je pri namestniku grofu Clarvju, da se mu zahvali za njegov trud in podporo glede sanacijske akcije za Posojilnico v Šoštanju.
Koroško.
Rop na cesti. V Celovcu sta napadla dva neznanca na Rudoliovi cesti hišnega posestnika Simončiča in njegovo soprogo. Eden roparjev je potisnil gospodarja v jarek, drugi pa je iztrgal v tem hipu ženi iz rok torbico, v kateri je bila večja vsota denarja. O roparjih nimajo še nobene sledi.
Strela je udarila ob priliki sobotne nevihte v gospodarsko poslopje Jakoba Marka pri Mozirju. Marko je bil s svojo 17letno hčerko takrat na skednju. Strela je oba omamila. Marko se je vzdramil prvi
in je nesel hčerko na dvorišče, mec tem pa se je razširil ogenj. Pogorelo je vse, škoda znaša čez 5000 K in za veliko presega zavarovalnino.
Mlad ponarejalec denarja. Pri zadnjem porotnem zasedanju se je vršila obravnava proti 18Ietnemu Sukalji, ki je sin neke beračice. Fant je bil obtožen, da je ponareja 10 in 20vinarske novce. Porotniki so ga oprostili. Komaj je prišel dečko iz preiskovalnega zapora se je zopet začel pečati s ponarejanjem novcev Ponovno so dohajale proti njemu ovadbe in končno so mladega goljufa zopet aretirali. Pri porotni obravnavi se je dečko kljub svoji bistroumnosti v svojem zagovoru ujel. Porotniki so ga obdolžili in sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev težke ječe.
Goriški deželni zbor. O bodočnosti goriškega deželnega zbora, ki je sklican 'na dan prvega oktobra se piše in govori zelo različno. Z veliko napetostjo se pričakuje, kaj bo in kako se bo obnesel   ta   korak vlade. Složni pa so vsi glasovi v tem, da ni upanja, da bi to   zasedanje poteklo ugodno in da bi bilo dobičkanosno za celokupno deželo.   Značilno je pri tem kakšno   stališče   zavzemajo v očigled ti splošni sodbi nemški listi Graška »Tagespost« priobčuje o tem vprašanju daljši članek, v katerem pravi med drugim: Med tem, ko si je vlada pridržala   odločitev glede sklicanja tudi  novovoljenega gali-škega deželnega zbora   je sklicala goriški deželni zbor k jesenskem zasedanju obenem z deželnimi zbori na Kranjskem,   Spodnje Avstrijskem, Solnograškem in Tirolskem.   To je dokaz, da je vlada prepričana o de-lazmožnosti novega deželnega zbora, dokaz, da jo je morala večina poručiti, da je uspešno delo zasigurano, kajti drugače bi si vlada pustila čas in   preiskusila   program različnih strank. Zaradi nezmožnosti za delo je bil razpuščen zadnji deželni zbor. Nasprotstva med strankami pa se do sedaj niso   prav nič   ublažila. Nasprotno zvarila se je v  deželi tako čudna koalicija, da je ni nihče pričakoval. Z enim glasom večine je prejšnja leta vladala laška večina nad Slovenci. V zadnjem času   pa smo opažali koalicije laških liberalcev s klerikalnimi Slovenci in obratno laških klerikalcev s slovenskimi liberalci. Pri zadnjem zasedanju je pognala koalicija laških   liberalcev s slovenskimi klerikalci po anuliranju nekaterih mandatov manjšino v ob-strukcijo, 6 laških klerikalcev je nato odstopilo, 5 slovenskih liberalcev pa se je absentiralo. In tako oskubljen deželni zbor je bil marca meseca letos razpuščen. Nove volitve niso prinesle v nacijonalnem razmerju nika-ke spremembe.   15 mandatov imajo Italijani, Slovenci 14.   Pač pa se je precej spremenilo razmerje med posameznimi strankami. Padli so laški liberalci pod laške   klerikalce, nasprotno pa so si priborili slovenski liberalci zmago nad klerikalci in dosegli 10 mandatov med tem ko so si obdržali   klerikalci komaj 4. Laški klerikalci so odklonili kompromis, ki so jim ga ponudili laški liberalci, tudi v slovenskem taboru ni edinosti in težko, da bi se dosegla kljub vsemu prizadevanju strank koalicija, ki bi omogočila uspešno delovanje bodočega deželnega zbora.
Aretacije. V Gorici so zaprli zaradi žaljenja cesarja oSletnega oskrbnika romunskega grofa Petra Rome, nekega 161etnega trgovskega pomočnika iz Červinjana in nekega 201etnega neznanca.
Veliko pozornost vzbuja v Gorici nenadno vpokojenje deželnega tajnika in posIai.:a clr. Pettarina, posebno ker niso znani vzroki, ki so to povzročili.
Ženska v lekarni. V Gorici je napravila skušnjo za lekarniško asi-stentinjo hčerka goriškega lekarnarja Lidia Gliubich. Ta bo prva lekar-narica na Primorskem.
Ustanovni občni zbor »Sokola« v Divači se je vršil dne 14. septembra t. I. ob 4. popoldne v gostilni g. J. Obesnela v Divači. Kljub neugodnemu vremenu zbralo se je številno občinstva; posebno omeniti se mora lepo število bratov Sežančanov, ki so prišli pomagat graditi novo sokolsko gnezdo. Župa tržaška je bila oficijelno zastopana po bratu Ambro-žiču, načelniku župe. Navzoči so bili še nakelski župan g. Štrekelj in kot zastopnik vrlih Lokvičanov g. Sro-botnjak sen. Občinstvo je bilo zbrano iz vseh slojev domačega kraja. Že od vsega početka je vladalo med zborovalci veselo razpoloženje, ki se je pa tekom zborovanja spremenilo v pravo navdušenje za sokolsko stvar. Zborovanje je vodil v imenu pripravljalnega odbora brat Ivan Roglič. Po dovršenih formalnostih in.
' Čitanju pravil bilo je odrejeno zgla-šanje članov. Med zglašanjem članov je brat Ambrožič razložil in orisal sokolsko idejo in njene cilje. Neprestano pritrjevanje in ploskanje po dovršenem govoru so pač dokazi, da so našle njegove besede rodovitna tla med poslušalci. Priglasilo se je skupno 49 članov. Na to vršeče se volitve so imele sledeči izid. Za starosto je bil izvoljen brat Ivan Obers-nel, za podstarosto brat Josip Suša, za načelnika brat Ivan Roglič; ostala odborniška mesta so zasedli bratje Andrej Obersnel, Alojzij Rebec, Franjo Dovgan, Zmago Jančar, Albin Mlakar in Franjo Žiberna. Preglednikom računov bila sta voljena brata Lavoslav Brus in Alojzij Smole. Po končanih volitvah podeljena je bila beseda še novoizvoljenemu bratu starosti in bratu starosti iz Sežane potem županu bratu Štreklju, bratu Srobotnjaku sen. in slučajno navzočemu bratu Medicu iz Ljubljane. Vsi so z navdušenjem bodrili nove člane sokolstva k vstrajnemu delu v blagor svoj in domovine. Obljubili so tudi po svojih močeh podpirati ravno vzletelega sokola. Vse govornike je občinstvo poslušalo z vidnim zanimanjem in je krepko pritrjevalo njihovim besedam. Predsednik brat Roglič se zahvali vsem za obisk in trud nakar zaključi krasno uspelo zborovanje. Sledila je neprisiljena medsebojna zabava, spremljana od zvokov divaških tambura-šev. Mladi sokolič! dvigni se in plovi nad kamenitim krasom, kinbuj burji in viharju in če morda neurje iztrga iz tvojega telesa kako preresce, nadomesti ga z drugim boljšim in močnejšim, da postaneš vreden sovrstnik starejših tvojih bratov. Krepi se!
Tržaško pristanišče. Tržaško pristanišče, ki prednjači vsem našim pristaniščem, ni samo eminintnega, rekel bi življenskega pomena, za avstrijsko trgovino, marveč igra tudi veliko vlogo v vrsti svetovnih pristanišč. Posebno vlogo igra v konkurenčnem boju severnih pristanišč s sredozemskimi pristanišči. Največja pristanišča, ki oskrbujejo srednjo Evropo so Amsterdam, Hamburg, Ant\verpen, Bremen, Havre, Rotterdam, Marseille, Trst, Genova, Benetke in Reka. V teh 11 pristaniščih narašča rapidno promet, katerega še posebno pospešuje medsebojna konkurenca. Letni naraščaj v teh pristaniščih se ceni na okroglo 2,300.000 ton. Največji del tega letnega naraščaja odpade na pristanišči Ant\verpen in Hamburg, njima slede Rotterdam, Bremen, Marseille in Havre. Genova in Reka sta ostali na prejšnjem stališču, pač pa se je dvignil takoj za temi največjimi pristanišči Trst z letnim naraščajem 203.600 ton. Ta naraščaj je povzročil v prvi vrsti promet z Ameriko, ki se je posebno povzdignil v zadnjem času. Če vpoštevamo odstotni naraščaj, zavzema Trst med vsemi temi pristanišči prvo mesto (5'95/ć), ostala pristanišča izkazujejo po 4, 3 in 2% naraščaja.
Kolera. V nedeljo se je razširila po Pulju govorica, da je obolel neki Rihard Kubec, ki je prišel peš iz Češke, za kolero. Prepeljali so ga v bolnišnico in ga preiskali. Preiskava je dognala, da mož nima kolere, marveč neko navadno črevesno bolezen.
Dnevne vesti.
t Dnevni red XIV. seje deželnega zbora kranjskega dne 24. septembra 1913 ob 11. dopoldne. 1. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Obljuba petih novoizvoljenih deželnih poslancev. 3. Volitev deželnega odbornika iz kurije mest, trgov in trgovske zbornice. 4. Na-mestna volitev enega člana iz skupine mest, trgov in trgovinske zbornice: a) v imunitetni odsek; b) v ve-rifikacijski odsek. 5. Poročilo deželnega odbora o dopolnilni volitvi dveh deželnih poslancev iz kurije mest in trgov v volilnem okraju Ljubljana in dveh deželnih poslancev iz kurije veleposestva. 6. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca iz volilnega razreda mest in trgov v volilnem okraju Tržič, Radovljica, Kamnik. 7. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga deželni račun za leto 1911. 8. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep melioracijskega zaklada za 1. 1911. 9. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izkaz dohodkov in stroškov ustanovnih zakladov za 1. 1911. 10. Vladna predloga z načrtom zakona o dopolnilu zemljiških knjig s sprejetjem javne imovine. 11. Poročilo deželnega odbora glede zakonskega načrta o varstvu ptic. 12. Poročilo deželnega odbora o izpremembi zakona o občinskih posredovalnih uradih. 13. Poročilo deželnega odbora o izvršitvi sklepov deželnega zbora. 14. Po-
J
ročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga deželni proračun za I. 1913. 15. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za občino Celje 1. 1913. 16. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za občino Hrenovice 1. 1913. 17. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za občino Vrhniko 1. 1913. 18. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za davčno občino (t. j. mesto) Postojno 1. 1913. 19. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za krajno občino Planino pri vipavi 1. 1913. 20. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za krajno občino Vrabce 1. 1913. 21. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za davčni občini Gorenje Jezero in Lipsenj, krajne občine Stari Trg pri Ložu. 22. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% za občino Jabla-nico v letu 1913. 23. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad v občini Sv. Križ pri Svibnjem v letu 1913. 24. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za občino Travo v letu 1913. 25. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad v davčnih občinah Bušeča vas, Planina in Sto-janski vrh krajne občine Sv. Križ pri Kostanjevici leta 1913. 26. Poročilo deželnega odbora v zadevi asanacije financ javnih bolnišnic v Krškem, :*ovem mestu in Postojni. 27. Porodilo deželnega odbora o dovolitvi deželne podpore za zgradbo »Vajenskega doma« v Ljubljani. 28. Poročilo deželnega odbora o načrtu zakona glede dopolnitve določil o provokaciji v kranjskih agrarnih zadevah. 29. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve za pobiranje nad ?0% doklad za cestne namene. 30. Poročilo deželnega odbora o razdružitvi krajevne občine Cerknica in o ustanovitvi samostojne občine Begunje. 31. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklade po davčni občini Kal krajevne občine Smihel pri Postojni. 32. Poročilo deželnega odbora o uravnavi deželne ceste Črnomelj-Vinica v črnomaljskem cestnem skladnem okraju, s predložitvijo dotičnega zakonskega načrta. 33. Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona o pobiranju kanalske pristojbine v deželnem stolnem mestu Ljubljana. 34. Poročilo deželnega odbora o proračunu deželnega melioracijskega zaklada za 1. 1913. 35. Poročilo deželnega odbora o izpremembi zakona o občinskih taksah. 36. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklade po krajevni občini Dol pri Črnomlju v letu 1913. 37. Poročilo deželnega odbora o izpremembi meje med občinama Dolsko in Dol in med občinama Dolsko in Velika vas. 38. Poročilo deželnega odbora v zadevi ustanov za gojence umetnostnih in glasbenih zavodov. 39. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% občinskih doklad za občino Trnovo 1. 1913. 41. Poročila deželnega odbora s katerim se predlaga deželni račun za leto 1912. 42. Poročilo deželnega odbora s katerim se predlaga računski sklep ustanovnih zakladov za I. 1912. 44. Poročilo deželnega odbora s katerim se predlaga računski zaključek Kranjske deželne banke v Ljubljani za 1. 1912.
4- Klub narodno - naprednih deželnih poslancev. Za načelnika kluba narodno - naprednih deželnih poslancev je izvoljen gospod dr. Karel T r i 11 e r, za njegovega namestnika pa gospod dr. Fran Novak.
+ Ljubljanskemu učiteljstvu. V
četrtek popoldne od 4. do 5. se bo vršila v mestni dvorani pod predsedstvom gospoda župana skupščina učiteljstva slovenskih in nemških šol ljubljanskih, da si izvoli svoje zastopnike v c. kr. mestni šolski svet. Kakor znano, so pri zadnji učiteljski skupščini, ki je bila dne 28. novembra lanskega leta, zmagali s svojimi kandidati napredni učitelji. Proti tej izvolitvi so morali na pritisk klerikalnih vodilnih krogov učitelja Matija Janežič in Adolf Sadar ter katehet Janez Smrekar vložiti kar tri rekur-ze na deželni šolski svet, oziroma na naučno ministrstvo. Zoper te rekur-ze se je pa pritožilo na naučno ministrstvo zopet napredno učiteljstvo. Naučno ministrstvo ni ugodilo klerikalcem v nobeni točki, potrdilo je pa sklep deželnega šolskega sveta, vsled katerega je eden naprednih kandidatov (gosp. Rezek) potrjen, voliti pa bo nanovo enega učitelja-veščaka in dva namestnika. Klerikalci so že na »delu« ter pritiskajo na učiteljstvo tam, kjer ga najbolj boli: v plači! Dr. Zajcev zaupnik Janko Nepomuk Jeglič obljublja službe, stanovanjske in draginjske do-
klade na vse strani, oziroma grozi s sistiranjem draginjskih doklad. To je umazano in nemoralno, da se izkorišča učiteljska beda in revščina v sebične in strankarske namene ter na tak ostuden način demoralizuje učiteljstvo. Ali v ljubljanskem učiteljstvu so še trdni značaji, veliko več značajev, kakor koritarjev. Med ljubljanskim učiteljstvom je navzlic vsem zapeljivim obljubam in vsemu podkupovanju s stanovanjskimi in draginjskimi dokladami še mnogo značajnih in stanovsko zavednih učiteljic in učiteljev, ki ne prodajajo svojega prepričanja in svojega stanu za judeževe groše in srebrnike, čeprav žive v bedi in pomanjkanju. — Reveži so sicer materijalno, toda bogati so v duši in značaju in zato vredni vsega spoštovanja. Bogati v duši in značaju so tudi vsi tisti, ki jim je deželni odbor z namenom, da bi jih podkupil v klerikalne namene, podelil doklade, a so ostali tako trdni, da raje izgube doklade, kakor bi pa prodali svoj značaj, svoje tovariše in svoj stan. Klobuk doli pred njimi! — Zato pa dajmo v četrtek vsi, ki smo enih misli in enega srca, duška tem svojim notranjim čutilom, pa če imamo doklade, ali če jih nimamo, ter volimo Janeza Levca kot člana, Frana Črnagoja in Frana Škulja pa kot namestnika. »Pogum v srce, na čelo znak poštenja, — mož ne boji se borbe in trpljenja« — pravi naš Gangl. — Napredni učitelj.
+ 20. september v Črnomlju. V spomin na 20. september so zopet vihrale črne zastave v Črnomlju. Nekateri patentirani patrijotje so slutili že veleizdajo in župan je zapovedal takoj sneti zastave. Ker se pa tej zahtevi seveda ni ugodilo, je bila "vsa mestna policija mobilizirana, da je odstranila pohujšanje. Obenem pa je bil dostavljen dotičnemu hišnemu posestniku sledeči odlok:
»Z ozirom na narodnost raznih tu zaposljenih delavcev, ki se z razobešanjem črnih zastav na Vaših treh hišah le razburjajo, se je bati kake demonstracije.Vsled tega se iz policijskih vzrokov zaukaže, da zastave takoj odstranite. Proti temu odloku se smete pritožiti na tukajšnje si. c. kr. glavarstvo. Mestno županstvo Črnomelj, dne 20, septembra 1913.
Župan: D oltar.«
Ne vemo, kdo je dal povod temu velepatrijotičnemu dejanju, ko so vendar lani nemoteno visele črne zastave; delavci so bili pa tudi že lani tukaj. Sploh pa je izgovor z delavci nesmisel. Ljudje, ki tako pasje žive, kakor Lončaričevi delavci, se ne brigajo, Še manj pa razburjajo zaradi kakšne zastave, in končno pa tudi nemških prebivalcev tu ni, kar pa naš župan sam dobro zna. Ako se pa razburja par nemških uslužbencev (pa ne delavcev!) Lončaričeve firme, vendar ni župan slovenskega mesta Črnomelj njihov ponižni hlapec! Mogoče pa je imel prosluli Vidmar ali Kapš ali kdo drugi teh »narodnih junakov« svoje prste vmes? Škandal je to prve vrste! Apeliramo na napredne občinske odbornike, da pri prvi seji obračunajo z gosp. županom Doltarjem. Takega župana rnora biti sram, da se sploh še prikaže v slovensko družbo. Ali klerikalci res ne poznajo več nobene narodnosti ?
+ Kje je blamaža? Iz Kranja: »Palme«, ki jih je dosegel dr. Lampe z Završnico, bi mu zadnji »Gorenjec« najrajši po klerikalni navadi kar ugrabil. Znašel je, da je to velika blamaža, če se poroča, da je poljedelsko ministrstvo delo na Završnici telegrafično ustavilo, in se trudi to vest dementirati. Rad bi delo na Završnici kar sam nadaljeval, posebno ker se g. Anton Koblar na stavbe tudi močno razume. Nas Kranjce bi potem osrečil s to elektriko, da načelniku »meščanske zveze« g. prof. Marinkotu ne bo več treba iti z deputacijo za njo prosit dr. Lam-peta.
— Izmišljene obdolžitve. Zadnje dni smo doživeli kar več slučajev, da so prišle v liste popolnoma izmišljene stvari o mestnih uradnikih. To je bil doslej monopol »Slovenca«, včeraj pa je v to zašel tudi »Dan« ter obdolžil bivšega policijskega komisarja Jančigaja, da je v preiskavi. Danes je gosp. župan dr. Tavčar uradoma v »Dnevu« konstatiral, da je to popoloma neresnično.
— Socijalno-demokratična stranka je imela snoči pri »Leonu« shod, na katerem je sprejel resolucijo, zahtevajoč za deželni zbor splošno in enako volilno pravico po proporčnem sistemu. ,
— V šolo »Glasbene Matice« se je letos vpisalo Še večje število učencev kakor lani do istega časa, kar kaže veliko veselje mladine do glasbene izobrazbe.
— »Glasbena Matica« naznanja, da.se vrši vpisovanje za brezplačni pouk v petju ljudsko-šolske mladine še ves tekoči teden vsak dan od 1/i5.
do V46. v pisarni »Glasbene Matice«, v nedeljo, dne 28. pa od 10. do 11. ure. Ob 11. uri na se zbero vsi za petje vpisani učenci v šolski dvorani, da se razdelijo v oddelke in določijo tedenske učne ure.
— Naša mladina. Včeraj, 22. t. m., je napravila gdčna. Nadina Ko-motar iz Vrhnike na tukajšnji I. državni gimnaziji izpit iz latinščine za 6 gimnazijskih razredov s prav dobrim uspehom; z enakim uspehom je imenovana, ki je bila celih šest let gojenka »Mladike«, tudi napravila letos maturo na tukajšnjem dekliškem liceju in sicer med drugim tudi iz italijanščine. Posvetila se bo phar-maciji. Iskreno čestitamo njej in toplo priporočamo »Mladiko«.
— Suspendiran od službe. Magi-stratna disciplinarna komisija je v svoji včerajšnji seji odobrila predlog gosp. župana, da se suspendira od službe magistratnega pisarniškega asistenta Jurka Javernika.
— Prvotni imenik ljubljanskih porotnikov je bil od 11. do vštetega IS. t. m. v mestnem popisovalnem uradu javno razgrnjen. Proti njegovi sestavi ni bilo nobenega ugovora. Imenik šteje 547 porotnikov.
O Johanci, ki krvavi pot poti, nam pišejo iz Vodic: V petek, 12. t. m., je »svetnica« Johanca zopet močno krvavela: kar trikrat eno samo ponoldne. Prišel jo je opazovat tiste dni tudi oče Valjavec, Salezijanec iz Ljubljane. Istočasno je bila z njim v Johaničini sobi neka gospa. Stala je ob vzglavuj svetnice« in jo opazovala, kako »krvavi pot poti«. Pozorno je motrila Johanco in res opazila nekaj sumljivega. Namignila je poleg stoječmu patru in leta je segel pod odejo in privlekel izpod nje steklenico — rdsče tekočine. Zavihtel je steklenico in jo vrgel »svetnici« v obraz, rekoč: »To je torej tvoja Marija!« V tistem hipu je tudi priskočil župnik in jel kričati: »Nič več se ne bo to pri meni godilo!« Toda »svetnica« ni prišla iz ravnotežja. Jela je zatrjevati, da lovi sveto resno kri. da jo bo nesla na pokopališče in da z njo rešuje verne duše iz vic. Če so župnik in navzoči verjeli njenemu zagovoru, ne vemo, vemo samo to, da hodi od tistega časa »trpet« k svoji sestri v Repnje. Prav hudo je bilo njeno »trpljenje« zlasti v kvatr-nem tednu. Posebno hudo je »krvavi pot potila« v ponedeljek, kar do 11. ponoči. V pozni uri je poslala sestro po duhovnika, češ da bo umrla. Sestra je šla klicat cerkvenika, a ta, ki že dobro pozna Johanične muhe, ni hotel zbuditi duhovnika. In tako živi »svetnica« še danes in še menda vedno »krvavi pot poti«. Gosposka pa še vedno mirno gleda in trpi te ne-zaslišne škandale, ki se zde mogoči samo še v srednjem veku. Ali res ni nikogar v deželi, ki bi napravil konec temu brezvestnemu varanju neukega in neumnega ljudstva?
Umrla je v Litiji gdčna. Amalija Jenko v 69. letu starosti. P. v m.!
S pestmi. Že parkrat kaznovani bojeviti in fanatični župnik v Kolovratu K n o 1 je bil te dni pri okrajnem sodišču v Litiji zopet obsojen in sicer na šest dni zapora, ker je svojo oliko kazal s pestmi. V pašaliku dekana Riharja so sicer duhovniki v vednih prepirih s farani, a vedar je prav žalostno znamenje časa, da se dobe med njimi možje, ki se spozab-Ijajo tako daleč, da jih mora sodišče obsojati v zapor.
■ Umri je v Ribnici ondotni dekan, častni kanonik, gosp. Fran Doli-nar. Pokojnik je bil spoštovan in priljubljen v vseh krogih in je tudi pri političnih nasprotnikih užival simpatije.
Krvavi poboji med železniškimi delavci. Zadnja nedelja in ponedeljek sta bila za železniške delavce na progi Ruprč vrh-Birčna vas zopet nevarna dneva. Pijača jih je tako razgrela, da so se začeli med seboj klati. V ponedeljek popoldne so pripeljali orožniki 11 teh fantov v Novo mesto. Baje se je zgodilo več krvavih spopadov in je eden pretepačev obležal zaklan.
Hitrost avstrijskih pošt. Pod tem naslovom smo priobčili pritožbo nekega ljubljanskega davkoplačevalca o poštnih razmerah. Na to pritožbo nam piše poštni urad v Vodicah: Kar se tiče denarnih pošiljatev potom poštnih položnic, naj se dotični davkoplačevalec obrne naravnost na poštnohranilnični urad na Dunaju, kajti zneski plačani s poštno položnico, kakor znano, se samo prepišejo na čekovni račun dotičnega naslov-ljenca, torej nima poštni urad s tem prav nič opraviti. Zavitek s papirjem oddan v Ljubljani dne 6. t. m. pod št. 1670 je došel sem 7. t. m. in bil glasom podpisa dotične spremnice dostavljen 7. t. m. Oni zavitek pa, o kojem dotičnik trdi, da je bil tu sprejet že 12. t. m. in mu bil dostavljen šele 15. t. m., je bil glasom tukajšnjih uradnih listin sprejet šele 13. t. m. in bil isti dan ob 9. dopoldne odposlan do Št. Vida, kjer čaka vsaka pošilja- -
te v popoldanskega vlaka; če se pa zavitki v soboto zvečer in ob nedeljah ne dostavljajo, je moral ostati do ponedeljka na Ljubljanski pošti; torej je bil poštni urad v Vodicah popolnoma brez vzroka napaden.
Iz Kovorja pri Tržiču. Satanska nagajivost lastnika c. kr. poštnega nabiralnika g. Ivana Praprotnika v Kovorju pri Tržiču napram naročnikom naprednih listov presega vse meje diabolične hudobije. Skozi leta sem hodim vsak dan k poštnemu nabiralniku v Kovor osebno iskat svoj izvod »Slov. Naroda«, kateri se mi
— mimogrede omenjeno — prav po-gostoma bogsigavedi nekam zavlačuje in skriva. Tudi včeraj — 21. septembra t. I. grem v Praprotniko-vo hišo po svoj izvod »Naroda«. Za mizo v hiši sedi na moji sobotni številki »Slov. Naroda« Praprotnikov čevljarski učenec — (Praprotnik je čevljar.) J. Klemenčič. Srpo me fan-talin pogleda in se zadere nad ma-noj: »Kaj hočeš?« »Prosim moj Narod«, bila je moja prošnja. »Kdo pa si ti?« zadere se vnovič čevlj. učenec nad menoj. »Poznate me dobro —, saj vendar prihajam skozi leta tu sem k vam vsaki dan po »Slov. Narod« — in vi sedite tu v kotu pri tejle čevljarski delavni mizici. »Pripomnim tu, da v Kovor prihaja edini samo moj izvod »Slov. Naroda«. Finale: Nisem poprej dobil svojega izvoda »Slov. Naroda«, dokler nisem
— ošabnemu — »poštarju« — v osebi 14Ietnega Praprotnikovega čevljarskega učenca — ponižno moral povedati: »Jaz sem Fran Gros vpo-kojeni nadučitelj od tu.« — Sedaj mi je gospod »poštar« izvlekel moj list izpod onega dela svojega čevljarskega telesa, ki se tam začne, kjer hrbet zgubi svoje ime —. Kaj poreče k temu c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu? Kaj c. kr. poštni urad v Tržiču? —? —. Ne motim se, če domnevam: »Prav se ti godi — zakaj si pa »liberalec«. Avstrijsko —! Kaj ne? — Fran Gros, nadučitelj v p. — Na Loki pri Kovorju blizu Tržiča, dne 21. septembra 1913.
Zahvala. Vsedijaška akcija potom nabiralnih pol v Idriji je donesla 243 K 14 v. Za ta lepi upeh se zahvaljujemo vsem požrtvovalnim nabiral-kam gdčnam. Edki in Zdenki B l o u-d e k, Olgi B u r n i k, Albini in Davo-rinki Dežela, Minki Gruden, Anici in Leopoldinki Kos, Mici in Leni Lapajne, Mileni Novak, Pepci P i š 1 a r in Mici Šinkovec. Iskrena hvala tudi vsem darovateljem.
Idrij. kraj. odbor O. V. P. O.
Oekološka raziskovanja v Postojnski jami. Dočim raziskovalcem niso bili znani natančni življenski pogoji, razmerje za razvitek, množitev itd. po iamah živeče faune, je. ta ne-dostatek v jamoslovju sedaj docela odpravljen. Biolog dr. Franc Megu-šar je opazoval letos vse to skoraj 12 mesecev v Postojnski jami. Po dognanih fizikaličnih (določitev zračnega tlaka, vlage in temperaure) in kemičnih (množina ogljenčeve kisline in zraka itd.) pogojih, kakor tudi svetlobe v jami v različnih letnih časih, se je zamoglo življenje jamskih živali natančno določiti. Raziskovanja, ki so dolgo trajala in se je moralo postaviti mnogo samoregistrirajo-čih aparatov v jami in zunaj iste, so bila združena z velikimi stroški in so se zamogla izvršiti le z izdatno podporo od strani c. kr. akademije znanosti na Dunaju.
Kinematograf »Ideal«. Spored za torek, sredo in četrtek je sledeč: L »Fridolin se hoče učiti ruščine.« (Humoreska) — 2. »Izgubljeni sin.« (Italijanski umetniški film v 4 delih.) Pri vseh predstavah. — 3. Maks sovraži mačke.« (Učinkovitost z Maks Lindnerjem.) — 4. »Obleke ne delajo vedno ljudi.« (Italijanska veseloigra.)
— V petek specijalni večer z dramo »Za visoko ceno.« — V soboto: »Ljudje in krinke.« (Detektivska drama v 3 delih.) — »Maks in ljubezen.« (Veseloigra.)
Ogenj. Včeraj okoli pol 4. popoldne so opazili, da se iz kleti hiše »Glasbene Matice« v Vegovi ulici močno kadi. Ker se je na neznan način v kleti vnel papir, zaboji i. dr. ter je bila nevarnost, da se ogenj ne razširi, so poklicali oddelek reševalnega in gasilnega drušva, ki je prišel takoj na lice mesta in ogenj pogasil.
Predrzna tatvina. K tozadevni sobotni notici se nam poroča, da kolo na magistratu ni bilo ukradeno z magistratnega dvorišča, marveč si ga je bil nekdo brez vprašanja izposodil ter se z njim odpeljal, ne da bi ga bil kdo videl. Kolo je pozneje pripeljal nazaj.
Bankovec za 10 kron je izgubil uslužbenec pogrebnega zavoda Jos. Turk v petek ob pol 11. na glavni pošti. Najditelj, ki je znan, naj ga odda, če se hoče izogniti nadaljnim sitnostim, v pisarni omenjenega pogrebnega zavoda.
Čevelj izgubljen. Franu Sajovi-cu, čevljarju, Prešernova ulica 9. na dvorišču, se je izgubil čevelj od pošte do Prešernove ulice. Kdor ga je našel, naj ga prinese nazaj.
Društvena naznanila.
»Sokol II.« naznanja, da je sklenil započeti s telovadbo ženskega šolskega naraščaja. Poživlja torej vse cenjene starše, ki jim je do zdravega in krepkega otrokovega življa, da vpošljejo svoje hčerke v sokolsko telovadnico. Redni pouk v telovadbi se prične v sredo 1. oktobra od pol 0. do 7. ure zvečer v šolski telovadnici II. mestne deške šole na Cojzo-vi cesti (na Grabnu). Vpisnine ni nobene, kakor se bo tudi poučevalo brezplačno. Na zdar!
»Sokol II.« naznanja svojemu članstvu, da priredi v soboto 27. t. m. poslovilni večer svojim članom, ki odnajajo k vojakom, v gostilni pri br. Kavčiču na Privozu. Bratje, pridite polnoštevilno, da se zadnjikrat sestanemo v veseli sokolski družbi Na zdar!
I. sestanek slovenskih tehnikov v Ljubljani. Ob veliki udeležbi se je vršil v dneh 20. in 21. kimavca t. J. L sestanek slovenskih tehnikov v Ljubljani. Sestanek je priredilo »Akademično društvo slovenskih tehi'ikov na Dunaju« s sodelovanjem društva »Kras« na Dunaju, »Kluba slovenskih tehnikov v Pragi«, »Kluba slv,*renskih tehnikov v Gradcu« in curijkih slovenskih tehnikov. — Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je prišlo mnogo zunanjih udeležencev — kar je dokaz, da je vladalo veliko zanimanje za to prireditev.
V soboto 20. t. m. dopoldne so odšli udeleženci sestanka v opekarno Vi-dic & Komp. na Viču, kjer jim je vodstvo in lastništvo tvrdke, predvsem tovarnar g. Ogorelec, na najljubezni-vejši način razkazalo zelo zanimivi tovarniški obrat, ki je eden največjih te vrste na slovanskem jugu. Po ogledu tovarne je tvrdka nadvse gostoljubno pogostila posetnike. Popoldne je razložil v mali dvorani Mestnega doma ing. Janko M a č -k o v š e k na podlagi tozadevnih načrtov, ki jih je v to svrho iz dobrohotne prijaznosti prepustil g. mestni stavbni svetnik ing. Matko Prelo všek, bistvo regulačnih del v Ljubljanici. Končno je tudi razložil načrte novih ljubljanskih mostov. Nato so odšli tehniki, okrog 50 po številu pod vodstvom ing. J. Mač-kovška v strugo Ljubljanice, kjer jih je sprejel imenom stavbnega vodstva za osušitev Barja g. ing. Orel in jim razkazal zanimiva regulačna dela. Zvečer je predaval ob veliki udeležbi tovariš cand. chem. Srečko Ferjančič (Curih, Švica) »O entropiji in koncu sveta«. Predavanje le bilo znanstveno in je pričalo o veliki vnemi, s katero je preučaval predavatelj omenjeno temo skozi dve leti.
V nedeljo 21. t. m. dopoldne se je vršilo v mali dvorani Mestnega doma zborovanje slovenskih tehnikov. Zborovanje so počastili z udeležbo podpredsednik »Društva inženirjev v Ljubljani« g. ing. Turk, urednik tehn. strokovne revije »Vijesti« g. ing. G u s t i n č i č , nadalje gg. ing. F i s c h e r in ing. Mačkovšek, ing. D o m i c e 1 j in ing. Tavčar. Na zborovanju je bilo navzočih okrog 50 slovenskih tehnikov; veliko je bilo med temi zunajih tovarišev — prišli so celo tovariši iz Trsta, Goriške in Štajerske. Opazili pa nismo precej ljubljanskih tehnikov, ki so se odtegnili v teh dneh vsakemu stiku s tovariši; večini te vrste tehnikov primanjkuje pač čuta stanovske zavesti. O važnih sklepih tega zborovanja bodemo poročali.     —ak—.
Hozne stvori.
* Ponesrečen vojaški avtomobil. Pri Hajmasherju je trčil vojaŠK i avtomobilski vlak v obcestni ka:;:en. Vsled trčenja so padli štirje vojaki s prvega voza. Trije vozovi so jih prevozili. Na mestu sta obležala mrtva topničarja Tokulil in Sendrič, Sprci-tzer pa je težko ranjen, četrti ponesrečenec ni poškodovan.
* Županska  volitev v Tridenhi.
Pri včerajšni volitvi tridentinskega župana je bil izvoljen za župana bivši podžupan Viktor Zippel in sicer z 20 proti 9 glasovi. Pred volitvijo so sprejeli občinski svetniki protestno izjavo, ker ni bil potrjen preje izvoljeni župan Manzi. Volitev podžupana so odgodili do prihodnje seje.
* Terapel Venere. V Lvovu je aretirala policija 401etno vdovo Marcziuch, ki je dajaJa proti bogati odškodnini svoje stanovanje na razpolago mladim ženam in dekletom, kjer so se shajale s svojimi ljubimci. Obiskovali so ta tempel Venere pretežno bogati * trgovci in visoki vojaški in civilni uradniki. Posebno kom-
promitirana je žena nekega višjesod-nega svetnika, ki je vodila s sabo več deklic znanih rodbin, dalje več žena višjih častnikov in hčerka nekega policijskega nadkomisarja.
* Atentat na procesijo. V Melu-nu na Francoskem je napadel neki neznanec procesijo, ki je šla skozi mesto. Izstrelil je več strelov iz samokresa in težko ranil župnika Can-drova in neko 191etno deklico. Po hudem boju, pri katerem je bilo ranjenih več oseb, so napadalca zvezali in odpeljali v zapor. Preiskava je dognala, da je napadalec neki Sitte, ki je pobegnil pred več leti iz blaz-nice, kamor so ga spravili vsled verske blaznosti.
* Avtomobilske nesreče. Pri Schloglmiihlu je trčil avtomobil trgovca Maderja iz Payerbacha, v katerem se je vozil ritmojster 12. dragonskega polka pl. Tilzer s svojo ženo in 3 otroci v spremstvu dr. Mi-kuža, v avtomobil Alfreda Gruna. Potniki so padli iz voza in se nevarno poškodovali. Oba avtomobila sta bila za nadaljno vožnjo nerabna. — V bližini Lillesa na Francoskem je trčil brzovlak na nekem prelazu v neki avtomobil in ga vlekel 100 metrov s sabo. Voz je popolnoma razbit, potniki so tako razmesarjeni, da jih ni mogoče spoznati.
Telefonske in brzojavno poročila.
Parlament.
Dunaj, 23. septembra. »Slovanska korespondenca« poroča: Že te dni bo storila vlada potrebne korake, da se reši mali finančni načrt tekom jesenskega zasedanja, da stopi mali finančni načrt 1. jan. 1914 v veljavo, ob enem pa tudi službena pragmatika za državne uradnike. Tudi naj se do tedaj izvrše deželam odkazi.
Lex Kolisko.
Dunaj, 23. septembra. Nižjeav-strijski Nemci se trudijo na vse mogoče načine, da bi se uveljavil zakon Kolisko, ki bi izključil češki jezik popolnoma iz Nižje Avstrije. Državni poslanec dr. Pollauf je izvajal, da gre pred vsem za to ali naj ostane Dunaj glavno mesto nemške Ost-rke, ali naj postane glavno mesto siovanske Westmarke. Najvišji krogi se morajo bati avstrijskih Nemcev! Nemci morajo določiti svoje stališče napram vladnim predlogam glede zvišanja rekrutnega kontin-genta po stališču, ki je bo zavzela vlada v vprašanju zakona Kolisko. Zaradi svojih zahtev na Češkem naj vprizore Nemci nekako splošno stavko v vsakem oziru torej tudi bojkot.
Od 12. do 1. ponoči so nato udeleženci na tem famoznem zborovanju, — Nemci so jih videli 500, — razgrajali po ulicah in kričali »Doli s Cehi! Ven z zakonom Kolisko!«
Zvišanje rekrutnega kontingenta.
Dunaj, 23. septembra. »Neues \Viener Tagblatt« ima oficijozno poročilo iz Budimpešte glede zvišanja rekrutnega kontingenta. V tem vprašanju ni prišlo med vojno upravo in ogrsko vlado do nikakega principi-jalnega sporazuma. Ogrska in avstrijska vlada sta si v tem edini, da morajo biti z ozirom na slab gospodarski položaj države vojaške zahteve reducirane na minimum in da morajo biti te zahteve za celo vrsto let tako fiksirane, da vojna uprava ne bo mogla nastopiti zopet z novimi zahtevami. V krogih ogrske vladne stranke zatrjujejo, da obstojajo med grofom Tiszo in vojnim ministrom znatne diference.
Odstop šefa generalnega štaba.
Dunaj, 23. septembra. Oficijozno se dementirajo vesti o odstopu šefa generalnega štaba barona Conrada. V vojaških krogih pa se te vesti kot verodostojne vzdržujejo. Kot njegov naslednik pride baje v poštev poleg graškega divizijskega poveljnika Gelderna tudi generalmajor Či-čerič, ki je bil avstrijski vojaški ataše v rusko-japonski vojni.
Češko - nemška spravna pogajanja.
Praga, 23. septembra. Vlada se trudi na vse mogoče načine pripraviti vse potrebno za češko-nemška spravna pogajanja. Slo baje ne bo več za jezikovno vprašanje pri de-želnoknežjih uradih na Češkem, marveč za jezikovno vprašanje pri avtonomnih uradih, za novi deželni red in za nov volilni red s četrto kurijo. Gre sedaj, kakor se zatrjuje ali za sporazum ali pa za oktroa.
Volilna reforma na Tirolskem.
Briksen, 23. septembra. Nemški j nacijonalci so sklenili odkloniti obe volilni predlogi. Nemci zahtevajo, da se obstoječe razmerje nemških in italijanskih mandatov ne izpremeni. Zahtevali  so  tudi  uvedbo .volilne |
dolžnosti in ureditev mestnih mandatov.
Inomost, 23. septembra. Krščanski socijalci so pripravljeni nekoliko odnehati. Zastopniki trgovskih in obrtniških zbornic naj se imenujejo kakor do sedaj v plenumu zbornic. Pripravljeni so tudi priznati osebno dohodarino v polnem obsegu za četrto kurijo. Nemškonacijonalni krogi označujejo tudi to za nesprejemljivo. Oni zahtevajo zvišanje nemških mestnih mandatov, drugo geometrijo volilnih okrožij in še razno drugo. Nemški nacijonalci dolže krščanske socijalce narodne "izdaje.
Gališke zadeve.
Lvov, 23. septembra. Poljska ljudska zveza z vsepoljaki in krščanskimi socijalci zahteva takojšno sklicanje gališkega deželnega zbora.
Hrvaška.
Zagreb, 23. septembra. Voditelji Frankove stranke se hočejo odločiti od zagrebškega strankarskega vodstva ter na lastno pest kandidirati pri prihodnjih volitvah. Ti politiki hočejo ustanoviti novo stranko, ki bo v državnopravnem oziru prevzela program stranke prava, v gospodarskih vprašanjih pa bo agr. stranka. Nezadovoljnosti v Frankovi stranki je krivo dejstvo, da je bilo vsled balkanskih dogodkov mnogo kmetov oškodovanih zlasti v volilnem okraju Novi Marof. Zatrjuje se, da dr. Horvat tam ne bo več kandidiral.
Zagreb, 23. septembra. Tukajšni politični krogi pričakujejo od četrtkovega ministrskega sveta važne odločitve v hrvaških vprašanjih.
Budimpešta, 23. septembra. Bivši hrvaški ban baron Rauch piše v »Jugoslovanski korespondenci«: Moje mnenje je, da je v eminentnem interesu cele monarhije, da se reši hrvaško vprašanje, v katerem kulminira jugoslovanski problem tako, da bodo dane garancije, da bodo imeli v bodoče na Hrvaškem besedo samo državo vzdržujoči elementi. Hrvaško vprašanje je postalo z ozirom na ustvaritev Velike Srbske najvažnejše vprašanje cele monarhije in nastale bi lahko nepredvidne kon-sekvence, če bi se našla drugačna rešitev, kakor ta, da se zedinijo oni elementi, ki so resnični pristaši unije z Ogrsko in v svojem mišljenju napram skupni monarhiji to, kar označujemo s črno-žoltim.« Tako Rauch.
Budimpešta, 23. septembra. Ogrski politični krogi zatrjujejo, da se grof Tisza glede rešitve hrvaške krize še ni odločil. Ogrski ministrski predsednik stoji pred tremi možnostmi:
1. Kooperacija Frankovcev in Rauchovcev v smislu čisto hrvaškega in unionističnega programa.
2. Sestava saborske večine in ustvaritev možnosti vladanja s pomočjo hrvaško-srbske koalicije.
3. Kooperacija starounionistov s koalicijo.
Grof Tisza je osebno za drugo možnost, grof Khuen pa, ki ima še vedno v hrvaških vprašanjih mnogo vpliva, pa se zavzema za tretjo alternativo.
Železniška nesreča.
Budimpešta, 23. septembra. Danes dopoldne je trčila na glavnem kolodvoru neka lokomotiva v omni-bus. Dve osebi sta bili na mestu mrtvi, 5 oseb umira, 10 jih je bilo težko ranjenih.
Požar.
Budimpešta, 23. septembra. Trg Berkenved na severnem Ogrskem je včeraj pogorel. Samo šest hiš je bilo zavarovanih.
Avstrijsko - srbski trgovinski načrt.
Belgrad, 23. septembra. Semkaj so došla poročila z Dunaja, da je avstrijsko vnanje ministrstvo izdelalo nov trgovinski načrt, s katerim naj se urede trgovinske in gospodarske razmere med Avstro-Ogrsko in med Srbijo. Avstrijsko zunanje ministr. bo poslalo ta načrt neoficijalno v Belgrad, da ga tam preštudirajo. Ko se bo vrnil srbski min. predsednik Pašić, se bodo pričela na podlagi tega načrta tozadevna oficijalna pogajanja.
Nemčija in Francoska.
Pariz, 23. septembra. »Excel-sior« razmotriva položaj ob nemško-francoski meji ter pravi: Vse kaže, da se trudijo v Nemčiji združiti pri Belfortu velike vojaške oddelke. Na Francoskem bo treba ustanoviti zato nov armadni zbor. Priprave za to se že vrše. Kakor hitro mogoče mora imeti Francoska proti Alzaciji dva armadna zbora in sicer 7. in 21. zbor.
Mednarodna  finančna komisija. Pariz,   23. septembra. Mednarodna finančna  komisija,  ki je bila odgođena na oktober, se je zopet odgodila na nedoločen čas.
Mehika.
Washington, 23. septembra. Me-hikanski konstitucijonalisti poročajo, da je bil polkovnik Francesco Cau-denas, ki je baje umoril Madera, v bližini Mechoacane umorjen, ker so se bali, da bi utegnil izdati povelja, ki jih je dobil v noči, ko je bil Made-ro umorjen. Takrat je bil Cardenas poveljnik čet, ki so imele nalogo prepeljati Madera iz njegove palače v ječo.
Kitajsko - japonski spor.
Berolin, 23. septembra. Iz Pe-trograda prihajajo poročila, da so nemška, angleška in francoska vlada sporočile japonski vladi, da bi bile prisiljene, če Japonska zasede Nan-king, storiti isto.
*
Dogodka
Albanski  roparji. — Pred vojno z Albanci.
Dunaj, 23. septembra. Listi poročajo iz Belgrada: Po srbskih vojaških poročilih z dne 19. in 20. t. m. se boji z Albanci vedno bolj širijo ter prihajajo vedno nevarnejši. Albanske kolone, več tisoč mož, so že od petka sem zapletene v hude boje. Albanske čete imajo popolnoma moderno orožje, namesto artilerije pa se poslužujejo ročnih bomb. Napadi na Dibro so bili posebno hudi. Tam so poskusili Albanci napad ponoči. Razvil se je silno krvav boj. Albanci so v tem boju izgubili 70 mož, na srbski strani je bil ubit podčastnik Palic. Albanske čete so zbežale. Srbi so nato zasedli vas Peškopeja. Iz Djakovi-ce poročajo tudi o krvavih spopadih. Tam so izgubili Albanci 150 mrtvih in še mnogo več ranjenih. Na celi meji se vrše spopadi in srbski obmejni poveljniki so zanrGsili za ojačenja. Malisori so pri Rjeki Djakovici izvršili napad na Srbe ter zasedli nekaj srbskih vasi. Vendar so jih Srbi krvavo zavrnili. Albanci so imeli 200 mrtvih, na srbski strani pa je bilo 32 mrtvih in ranjenih, med njimi tudi nekaj častnikov. Srbi so zasedli važne strategične točke. Isa Boljetinac poveljuje skupaj z nekaterimi bolgarskimi častniki četi nad 5000 mož. Pri Biskupiji je prišlo do krvavega boja, v katerem so izgubili Albanci 170 mrtvih, na srbski stran? je padel en stotnik in 42 vojakov. 27.000 oboroženih Albancev koraka proti Dibri.
Dunaj, 23. septembra. Kakor izvemo iz zanesljivih virov, je imela srbska akcija pri velekabinetih uspeh. Srbija je namreč obvestila velekabinete, da bo storila odločilne in energične korake proti upornim in vpadajočim Albancem. Med veleka-bineti se je vršila nato izmenjava misli. Komisija za določitev severnih albanskih mej bo odšla v krakem na mejo, da dožene, koliko je resnice na albanskih vpadih. Kakor hitro bodo dobili velekabineti obvestilo, da so vpadi sistematični, in organizirani, se hoče t r i p e 1 e n t e n t a zavzeti za to, da dobi Srbija polno moč, da z energičnimi operacijami napravi m i r.
Dunaj, 23. petembra. Kakor poročajo verodostojne vesti iz Albanije, je Esad paša trdno odločen sestaviti v Draču posebno vlado in se izklicati za ministrskega predsedni-nika. Položaj Izmail Kemala in provi-zorične vlade velja za brezupen. V Valono je prispelo nekaj pristašev Izmail Kemala, katere so pognali Esadovci. Z albanske strani se zatrjuje, da so prišli ščitit Izmail Kemala.
Avstrija in Bolgarska.
Praga, 23. septembra. »Češke Slovo« poroča, da je bolgarski zunanji minister Genadijev dementiral odločno vesti, da bi bila obstojala kdaj med Avstrijo in Bolgarsko kaka pogodba za razdelitev Srbije.
Bolgarska in Turčija. Carigrad, 23. septembra. »Tas-vir i Efkiar« dementira vesti o sklepu   bolgarsko-turške   entente ah zveze.
Grki in Bolgari. Sofija, 23. septembra. Nasproti zatrdilom Grške, da je bolgarski trgovec Spiro Surudšijev umrl v bolnici v Solunu za kolero, vzdržuje bolgarska brzojavna agentura vest, da so Grki Surudšijev'a na majhnem polotoku pri Volu kamenjali ter ga potem prepeljali v Solun, kjer so ga vtaknili med za kolero obolele ljudi.
Grška in Turčija. Carigrad, 23. septembra. List Jeune Ture« zastopa v oficijoznem članku potrebo, da se Grška in Turčija direktno sporazumeta zaradi Egejskih otokov, da se doseže mirovna pogodba, ki bo zadovoljila oba dela.
Srbski izvoz. Belgrad, 23. septembra. Glede prepovedi izvoza živine še ni bilo nič sklenjenega. Prepoved izvoza žita je bila preklicana.
! Kralj Peter.
Belgrad, 23. septembra. Kralj Peter se vrne jutri iz kopališča Ribarska Banja v Belgrad.
Gospodarsko stanje v Črni gori. Cetinje, 23. septembra. Ker velesile nobene svojih obljub ne drže in tudi še ne vedo, kako bodo dale Črni gori posojilo 30 milijonov frankov, bo najela Črna gora manjše posojilo. Med Kotorom in Cetinjem in Barom in Ulčinjem je zveza zopet normalna Promet oskrbuje neka češka firma, ki dobiva od vlade 12.000 K subvencije. Na Skadrskem jezeru oskrbuje promet italijanska firma. Ista italijanska firma bo zgradila železnico Bar-Virpazar do Podgorice in Dani-lovgrada. Pristanišče v Baru je treba popraviti Popravo dobi najbrže neka francosko-ruska skupina.
Turčija in tripelententa. Carigrad, 23. septembra. Z ozi rom na izjavo Djavid bega, da se bo naslonila Turčija na tripelentento, je nemški veleposlanik   storil demaršo pri porti ter zahteval pojasnila. Por ta   je odgovorila v komunikeju, ki pravi, da za njo Djavid begove izjave niso merodajne.
Egejski otoki. Dunaj, 23. septembra. V avstrijskih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da sta se Avstrija in Italija spora zumeli, da takozvani mali Egejski otoki, ki so danes še pod italijansko zastavo, ne smejo pripasti nikdar Grški, ker bi bilo potem egejsko morje zaprto grško morje.
Grška in Angleška.
■ Atene, 23. septembra. Sem je dospela angleška mornariška misija, ki ima nalog, pomagati Grški pri sestavi novega mornariškega programa. Grki hočejo v bližnjem času zgraditi dreadnoughtsko eskadro in zvišati število vojne mornarice od 4000 mož na 10.000 mož.
Bolgarsko - turška pogajanja. Carigrad, 23. septembra. Bol-garsko-turška komisija je imela včeraj sejo, v kateri se je razpravljalo o vprašanju vakufa. Pojavile so se tež-koče, ker zahteva Turčija sedaj tudi ureditev vakufskega vprašanja v stari Bolgarski. Prihodnja in najbrže zadnja seja se vrši jutri.
Grška in Italija. Pariz, 23. septembra. Francoski listi poročajo, da je grški kralj odpovedal svoj   obisk   na italijanskem dvoru.
Albanske meje.
Solun, 23. septembra. Člani mednarodne komisije za določitev južno-albanskih mej so dospeli v Solun in se odpeljejo danes v Bitolj. kjer se sestanejo s francoskim delegatom. Člani so izjavili, da časnikarjem ne bodo pripustili vpogleda v svoje delovanje.
Avstrijski poslanik v Albaniji. Dunaj, 23. septembra. Avstrijski generalni konzul v Skadru pl. Zam-baur bo imenovan najbrže za avstrijskega poslanika v Albaniji.
Turški parlament-London, 23. septembra. Iz Carigrada poročajo, da bo sklican turški parlament za trejti teden meseca novembra in da bo skušal turški parlament reorganizirati celo Turčijo.
Mladoturki.
Carigrad, 23. septembra. Mlado-turški kongres je objavil v svojem poročilu protokol o premirju pri Ča-taldži, ki je prepovedal aprovizacijo Odrina. Poročilo našteva nato reforme, ki jih bo izvedla stranka za enotnost in napredek, zlasti povečanje vojne mornarice. Poročilo naznanja, da se bo komite preosnoval v politično stranko.
Gospodarstvo.
— Novi semenj  v  Tržišču se
vrši v ponedeljek po sv. Frančišku t. j. dne 6. oktobra t. I. Ker nudi proga Trebnje - Št. Janž ugodno zveze, je bil ta semenj lani prav dobro obiskan in je bila kupčija kaj živahna. Pričakuje se tudi letos obile udeležbe.
— Premovanje goveje živine. Deželni odbor kranjski priredi letos meseca oktobra premovanje goveje živine v sledečih krajih: Dne S. oktobra v Šmartnem pri Litiji, dne 9. oktobra v Lukovici, dne 10. oktobra v Šmartnem pri Kranju, dne 13. oktobra v Senožečah na Krasu, dne 14. oktobra v Horjulu, dne 15. oktobra v Lescah, dne 16/ oktobra v Kosta- fc njevici, dne 18. oktobra v Velikih Laščah, dne 20. oktobra v Žužemberku. Promovanje se prične vsakokrat ob 10. uri dopoldne. Premovali se bodo biki, krave s teleti in brez telet ter lepe telice. Za vsako goved, ki se pripelje k premovanju je imeti seboj živinski potni list. Koder se vodijo rodovniki in zapisniki poiz-
kusne molže, je prinesti seboj tudi izpiske iz rodovnika in zapisnika o poizkusni molži. K premovanju prignana živina mora biti točno ob določeni uri na premovalnem prostoru, ker bi se sicer na prepozno prignane živali ne moglo ozir jemati. Živina mora biti dobro osnažena, ter krave zjutraj pomolzene, ker bi se sicer od premovanja izključile. Premovanja se lahko udeleži vsak živinorejec iz občin bližnje okolice, kateri je lastnik najmanj pol leta k premovanju pripeljane živali. Prednost pri premovanju ima pašna živina, živina članov živinorejskih zadrug in živina, ki ima seboj izpiske iz rodovnika ter zapisnika o poizkusni molži. Vsak živinorejec more dobiti le po eno premijo za vsako vrsto razstavljenih živali. Poleg premij se bodo delile tudi diplome onim živinorejcem, ki razstavijo v posameznih vrstah po več lepili živali.
Zahvala.
Podpisano vodstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim. ki so kakorkoli pripomogli, da je 251etni jubilej obstanka Zavez, avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev dne 6. in 7. septembra t. 1. v Ljubljani uspel tako lepo.
Prav posebno se zahvaljuje pripravljalnemu odboru na čelu mu častni predsednik preblagorodni g. dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski in predsednik tovariš Jakob Dimnik in vsem članom odsekov, posebno načelniku stanovanjskega in banketne-ga odseka, marljivemu tovarišu Lud. Dermelju, za obilni trud, ki so ga imeli s pripravami za Zavezino pe-tindvajsetletnico; tovarišema Eagel-bertu Ganglu za krasni slavnos govor in Bohdan Skali za njegovo izborno in temeljito poročilo; vsem navdušenim govornikom, ki so pozdravljali narodno napredno učiteljstvo na slavnostnem zborovanju; tovarišu Fran Maroltu za veliki trud in spretno vodstvo tako lepo uspelega jubilejskega koncerta, vsem damam pevkam in gospodom pevcem, prav posebna solistom, izborni koncertni pevki gospej Costaperaria-Devovi, koncertnemu pianistu in glasbenemu učitelju gospodu Antonu Trostu in njegovemu bratu gospodu Ivan Trostu, gojencu c. kr. akademije za glasbo in vprizarjajočo umetnost, za krasna izvajanja; vsem onim posameznikom in mnogoštevilnim korporacijam, ki so brzojavnim ali pismenim potom pozdravili rta shod; vsem onim dragim in milim gostom neučiteljem, ki so prihiteli na naše slavje, in sploh vsem udeležencem, posebno slovan. bratom tovarišem, ki so pripomogli, da je nastopila Zaveza tako impozantno.
Iskreno zahvalo in priznanje izrekamo gdč. Jer. Zemljanovi, ki i priredila z gojenkami iz kuharske^ i tečaja lep in izboren banket, kakor tudi vsem onim gospodičinam tova-rišicam, ki so s toliko ljubeznivostjo in požrtvovalnostjo stregle pri banketu. Zahvaljujemo se cenjenemu orkestru Sokola Ljubljana L, ki je zelo dobro in marljivo igral pri banketu.
Presrčna hvala tudi vsemu narodno - naprednemu meščanstvu ljubljanskemu na blagohotnosti, "s katero so sprejemali slovansko učiteljstvo one dni v beli naši Ljubljani.
Vodstvo Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
V Ljubljani, dne 18. septembra 1913.
Tajnik: Predsednik:
Vilibald Rus. L. Jelene.
Dva prijatelja v sili se po pravici lahko imenujeta obe ceneni kontrolni blagajnici »National« po 325, oziroma 550 kron, ki jih znana družba z omejeno zavezo National Cash Register v velikih množinah spravlja na trg. Ker ima prav sedaj trgovec vzrok ščititi svoje dohodke, se izogibati izgub in zviševati dobiček, se bosta omenjeni dve ceneni, pa solidni kontrolni blagajnici še tudi zanapre] dobro razpečavali. To še tem bolj, ker je zaradi posebno nizke cene tudi najmanjši trgovec v položaju, uvesti tako potrebno kontrolo. Interesentom daje pojasnila in ponudbe tukajšnji zastopnik L. Uratarič, Ljub-jana. Rimska cesta 7.
Današnji list obsega 6 stranu
Izdajatelj in odgovora! urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodat tit»karnt» .
Žitne cehe v Budimpešti.
Dne 23. septembra 1913. Termin« Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 1083 Pšenica za april 1914. . . za 50 kg liti Rž za oktober 1913 . . za 50 kg 8 11 Oves za oktober 1913 . . za 50 kg 18* Koruza za maj 1914 .  . .  za 50 kg 76U
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. septembra: Marijana Podlipnik, kuharica, 83 let, Radecke-ga cesta 9.
Dne 20. septembra: Marija Če-bular, posestnikova žena, 41 let, Stranska pot 13. — Franc Stember-ger, hišnik, 65 let, Radeckega cesta štev. 9.
Ljubljanska
Kreditna banka v Ljubljani*.
NegouonjB los s PixoMm
na znanstveni podlagi. Resnično najboljši način za lačen je kože na glavi in krepitev las.
Steklenica stane K 2-50. Zadosti za več mesecev.
Serravallo
vo
železnato Kina - vino
Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in mslokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izborni okus. s:
Večkrat odlikovano.
:: Nad 8000 zdravniških spričeval. ::
J. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barko vije. 87
Uradni korzi dunajske borze 23
■aleibanf papirji.
4% majeva renta .... 4-2°/o srebrna renta .... 4°/,, avstr. kronska renta . .
4fl/' ©RT-      „ • •
4°/0 kranjsko deželno posojilo 4% k. o. Češke dež. banke .
Srečke Iz 1. 1860 %   \ .
t!      »f    II 1864 .....
„ tiske......
„ zemeljske I. izdaje . ii n      H.    it •
„ oerske hlpotečne . . „ dun. komunalne . „ avstr. kreditne . . . „ ljubljanske .... „ avstr. rdeč. križa . . ORr.
■i     »i     • •
„    buz'ffka   .   .   I  # .
turške......
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alnlne-Montan .... CeSke sladkorne družbe . Zivnostenske banke. . .
septembra 1913.
Denarni   I Blagovna
81 85 81 81
84
60
90 30
50
Valute.
Cekin! Marke ' Franki Lire . RubUl.
445 — 684-—
292-50 2/8-50 250 — 236 — 47S-— 474-— 64 50 54-— 32-25 27 25 234 25
113-627 50 516-50 12725 700-10 887-50 351'— 268-—
11-44 118i0
95-60 9430 254 25
8180
8*20 82 10 81 50 94-50 85 50
455 — 696 —
30250 288 50 260 — 244-— 48S — 484-— 68-50 58 — 362=; 31 25 237-25
415-628 50 517 50 128-25 701 10 888-50 351-50 269—
11-49 118-40 9570 94 50 25 255
flelsoroložieno poročilo.
Višina ned morjem 306*2
Srednji zračni tlak 736 mm
Čas ^-5 opazo-cj vanja
Stanje I £ ^
baro- ' « ».
metra = 2
v mm u- —
Vetrovi
Nebo
22. 23.
2. pop. 9. zv.
7. zj.
736- 7 7378
737- 6
18-0 120
7-1
sr. jvzh. si. svzh.
brezvetr.
del.oblač. jasno
megla
Srednja  včerajšnja temperatura 13-0', norm. 139*  Padavina v 24 urah 0 0 mm.
na Dobro meščansko hrano po nizki ceni,
Gosposka ulica št. 9, H. nadstropje.
V globoki žalosti naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina preljubljena sestra, gospodična
A.....aaUja Jenko
posestnica in bivša trgovka v Litiji
danes ob polu 10. uri zvečer, previđena z verskimi tolažili, v 69. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v sredo, dne 24. septembra ob 4. uri popoldne.
Litija, dne 22. septembra.
Ivan Jenke.
A!® j zija Hutter.
2 prijatelja v sili
ki bi Vam pomagala bolje preiti neugodno siiuacijo.
5
Storiti morate kaj posebnega: Zf<fttt*2Z%
si zvišate čisti dobiček. Že cenena kontrolna blagajnica National za samo
Sili   ^S^SA ki Vam vkljub slabemu Času precej zvišala
1*1*W Mm  :: dobiček. Zahtevajte natančno ponudbo! ::
NATIONAL CASH REGISTER, družba z omejeno zavezo.
Zastopnik: L. Uratarič, Ljubljana, Rimska cesta 7. 340!
Damski modni salon T. Kune
Prešernova ul. št. 5. I. nad.
3406        sprejme lakoj
Oglasijo   naj   se   samo   prve moči.
•ejme 3211
v večjo galanterijsko trgovino v Ljubljani.
Ozira se le na prvo moč te stroke. Ponudbe na poštai predal 84.',
vešč obeh deželnih jezikov, inteligenten in izvežban v pisarniških poslih,
najsi bode še tako skromna. Ponudbe pod ,,Uradmk", na- upr. »SI. Nar.«.
3403
s kavarno v bližini Zagreba, kompletno opravljeno s tujskimi sobami, hlevi, ledenico, se zaradi drugih podjetij ceso da v zakup.
Ponudbe  pod „$t.  19131* na
upravn. „Slov. Naroda". 3375
Kontorlsta Mi Kontoristinla
slovenščine in nemščine ter vseh pisarniških del zmožna
sprejme takoj
Edmnnd Kotzbek, Kranj.
Rabllenl
3392
na predaj
v pivovarni Laški tpg.
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 2387
fotomanufaktura in drogerija
„Adrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike.
Ker je ponehala v sežanskem okraju kužna bolezen goveje živine je s 26. septembrom
semenj u Divači zopet otvorjen.
3394
Načelnik: Rebec.
Pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani se razpisuje
mesto mehanika.
Začetna tedenska plača znaša 33 kron.
Prosilci, ki na to mesto reflektirajo, naj čimpreje ulože svoje dokumentirane prošnje na ravnateljstvo c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani.
Prošnji naj se priloži razun rojstnega in krstnega lista spričevalo o dovršeni strokovni šolski izobrazbi in spričevalo o priučitvi stroke »fine mehanike« in potem spričevala, ki svedočijo, da je bil prosilec kot mehanik že kje uposlen.
Zahteva se osebna predstava prosilca. 3391
Ravnateljstvo c. kr. tobačne tovarne v Izubijani.
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Popravila ss sprejemajo in lačno IzviSuie]o.
Priporoča se solidna tvrdka
medni salon
5
damskih in otroških klobukov v najnovejših JE ,s    oblikah,  vseh vrst in  raznih  športnih čepic.
parija QotzI
Ljubljana,
Židovska ulita štev. 6.
Zunanja naročila so razbijajo z obratno posto.
•priporoča se v«
Morije Terezije cesta štev. 8. Ljubljana
za postavljenje novih peči kakor tudi za vsa popravila peči, štedilnikov itd.
Št. 1025/pr.
3376
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
na Kranjskem:
1. V Fari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pra-ico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjoloko 3000 K na leto;
2. na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
3. v Logatcu s sedeLem v Plan ini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
4. na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
5. v Trebnjem z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K ;
6. v Tržiču z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K ;
7. v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 4q0 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 1- novembra 1913
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 15. septembra 1913
Šivilja
se priporoča cenj. damam Poljanska cesta štev. 6.1. levo.
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
i
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
66
.". ■        vzaiemno zavarovalna banka v Pragi«        - .«.
Rezervni fondi K 58,461.432-56 — Izplačane odškodnine in kapitalne K 123,257.695-77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narod.no upravo.
— Vsa  pojasnila   daje: ———————1—
Generalno zastopstvo v Ijaoliaoi v Gosposki uliti M 12.
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
14
13
EX1
stran o.
»5>xuvtrx\^i\i INAKUU-, ane Zo. septemora iMib.
218 štev.
^Pogrešno navadno steklo za očala. 2688
Optik in specialist.
LJUBLJANA,
Aparati, poljska kukala, ----daljnogledi..
Optični zavod z električnim obratom.
X K
K K
Šelenburgova ulica št. 4. Za prvovrstno optiko se jamči.
Piavilna lega plošč, brušenih Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.       po sistemu Perpha.
L
■M
v inozemstvu il za
za korespondenca in tolmača.
iZnati morata nemški, hrvaški in slovenski jezik v govoru in pisavi. Osebno predstavljanje z izpričevali v Ljubljani, v torek, 30. Septembra dopoldne V hotelu Union, zglasiti se je pri vratarju. S384
Od dobrega najboljše! je se vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra c. 4, Novo mesto, hiša lekarja
Bergman, Kranj, Slavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih.
Sta 2 ni
5363
Iti
zmožni nemščine se sprelmelo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe rod „MERKUR", Brno, Heugasse Wr. 20.
v slovenski in nensški stenografiji (korespondenca in debata).
Ponudbe pismeno na upravništvo „Slov. Naroda". 3370
Sprege se
V •]
mt pravi francoski parfumi
in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti.
Za obila naročila se priporoča 930
lilija Bračko
Ljubijana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši.
i In Mi I III1 II li I II iHI——II........II  1 "i ■■■
D Mihliana.  h-A   SB W rw1  Liuhliana. Iw
Ljubljana,
Marije Ter. H cesta št. U ttj : (Kolizej).:
1
(rf Ljubljana,
H Marije Ter. N
M cesta št. U N
M : (Kolizej). : M
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
Zaloga spinih ter jedilnih sob
:: v različnih najnovejših slogih. ::
Vsakovrstno drugo pohištvo.
Priznano solidno blago
ter najnjžje cene. Zajamčeno trpežni izdelki
različne kakovosti.
IfeSika izbira   34°s ^
otroških vozičkov, g
i i, GDledal itiE
tiiil lini
za stalno delo in 3372
učenca d popolno oskrbo.
Josip ECerševan v Edriji.
Na vse prijatelje
dobre kave!
Ste pokusiii kavo z kavinim pridatkom : Franck: ? Dobite na mizo čvr-stejši ter barvovitejši zvretek. — :Franck: iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim mlinčkom.
crap 160/26.643
dnocja doma.
dzanofiii
1533
i
0»! II
frančiškanska ulica
priporoča pohištvo vsake vrste
solidne izvršitve in po nizki ceni.
■
sredo. 17.1. m. Ki odprto ml M oil 1 popoldne do 10. ure zvečer.
Prvikrat v Evropi! Prvikrat v Evropi!
iSTERIOZNA AFRIKA
obstoječa iz 100 divjih bojevnikov, plesalcev, plesalk, godcev, rokodelcev, borilcev, plesalcev z meči itd., kakor tddi predvajanje izvirnega
orientalskega harema s poglavarjevim javoritom
trebušno plesalko Rekio, Bent Mohamedom, Ben Amerjem, plesalkami narodnih plesov Aziza, Beti Mohamedom, Kadijo, Fekirjem, Hadjo Fatma, Aby Sennem, in za postrežbo določenimi zamorkaml ter —————————       evnuhom Ben Dida. -—
3334
Vstopnina s Odrasli 50 všn. Otroci 30 vin.
Ravnateljstvo: Leon Czutzka.
i
1 I UF       1°7 \
ferojac prve vrste
Ljubljana, ™2
Duji cei št. 20
\ (nasproti kavarne ,Europa')
:: se priporoča. :s
Zalaga mololena Mi
omomlv
Laurin & Klement
Tvornica v Mladi Boleslavi.
Imperialgarage, Gradec, Pestalozzistrasse 37.
Ife^ses s« 3ESL olitoSie*'
stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami.
Ponudbe na upravnjštvo „Slov.
Maroda"
3395
Slouensiii realec
išče službe v Ljubljani «li na deželi.
Ponudbe: 3390
Anton Justin, Rožna dolina 122. Sprejme se takoj
vešč v pisavi in računstvu. Imeti mora veselje do trgovine; z vso oskrbo v hiši trgovine mešanega blaga
Peter Del Line* Hruševje pri Postojni, Notranjsko. 3402
ki ima pravico namestovanja alt jo v
kratkem pridobi, se takoj sprejme
pri notarijatu na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe z navedbo zahtevane plače in možnosti vstopa na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro: ,,Notarski kandidat". 3373
dvakrat na teden od 8.—9. ure zvečer Plača se 4 krone namesec. Pouk se prične dne 2. oktobra. Tečaj se le otvori, če se zglasi najmanj 15 učencev Letos se prične tudi II. učno leto tega tečaja. — Več se pove o obeh tečajih vsak dan cd 16.—29. septembra od 12.—3. ure popoldne.
OLGA NADENICZEK, sodnijski tolmač za angleški jezik, učiteljica francoskega in angleškega iezika Dalmatinova ulica fet. 10. 3247
4 4
99
\ trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba.
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta št. 33.
Centrala:  TRST. # Telefon št. 100.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvržena blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve In prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih.   Omotanje itd. —  Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov:
■- „DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu. ___-
Brzovozne proge Trst-Benetke in obratno, ter Trst-Ancona parodbrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijskega Lioyda. Cunard-Line za I. in II. razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke.
Zmerne cene.
3237
Točna postrežba.
83
3005
D7C
62
1893
FL
8