Plakati naznanjajo 9. kongres ZKS. Na njih je vajina podoba, izpisane so velike misli, ki so nam privrele iz srca. Svetle so in žive — tak kot je v naših srcih vajin lik. V nas živita in kjer sta vidva, tam je delof so naloge, so obljube, uspehi. ..Le za stranpoti od tega, kar nas dela tovariše-borce za lepši jutrišnji dan, nam je žal. Bile so, a uravnavali jih bomo ne vajino svetlo pot, saj sta nam vedno zaupala, da smo dovolj močni, da si utremo pot miru in blagostanja.
Hvala za to vajino neizčrpno doto sreče.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1982
>
nJINJS
COBI SS ®
Leto V Številka 4 April 1982
%00000000000000000*00*00000 00000 000000000m
0	''	g
g „Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze j
delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič g (odgovorni urednik), člani: Lojze Trstenjak, Elza Golob, Franci ^ Ježovnik, Marjan Vidmar, Zdenko Puncer, Kristjan Markovič, Franc Izlakar, Irena	Terglav, Cveta	Mikuž, Milan Žolnir, Nevenka Žohar.	^
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710—671
_	g
Grafična priprava: CZP Dolenjski list. Novo mesto Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana Naklada: 10.500 izvodov
g
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
g	g
■%%%*%%*%%%%%%%%%%%%'%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%■
Pred dnevom OF in 1. majem
Prav sredi pomladnih dni sta ta dva velika praznika. Narava je že v vsem svojem razkošju, ponovno zelena in cvetoča. Vsako leto ju pričakujemo z neko nestrpnostjo in navdušenjem. Prvi praznik je le naš, slovenski, in nas spominja na usodni
27.	april 1941, ko so se v Osvobodilni fronti slovenskega naroda zbrale vse napredne sile in se pod vodstvom Komunistične partije Slovenije odločile za zmagovito narodnoosvobodilno borbo in ljudsko, revolucijo. Zato ga vsako leto slavimo s ponosom in hvaležnostjo. V spomin nanj pa zaslužnim občanom podeljujemo priznanja OF.
Prvi maj, mednarodni praznik dela, pa slavimo družno z delavskim razredom vsega sveta. Več desetletij so ga morali praznovati naši predniki skrivoma in preganjani, letos pa ga bomo že 37. leto pričakali v svobodni domovini. Ob tem pa moramo žal spomniti, da ni povsod tako. Solidarni smo z delavskimi in revolucionarnimi gibanji v svetu, kjer se ljudstva še bore za osnovne človeške pravice in dostojanstvo. Obsojamo pa tudi vse nesmiselne vojne, pretirano oboroževanje in rožljanje z orožjem ter ustvarjanjem novih žarišč, ki ogrožajo tako željen mir v svetu.
Skupaj s slavno generacijo, ki riam je izborila tako dragoceno svobodo, tudi mi mlajši cenimo pridobitve narodnoosvobodilne borbe in povojne izgradnje samoupravne socialistične družbe. Skrbno čuvajmo našo svobodo in vse pridobitve. Ponosni bodimo na vse pridobitve in delovne zmage. Tudi tiste drobne, vsakodnevne na delovnem mestu in doma.
Težji pogoji gospodarjenja, delovanja in življenja
pa ne smejo omajati našega J zaupanja. Nasprotno, še g bolj moramo pljuniti v g roke, še z večjo odgovor- J nos tj o moramo opraviti sle- J herno delovno nalogo. Še g bolj kritični moramo biti J do primerov odstopanj od £ samoupravnih odločitev, do g nevestnega dela in slabega £ gospodarjenja, do neupravi- $ čenega zviševanja cen in po- ^ dobnih pojavov. Z dobrim g delom in skrbnim gospodar- £ jenjem bomo lahko prema- J gali marsikatero težavo.	j
Občani in delovni ljudje £ smo ob delegatskih volitvah g z izredno visoko udeležbo g in z glasovanjem za izbrane £ delegate pokazali visoko £ družbeno zavest. Sebi in J svetu smo dokazali, da smo g pripravljeni nadaljevati za- ^ črtano pot razvoja naše £ družber da bomo še bolj g spoštovali Titove in Kar- J deljeve usmeritve. Od novo- £ izvoljenih delegacij, novih J skupščinskih in izvršnih g vodstev v občini in v krajev- £ ni h skupnostih ter v druž- J benopolitičnih organizaci- g jah pričakujemo odgovorno £ in dosledno izvajanje za- £ stavljenih nalog.
Da se zavedamo resnosti £ položaja današnjega časa, j so pokazale že priprave na g
9.	kongres ZKS. Sprejeta $ resolucija pa nas vsestran- J sko zavezuje. Predvsem na- J laga obsežne naloge nam g komunistom. Pri obravnavi £ vseh kongresnih dokumen- Jj tov in pri opravljanju nepo- g srednih nalog in obveznosti £ pa pričakujemo nesebično J sodelovanje vseh delovnih g ljudi in občanov, zlasti tudi £ mladih, ki so to že potrdili £ ob številnih svečanostih v j občini ob poteku kurirčko- g ve pošte in štafete .mladosti. £ Prijetno preseneča tudi šte- ^ vilna udeležba na prosto- g voljnih akcijah pri urejanju + okolja, gradnji objektov in £ spominskega parka maršala ■ g Tita.	?
Zbori občinske skupščine izvolili svoje organe in vodstvo
Na prvem skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine so delegati najprej obravnavali poročilo o izidu volitev, nato pa izvolili vodstvo skupščine, vodstvo in člane izvršnega sveta, komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, imenovali skupino delegatov za zbor občin skupščine SRS, glasovali so o listi kandidatov za predsednika in člane predsedstva SRS in delegatov iz Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ.
Za predsednika občinske skupščine so soglasno izvolili VILJEMA PETKA, za podpredsednika Marjana Goloba, za predsednika zbora združenega dela in njegovega' namestnika Vilija Ulago in Poldeta Škafarja, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Valterja Zupanca, za njegovega namestnika Silvo Učakar, za predsednico družbenopolitičnega zbora Marijo Freitag in za namestnika Slavka Košenina.
V naslednjem mandatnem obdobju bo izvršni svet vodil Ervin Janežič, Vera Orešnik-
Juhart in Andrej Šepec sta bila izvoljena za podpredsenika izvršnega sveta, ki bosta to dolžnost opravljala profesionalno. Člani izvršnega sveta so Silvester Jošt, Jože Kučer, Marija Štorman, Marjan Žohar, Jože Brežnik, Marjeta Grobler, Jože Melanšek, Drago Pušnik, Matjaž Rojnik, Slavko Šorli, Daniel Žagar in po funkciji sekretar sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, ki bo izvoljen naknadno.
Skupščina je imenovala Ivanko Kragl za sekretarko skupščine, Inge Sovine za tajnika zbora združenega dela in Jano Strojin za tajnika zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve bo v naslednjih štirih letih vodila Martina Bevc.
Prepričani smo, da izvoljene tovarišice in tovariše mnogi poznate po njihovem dosedanjem delu, mi pa bomo o njihovem delu še pisali in vas tako z njimi podrobneje seznanili.
Vsem ob izvolitvi iskreno čestitamo in jim želimo mnogo delovnih uspehov.
Ob začetku 9. kongresa Z,Kò in v počastitev SOO-letnice Žalca, smo zasadili drevo rojstva Maršala Tita v parku, kjer bo zasajenih 88 dreves. Ob prisotnosti velikega števila mladine in občanov, so javor zasadili Bogomir Dobrajc, Mojca Vinder in Jernej Nahtigal.
Prvomajsko srečanje na
Šmiglovi zidanici
Že petič zapovrstjo se bodo delovni ljudje in občani občine Žalec ob praznovanju I. maja srečali na Šmiglovi zidanici. Ob 90-Ietnici rojstva tovariša Tita se bodo spomnili tudi 1. konference KPS, katero je on vodil. Slavnostni govornik na zborovanju, ki sebo pričelo ob 10. uri, bo Janez Meglič, nredsednik občinske konference SZDL. V kulturnem programu bodo sodelovali člani Svobode Prebold. Po slovesnosti bo tovariško srečanje, ki ga organizirajo organizacije in društva z Gomilskega.
Priznanje za uspešno delo
Ni naključje, da ob izteku mandatnega obdobja in ob odhodu nekaterih vodilnih ljudi žalske občine na nova delovna mesta, ocenjujemo, kaj je biio v teh letih stoije-nega in do kod smo prišli na naši razvojni poti.
Lahko bi zapisali, daje za nami obdobje dinamičnega razvoja in da je vse, kar smo pridobili v teh letih, rezultat zagnanega ustvaijalnega dela in sposobnega vodstva, pa tudi razvitega delegatskega sistema. Zato je prav, da v imenu občanov v našem zapisu izrečemo priznanje in zahvalo tako bivšemu predsedniku občinske skupščine i Vladu Gorišku, predsedniku IS skupščine Jožetu Janu, podpredsedniku Dolfetu j Naraksu, dolgoletnemu načelniku za gospodarstvo Jožetu Cerovšku, Ivu Glu-šiču, sekretarju občinskega sekretariata za gradbeništvo in tistim ir družbenopolitičnih organizacij, ki so s svojim uspešnim delom nastopali kot homogena celota in tako bogato prispevali k razvoju žalske občine.
Ni še tako daleč nazaj, ko seje žalska občina po gospodarski razvitosti s svojo kmetijsko problematiko in razdrobljenim gospodarstvom nahajala na repu občin celjske regije in SR Slovenije.
Po desetih letih nenehnega napredka in smotrnih vlaganj v razvoj in sodobnejšo tehnologijo industrijske proizvodnje in ostalih dejavnosti, se je občina Žalec v presenetljivo kratkem času povzepla na prvo mesto v celjski regiji inje tudi visoko nad poprečno razvitostjo SR Slovenije.
Nesporno je, da je žalska občina v obdobju po letu 1974 dosegla doslej najpomembnejši in najhitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Gotovo je res to, da doseženi rezultati niso nastali sami od sebe in da so rezultat občanov in delovnih ljudi! Ob tem kaže poudariti, da smo v sestavu prvega mandata izvršnega sveta, na začetku delovanja tega kolegijskega (govorimo in ocenjujemo delo in razvoj skozi dve mandatni obdobji) izvršnega organa, ko smo bili brez posebnih izkušenj, skupno s člani predsedstva skupščine vložili veliko prizadevanj, časa in volje, da smo takoj ob samem začetku pričeli sistematično, programsko in dosledno uresničevati smelo zastavljene cilje in naloge,“ so ugotavljali na nedavni zadnji seji IS skupščine.
Tu velja omeniti vseskozi uspešno delo izvršnega sveta, pa tudi skupščine in ostalih skupščinskih organov v minulih dveh mandatnih obdobjih. IS je v tem času na 205 sejah obravnaval preko 1400 zadev in sprejel okrog 2500 sklepov.
Obdobje intenzivnega razvoja se je začelo po letu 1970, ko so bili v žalski
občini stoijeni odločnejši koraki v smeri dolgoročne razvojne politike, modernizacije in oživljanja gospodarstva. V sodelovanju z Zavodom 1 za produktivnost dela v Ljubljani so bili izdelani in sprejeti pomembni dokumenti, predvsem dolgoročni razvojni program občine Žalec. Delovne organizacije, zajete v program sanacije, so bile živo zainteresirane za modernizacijo in posodobitev tehnologije, da bi več in boljše proizvajale. Smotrne naložjje so se kmalu pokazale v boljšem gospodarenju, v večji in kvalitetnejši proizvodnji. Programska usmeritev v naslednjem srednjeročnem obdobju pomeni nadaljevanje začetega dela, katerega rezultati so dovolj trdna osnova za še hitrejši napredek žalske občine.
Ko danes po osmih letih ocenjujemo osnovne dosežke razvoja v celotnem obdobju, velja zapisati:
V tem času smo dosegli kvaliteten razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, posebno delegatskega sistema;
—	da smo smelo zastavljen gospodarski razvoj uspešno uresničevali. Zasnovali smo ga v smeri čim večje produktivnosti in izvoznih aktivnosti ter izvajanju ostalih stabilizacijskih nalog;
—	posebna pozornost je bila posvečena načrtom razvoja posameznih panog našega gospodarstva in sicer industriji, kmetijstvu, trgovini z gostinstvom ter malemu gospodarstvu. Na področju prostorskega načrtovanja smo začeli in razvijali načrten razvoj prostora, ki predstavlja posebno za takšno občino kot je žalska, osnovno razvojno komponento. In ne nazadnje je treba zapisati, da smo bili v strategiji naših razvojnih £ etičnosti posebno uspešni v c Jpr osti občinskih meja za vaganje in sodelovanje z organizacijami združenega dela iz drugih občin. Dobili smo prvo veleblagovnico, največji prodajni center NAME in LESN.'.NE v -ev-cu, hotel GOLDING— RUBIN v Žalcu in druge objekte.
Močno razvejan samoupravni in delegatski sistem je obrodil bogate sadove tudi na področju krajevnih skupnosti. Z referendumskimi samoprispevki smo v minulih letih uredili šolstvo in zgradili veliko novih cest, med drugim uresničujemo večletno solidarnostno akcijo zbiranja sredstev za povezovanje odmaknjenih hribovskih zaselkov in višinskih kmetij z novimi cestami. Še bi lahko naštevali. Uspešno smo delali in v tem velikem delu je vtkan tudi delež ljudi, ki danes odhajajo na nova delovna mesta. Občani njihovega dela ne bomo pozabili.
Tk. L.
Visoko priznanje krajevni skupnosti Griže
Pred dnevi je krajevna skupnost Griže prejela visoko priznanje Zvezne konference SZDL za dosežene rezultate pri razvoju samoupravljanja, humanizacije življenja in pospeševanja družbenega standarda v krajevni skupnosti v okviru tekmovanja „Program akcij krajevnih skupnosti 1976—Ì980”.
Delegati, ki so nas zastopali na 9. kongresu ZKS v Ljubljani
Iz naše občine na kongresu osem delegatov in štirje gosti
Devetega kongresa ZKS se je iz naše občine udeležilo osem delegatov in sicer Jože Cvikl, Ivan Rehar, Marija Go vek, Lidija Ušen, Vojko Kropivšek, Rado Kores, Franc Jelen in Srečko Kvas ter štirje gostje: Ludvik Semprimožnik, Anton Ajdič, Franc Kalšek in Vera Orešnik.
Že v predkongresnem obdobju so se delegati aktivno vključili v razprave o kongresnih dokumentih in odprtih vprašanjih dela komunistov v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Razprave so bile organizirane v TT Prebold, TN Polzela, Ferralitu, SIP-u, krajevni organizaciji Žalec in drugod.
Zabeležimo nekatere misli delegatov, izrečene pred odhodom na 9. kongres ZKS:
Marija Govek, trgovka iz Name Žalec:
„Izvolitev za delegata 9. kongresa ZKS mi pomeni veliko čast in zaupanje. Upam, da bo na kongresu tekla razprava o delu'komunistov v ZSMS, saj s stanjem, še zlasti v naši občini, ne moremo biti zadovoljni. Problemi izhajajo iz premajhne povezanosti obeh organizacij, predvsem pa premajhne skrbi vseh družbenopolitičnih organizacij do ZSMS. Zaradi nepoznavanja vloge Zveze komunistov mladi tudi v to organizacijo ne vstopajo.”
Lidija Ušen, vzgojiteljica iz VVZ Janko Herman Žalec:
„Biti delegat ne pomeni samo čast, ampak predvsem odgovornost do ZK, saj bo potrebno sprejete naloge tudi
• v
Modernizacija bolnišnice v Celju
Te dni je potekala tudi v naši občini razprava o modernizaciji regionalne bolnišnice v Celju. Gotovo se dobro zavedamo, da je to osrednji zdravstveni objekt, ki je velikega pomena za zdravstveno stanje prebivalstva na širšem območju. Poudariti moramo tudi to, da gre za največjo in najzahtevnejšo investicijo v naši regiji.
Zanimivo je, da je bila bolnišnica v Celju ustanovljena leta 1887, leta 1964 je bila obnovljena in takšna je ostala do leta 1977, ko je bil izdelan razvojni program bolnišnice. Na osnovi tega programa smo pričeli z etapno modernizacijo. Doslej smo izvedli tri etape. V okviru prve etape smo izgradili centralno toplarno in toplovodno omrežje, pri drugi etapi izgradnjo centralne bolniške pralnice in v okviru tretje etape pripravljalna in rušitvena dela za objekt specialistično - ambulantne in hospi-talne dejavnosti. Sedaj je v teku četrta etapa modernizacije, ki bo zaključena do konca letošnjega leta. Ta je tudi najzahtevnejša, saj gre za izgradnjo največje stavbe in gradnjo transformatorskih postaj.
Z zbiranjem sredstev smo pričeli na osnovi prvega družbenega dogovora o združevanju sredstev prav tako leta 1977. Na osnovi tega dogovora smo delovni ljudje in občani v štirih letih, torej do leta 1980 zbrali 229.584.300 dinarjev. Na pobudo medobčinskih družbenopolitičnih organizacij so že leta 1979 stekle javne razprave v zvezi s sklenitvijo drugega družbenega dogovora za obdobje 1981-85, kije oil še istega leta podpisan. Na njegovi osnovi združujemo vsi delavci iz naše občine 0,9 % od bruto osebnih dohodkov. Predvideno je, da bomo na ta način do leta 1985 združili več kot 550.000.000 dinarjev. Samo za izgradnjo četrte etape je potrebno skoraj 430.000.000 din: do konca lanskega leta pa je bilo od tega porabljenih že več kot 3000.000.00 dinarjev. Naj v zvezi z zbiranjem sredstev omenimo tudi to, da delavci občine Titovo Velenje doslej ne plačujejo svojih obveznosti, ampak jih bodo poravnali v letih 1983 -85. Pri izgradnji bolnišnice
sodeluje tudi občina Sevnica in sicer samo delno, saj občani te občine koristijo usluge tiči " dveh drugih bolnišnicah.
Za občino Žalec je bilo s finančnim načrtom za leto 1981 predvideno, da bomo zbrali 18.486.000 dinarjev; zbrali pa smo 516.000 din več. Skupno z delovnimi ljudmi ostalih občin smo za lansko leto zbrali preko 120.000.000 dinarjev.
Ugotovimo lahko, da je v zvezi z modernizacijo bolnišnice bilo doslej opravljeno veliko delo. Predvsem je v zvezi s tem potrebno dati priznanje izvršnemu odboru sklada, ki je ne le skrbel za zbiranje sredstev na osnovi različnih virov, temveč skrbel predvsem za racionalno porabo zbranih sredstev. Poudariti je treba, da to ni samo največja, ampak tudi najzahtevnejša investicija, saj je pri njeni realizaciji potrebno upoštevati najsodobnejša do- ■ gnanja in zahteve medicine. Posebno lansko leto smo bili pred najtežjo preizkušnjo, saj je bilo potrebno ponovno dokazati utemeljenost te investicije' in zagotoviti dodatna sredstva, da se je lahko nadaljevala četrta etapa. Zato so bila najeta določena kreditna sredstva pri Ljubljanski banki, delno pa kreditirajo tudi izvajalci gradnje. Ob tem je velikega pomena, daje izvršni odbor sklada namenil sredstva najprej za reševanje vseh tistih problemov bolnišnice, ki so bili najbolj pereči in ki so bistvenega pomena za zdravljenje občanov. Seveda pri tem ne gre le za izgradnjo posameznih objektov, ampak razumemo pod modernizacijo bolnišnice poleg novogradnje tudi modernizacijo obstoječega hospitala in nakupe nujno potrebne medicinske opreme, od katere je marsikdaj odvisno življenje naših ljudi.
Javna razprava v naši občini je podobno kot v drugih občinah regije podprla nadaljnjo modernizacijo bolnišnice. S tem smo ponovno dokazali. kaj nam ta bolnišnica pomeni, doseženi rezultati pa nam dokazujejo, da lahko le enotni in solidarni z vsemi delovnimi ljudmi širšega območja rešujemo marsikatero življenjsko pomembno vprašanje.
JOŽL JAN
uresničevati v praksi. Na področju vzgoje in varstva si bomo morali prizadevati, da bomo zagotovili za vse otroke enakovredne pogoje za vstop v šolo in kasneje za življenje. Za to pa bo potrebno prilagoditi tudi nekatere zakonske predpise in normative, če bomo. hoteli hitreje razvijati to dejavnost.”	s
Ivan Rehar, delavec iz Strojne Žalec:
„32 let sem član ZK in me je prvič doletela takšna čast. Resnično sem bil presenečen. Položaj delavca je bil in bo temeljna usmeritev delovanja ZK v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Mnogo nalog imamo dobro zastavljenih in tudih zapisanih, le izvajati bi jih morali bolj odgovorno.”
Srečko Kvas—član centralnega komiteja ZKS
Na 9. kongresu ZKS je bil za člana centralnega komiteja izvoljen Srečko Kvas iz Prebolda. S tem je bilo izkazano priznanje delu Zveze komunistov občine Žalec, saj pred ' tem vrsto let nismo imeli člana CK ZKS.
%*%%%%%%%%*%%%%%«
N S
Kongresne S naloge ;
s
*
*
*
h
Končal se je 9. kongres * J Zveze komunistov Slovenije. ^ * V treh dneh, kolikor so tra- ^ 4 jale razprave, se je ponovno ^ J izkazala naprednost in enot- ^ 4 nost slovenskih komunistov. J £ Naloge, ki jih je kongres ^ 4 postavil pred komuniste so > £ izredno zahtevne. Predvsem «J 4 gre za mobilizacijo vseh slo- ^ 4 venskih komunistov, da se s £ doseže idejna enotnost do ^ 4 vseh ključnih vprašanj da- ** £ našnjega gospodarskega in ^ ij političnega trenutka.	J|
£ Nadaljnje poglabljanje in ^ 4 razvijanje samoupravljanja j 4 kot političnega sistema,^ 4 mora biti za vsakega komu- S 4 nista osnovna naloga. Kon- v ^ gres je jasno odgovoril na ^ 4 dileme, ki se v zadnjem času ^ J pojavljajo, ali še razvijati sa- ^ 4 moupravno dogovarjanje, ali £ £ pa težave reševati s krepitvi- ^ 4 jo etatizma. Takih dilem za £
4 komuniste ne sme biti. Naša
Najprej nekaj podatkov iz življenja in dela Srečka Kvasa. Rodil seje 27. 2. 1952, osnovno šolo je obiskoval v Preboldu. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold kot pomožni delavec. Želja po znanju ga je vodila na srednje tehniško tekstilno šolo v Kranj. Vrnil se je v tovarno, saj mu je ona omogočila študij, kjer je nazadnje bil obratovodja barvarne. Trenutno obiskuje enoletno politično šolo CK ZKS 'v Ljubljani, oddelek Maribor.
Že pred 11. leti se je vključil v jamarski klub Črni Galeb Prebold in bil dVe leti predsednik, sedaj pa vodi raziskovanje kraških jam na območju občine Žalec. Aktiven je tudi v organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin v Preboldu in je predsednik te organizacije. Leta 1975 je bil sprejet v Zvezo komunistov, kmalu za tem je postal sekretar osnovne organizacije in član občinske konference. S svojim delovnim in odgovornim odnosom do razreševanja odprtih vprašanj razvoja samoupravnega socialističnega sistema si_ je pridobil zaupanje in za to ni slučaj, daje postal član CK ZKS.
„Pričakujem, da bomo na kongresu precej pozornosti namenili nalogam komunistov za hitrejši razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, kar bo mogoče doseči predvsem z odgovornejšim odnosom komunistov,“ je dejal Srečko Kvas, ko sva se pogovarjala pred kongre-
4	edina pot je nadaljnji razvoj J 4 socialistične samoupravne ^ £ družbe.
£ Komunisti se moramo ^ 4 zavedati, da se po kongresu ^ J naše aktivnosti šele pričenja- ^ 4 jo. Naša naloga je, da zaklju- S 4 čke in naloge, ki jih je kon- ^ 4 gres sprejel, čim vestneje iz- ^ / vajamo. To pomeni, da čim ^ 4 aktivneje delujemo med de- N J lavci in občani, to je v ^ 4 združenem delu in v krajev- J £ ni h skupnostih. Z aktivnost- ^ J jo ne smemo končati na J 4 sestankih osnovnih organiza- v
V
J Na njih gre le za dogovo- J 4 re, kako zastaviti akcije, da ^ J bomo sklepe, ki jih je sprejel ^ 4 kongres, čim uspešneje ure- S £ sničevali. Kot prva naloga je, ^ 4 da se dogovorimo, kako J J bomo organizirali naše delo ^ 4 v premagovanju težke gospo- J 4 darske situacije v kateri se ^ 4 nahajamo. Komunisti mora- N 4 mo biti tisti, ki bomo znali ^ j pokazati na realnost trenut- ^ 4 nega stanja in tudi nakazali S * pot k reševanju problemov. ^
4 V stabilizacijskih prizadeva- Jj 4 njih bomo morali preiti do ^ £ besed k dejanjem. Osnovno ^ 4 izhodišče mora biti, da lah- % J| ko vsakdo živi le na račun ^ 4 svojega dohodka, kar pome- S £ ni, da ne moremo trošiti več ^ 4 kot ustvarimo. Vsak član se J £ mora zavedati svoje odgo- ^ 4 vornosti do izvajanja skle- ^ 4 pov, zato smo dolžni vsi, s £ vsak posameznik, kot Zveza ^ 4 komunistov v celoti, na kon- S £ gresu sprejete sklepe in do- ^ 4 govore vnesti čimprej v naše Ji £ vsakdanje življenje.
; ;
4	LUDVIK $
SEMPRIMOŽNIK $
4
4
4
Vojaški pihalni orkester v Žalcu
V počastitev dneva OF, praznika dela 1. maja in 800-letni-ce Žalca se bo v Žalcu predstavil s samostojnim koncertom vojaški pihalni orkester ljubljanske garnizije. Koncert bo 22. aprila ob 19.30 uri v športni dvorani osnovnošolskega centra v Žalcu. Na njem bodo kot gostje sodelovali sopranistka Dragica Čarman, solistka RTV Ljubljana in basist ljubljanske opere Franc Javornik.
ZDRAVO TOVARIŠ
Vsaka doba skuša izoblikovati moralni lik človeka svojega časa. Nekoč je bil idol kavalir, kasneje gospod, danes tovariš.
Vsak od teh idolov je združeval vrline, ki so odsevale miselnost takratnega časa.
Ne kavalir in ne gospod pa ne ustrezata vrednotam, ki oblikujejo socialistično osebnost.
, Pravda o tovarišu in gospodu je vsaj za večino že končana. Za vse tiste, ki še brišejo prah z zaprašenih aktov te pravde - pa drobec razmišljanja o tovarišu, tovarišici.
V naši zavesti je bil naziv gospod ali gospa dolgo povezan s predstavo časti in vrednosti, ki pripada določeni osebi. Še danes večina v nazivu gospod - gospa čuti moralno vsebino tega naziva; z njim skuša izraziti spoštovanje do sočloveka. Zato lahko pojem gospod polno-pomensko zamenjamo z ustreznejšim nazivom: tovariš.
Drugače je, če beseda gospod izraža socialno vsebino: odnos gospodar - hlapec.
Včasih se kdo iz zadrege še zateče k izrazu gospod; morda mu ta izraz v moralnem pomenu predstavlja več kot tovariš - zakaj bi ga obsojali, ko vendar to ne pomeni nič nesocialističnega. Sicer pa ima naziv gospod' mednarodno veljavo in ga v odnosu do tujcev ne moremo izpustiti.
Toda v naših vsakdanjih odnosih naj obvelja - tovariš. A ta naziv naj ne vsebuje zgolj, konvencionalno oznako, pomensko običajno besedo. V mislih in v medsebojnih odnosih bi morala ta beseda imeti svetlejši, pravi pomen. Prav zato, ker se v naših vsakdanjih odnosih ne obnašamo kot tovariši, se je pomen besede tovariš oskrunil. Pa se ne bi smel; rodil se je v najtežjih dneh naše zgodovine, ko je tovariš rešil tovariša celo za ceno lastnega življenja. Težka usoda je trpeče zbližala, jih tovariško povezala. Mar ni tudi sedanji težak in zapleten gospodarski in politični položaj doma in v svetu priložnost, da spet vrnemo besedi tovariš pravi pomen.
Ferralit praznuje
Vzorniki mladih
Zveza rezervnih vojaških starešin sodi med tiste organizacije, za katere lahko rečemo, da so se uspešno vključile v vsakdanji utrip dela in življenja žalske občine. Njihova tesna povezanost s krajevnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami in društvi nam to nenehno potrjuje.
V zadnjih nekaj letih so rezervni vojaški starešine poskrbeli zlasti za idejnopolitično ter splošno vojaško in samozaščitno izobraževanje. Na predavanjih, ki jih je v štiriletnem obdobju bilo kar 238, so obravnavali probleme iz domovine in tujine, iz vsakdanjega življenja in tiste, ki naj bi prispevali k njihovi strokovni usposobljenosti. Med temami, ki so bile na dnevnem redu predavanj, so bili dogodki na Bližnjem Vzhodu, konferenca neuvrščenih v Havani, razmere na Poljskem, pa obramba in odpor mest v splošni ljudski obrambni vojni in še bi lahko naštevali. Poleg predavanj so pripravili še nekaj seminarjev, taktično orientacijskih; in strelskih vaj. Program strokovnega izpopolnjevanja in urjenja v vojaških veščinah so dopolnili še z različnimi tekmovanji, srečanji, obiski vojaških šol in poligonov.
Podružbljanje ljudske obrambe je ena izmed osnovnih nalog
zveze rezervnih vojaških starešin. Njeni člani so se zato aktivno vključevali v delo po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, še posebej pa so navezali stik z mladimi. Obrambni krožki, taborniška društva, planinske in strelske zveze so tista mesta, kjer vojaške starešine lahko delujejo kot člani, mentorji ali pa prevzamejo vodstvo nad takšnimi dejavnostmi. Hkrati je to eden izmed načinov, kako ohranjati tradicije našega revolucionarnega boja in z njimi seznanjati mlajše generacije. Po dosedanjih podatkih se je v delo in življenje občine aktivno vključilo približno 83 % vseh starešin. V zadnjih letih si v občini prizadevajo, da bi v zvezo pritegnili tudi odgovorne delavce v komitejih za SLO in DS, poveljnike civilne zaščite in načelnike narodne zaščite ter nekatere vodilne delavce v družbenopolitičnih organizacijah.
Na področju infotmativne dejavnosti, ki prav tako sodi v okvir delovanja Zveze rezervnih vojaškilf starešin, pa bo treba stopiti korak naprej. Ugotavljajo namreč, da obveščanje, zlasti v republiškem glasilu, močno zaostaja, čeprav je še pred nekaj leti bila žalska zveza med prvimi po številu objavljenih pri-spevkov.	L JELEN
Letos praznuje Ferralit že šestič zapovrstjo svoj praznik. Praznovanje bo 24. aprila, ko bodo v dvorani Hmezad pripravili svečano proslavo. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja delovne organizacije osmim sodelavcem in trem zunanjim sodelavcem, sedemnajstim jubilantom in inovatorjem, hkrati pa bodo proglasili najboljše učence in zmagovalce Ferralito.vih športnih iger.
V počastitev praznika pa so v Savinovem salonu v Žalcu že odprli razstavo delavcev amater-
jev Ferralita. Predstavili so se Berta Cilenšek, Franc Jakš, Miha Kočevar, Anica Jug, Krista Cilenšek, Alojz Kolar, Anton Lasnik, Ivica Polšak, Andreja Piki, Drago Randl, Dora Radišek, Marija Starič, Milenko Skok, Karel Saibert, Egon Vočko. Poldka Zmrzlak in Karel Zelič. Sicer pa Ferralit tudi nasploh posveča veliko pozornost kulturi, saj so letos že pripravili nekaj prireditev, ustanovili pa so tudi svoj pevski zbor, ki se bo ob praznovanju tudi prvič javno predstavil.
I. J. in E. M.
Kljub temu, daje Ferralitov strojni obrat star že nad sto let, pa v njem dosegajo zavidljive rezultate. Lani so proizvedli 3000 vakum črpalk, 1000 centrifugalnih črpalk, 600 hidrantov in preko 10000 osnih podsklopov. Njihov razvojni oddelek gleda tudi v prihodnost in so tako prejšnji mesec v Ljubljani jugoslovanskim železničaijem že prikazali novo, prvo domačo mazalko tirov. Letos bodo prišli v redno proizvodnjo tudi brusilni stroji za brušenje stekla, prihodnje leto pa industrijski odsesevalec, ki bo kovinsko predelovalni industriji pomagal pri vzdrževanju in čiščenju strojev. Sicer pa je lansko leto 420 Ferralitovih delavcev proizvedlo za 20% več kot leto poprej, dohodek pa je znašal 200 milijonov din.
Gotoveljski delegati so se izobraževali
Znano je, da so volitve v krajevni skupnosti Gotovlje zelo dobro uspele. Krajani so s svojo udeležbo na volitvah pokazali, da zaupajo v naš delegatski sistem in da so pripravljeni aktivno sodelovati pri njegovem razvoju. Število posameznih glasov za kandidate na listah pa priča, da so bili le-ti dobro izbrani in da krajani zaupajo vanje. Tega se zavedajo tudi novoizvoljeni delegati. Da bi opravičili zaupanje, se želijo čimbolj' usposobiti za svojo delegatsko funkcijo.
. Krajevna organizacija SZDL je zato prvo nedeljo v aprilu pripravila zanje enodnevni seminar s tremi tematskimi področji: seznanili so z gospodarsko-politično situacijo širše in ožje družbenopolitične skupnosti, z delegatskim in skupščinskim sistemom ter s srednjeročnim in letnim planom krajevne skupnosti.
Udeležba, na seminarju je bila skoraj polnoštevilna, kar zagotavlja resnično pripravljenost delegatov za delo. Upajmo, da bo takšna vnema tudi ostala in da bomo na koncu
Podelitev zlatih značk
Izvršni svet občinske dcupščine je sklenil, da podeli zlati znački Ivu Serdonetju, dolgoletnemu predsedniku Združenja šofeijev in avtomehanikov ter Hortkultumemu društvu Polzela za prizadevno delo društva in urejenost krajevne skupnosti. Obema dobitnikoma je zlate značke izročil predsednik izvršnega sveta Jože Jan.
Krajani kmalu v svojem domu
Potrebe krajanov Vrbja ter njihova kulturna in družbenopolitična razgibanost narekujejo, da si dom krajanov vasica s 650 prebivalci še kako zasluži. V Vrbju so sami poprijeli za delo, pričeli z akcijo zbiranja sredstev, uvedli krajevni samoprispevek in danes je nov dom, ki je nastal iz stare sušilnice, že pod streho.»Veljal bo le okrog 750 starih milijonov, krajani pa bodo opravili 6000 prostovoljnih delovnih ur. Na 400 m2 bo prostora za DPO v kraju, največ prostora pa bo namenjenega kulturnemu društvu, ki že sedaj, ko nima najosnovnejših pogojev, uspešno zastopa našo občino na področnem tekmovanju gledaliških skupin. Prvič bodo novo dvorano zasedli vsi trije zbori občinske skupščine, ko bodo 4. julija proslavili občinski praznik, uradno pa ga bodo odprli ob njihovem krajevnem prazniku, ko bodo uredili tudi okolico.
mandatnega obdobja lahko rekli, da je tretja generacija delegatov svojo vlogo bolje opravila kot druga.
Š. S.
Koliko bomo bolni letos?
Odkar so pogoji gospodarjenja zaostreni in ima združeno delo vse manj denarja za zadovoljevanje skupnih potreb, sporazumevanje med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva ne poteka tako, kot bi si oboji želeli. Dejstvo je, da potrebuje zdravstvo za izvajanje svojih programov več denarja, kot smo ga sposobni uporabniki nuditi. Zaradi tega se je sporazumevanje o svobodni menjavi dela za leto 1981 zavleklo v začetek letošnjega leta. Da se ista napaka ne bi ponovila tudi letos in da bi izvajalci zdravstvenega varstva v okviru Zdravstvenega centra Celje že v začetku letošnjega leta vedeli, s kolikšnim denarjem bodo razpolagali v letu 1982, so tako v skupnostih kot pri izvajalcih zastavili vse napore v to smer. Vendar je že pri začetnih usklajevanjih programov in razpoložljivih sredstev za pokrivanje teh programov ugotovljen velik razkorak. Tako bi po občinskih izhodiščih ovrednoten program izvajalcev zdravstvènga varstva zahteval 24 % več sredstev kot v letu 1981. Skupnost v naši občini pa razpolaga le z 18 % več sredstev kot v letu 1981. Zato bo odgovornost delegatov v občinski zdravstveni skupnosti letos izredno velika.
Tako se bodo morali delegati -uporabniki odločiti, katerim oblikam zdravstvenih storitev, ki niso nujno potrebne, se bomo morali odpovedati: delegati - izvajalci pa bodo morali sprejeti odločitev v zvezi s tradicionalno nedotakljivostjo reorganizacije svoje službe in poiskati notranje.-rezerve na področju delitve dela znotraj Zdravstvenega centra, dežurne službe in še marsikaj drugega.
Le z napori in razumevanjem na obeh straneh bomo imeli sporazume o svobodni menjavi dela podpisane vsaj v.mesecu maju letošnjega leta.
P. GRILANC
Stipendije v občini
Štipendiranju v občini že več let posvečamo precej pozornosti. Na osnovi določil samoupravnega sporazuma je bil tudi letos razpis za naslednje štipendije:
1. KADROVSKE ŠTIPENDIJE ?. ŠTIPENDIJE TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE 3. ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IN RAZLIK H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM
Razpis štipendij organizacij združenega dela je bil objavljen v DELU 16. in 17. februarja 1982. Razpisanih je bilo 431 kadrovskih štipendij. Za te štipendije lahko zaprosijo učenci in študenti, pri katerih dohodek na družinskega člana za preteklo leto ne presega 85 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji.
Razpis štipendij Titovega sklada v SR Sloveniji je bil
objavljen v 14. številki revije MLADINA z dne 8. aprila 1982. V občini Žalec lahko podelimo dve štipendiji za mlade delavce in dve štipendiji za učence in študente. Pogoji za pridobitev štipendije pa so:
a)	za mlade delavce:
—	da so mladi delavci iz dela ali ob delu
—	da imajo najmanj dve leti delovnih izkušenj in niso starejši od 30 let
—	da dosegajo nadpoprečne delovne rezultate
—	da so družbenopolitično aktivni
b)	za učence in študente:
—	da so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje
—	da dosegajo nadpoprečne učne rezultate
—	da so družbenopolitično aktivni
Prijave morajo mladi delavci vložiti do 30. maja 1982, do 30. junija 1982 pa učenci in študenti.
Razpis štipendij iz združenih sredstev je bil objavljen v DELU dne 13. aprila 1982. Za štipendijo, iz združenih sredstev lahko zaprosijo učenci in študenti, pri katerih dohodek na člana družine ne presega 55 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto, kar znaša 6272,00 din. Prednost pri izbiri bodo imeli učenci in študenti, ki se odločajo za poklice, ki so v občini opredeljeni kot deficitarni, ter tisti, ki so v slabšem socialnoekonomskem položaju.
Deficitarni poklici so:
poklic	stopnja
obdelovalec lesa	* II
lesar široki profil	II, IV
živilski delavec (mesar, mlekar)	II, IV
natakar	m
strojni predilec	III,	IV
strojni tkalec	III,	IV
šivalec tekstilij	III,	IV
kmetijec	IH,	IV
metalurg	IH,	IV
oblikovalec in obdelovalec kovin	III,	IV
monter (stavbni, hladilnih naprav, TT linij)	III,IV
električar	HI,	IV
elektromonter	HI,	IV
zidar	HI,	IV
tesar	Ul,	IV
železokrivec	III,	IV
izolater	HI,	IV
pleskar	III,	IV
steklar	III,	IV
mizar	HI,	IV
prodajalec	IV
keramik	IV
kmetijski tehnik	V
keramijski tehnik	V
strojni tehnik	V
ekonomski tehnik	V
pedagoška usmeritev	V
razredni učitelj	VI
metalurški inženir	VI
strojni inženir	VI
elektro inženir	VI
predmetni učitelj ma—fi	VI
varnostni inženir	VI
predmetni učitelj glasbe	VI
diplomirani ekonomist	VII
diplomirani kmetijski inženir	VII
diplomirani metalurški inženir	VII
diplomirani inženir kemijske tehnologije	VII
diplomirani strojni inženir	VII
diplomirani elektro inženir	VII
diplomirani inženir lesarstva	VII
diplomirani inženir živilske tehnologije	VII
profesor ma—fi	VII
Kako smo nekoč praznovali 1. maj
Prvi maj je že od nekdaj veljal za praznik delavcev, čeprav so si delodajalci ponekod močno prizadevali zmanjšati njegov pomen. E. Lajh je v svojem prispevku o zgodovini Griž, Zabukovice in okolice zapisal, daje prvega maja 1895. leta v rudniku Zabukovica dobilo prosto 117 od 125 zaposlenih rudarjev.
Naslednje leto je na območju okrajnega glavarstva v Celju dobilo prosto za 1. maj - 3.259 od 5.290 zaposlenih delavcev, od tega 123 v Zabukovici. V naslednjih letih so dobivali prosto za prvomajsko praznovanje le rudarji in železničarji, vsi drugi pa zgolj slučajno. Marija Vipotnik, ki opisuje prvomajska praznovanja po prvi svetovni vojni, ugotavlja, da so prvomajski praznik običajno praznovali z izleti na Mrzlico, kije bila nekakšno shajališče rudarjev in drugih iz zasavskih revirjev, pa s področja Hude jame, Liboj, Zabukovice in Prebolda. „Tu smo se počutili kot bratje po delu, trpljenju in mišljenju“, je med drugim zapisala Vipotnikova.
Podrobno opisuje pot na Mrzlico, srečanje z žandarji, živo se spominja sodelujočih poznejših prvoborcev in komunistov. Na pobudo partijske organizacije je bil prvega maja 1941. leta zadnji množični izlet na Mrzlico, ki so se ga udeležile revolucionarne množice iz zasavskih revirjev in Savinjske doline.	p j
Čeprav je od I. konference KPS v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo (17. aprila 1938. leta) minilo že 44 let in večina njenih udeležencev ne živi več, so spomini na ta dogodek še živi.
Ker je konferenca potekala v strogi ilegali tudi domačini, ki so bili posredno vključeni v priprave, niso vedeli, za kaj je pravzaprav šlo. Iz brošure, kije izšla v založbi ČZP Komunist ob proslavi 40. letnice 1. konference KPS pri Šmiglovi zidanici, povzemamo nekatere ugotovitve sodelujočih avtorjev in udeležencev. Nedvomno so zanimivi tudi spomini posameznikov, ki so sodelovali v pripravah na konferenco v Šmiglovi zidanici, s katerimi smo se te dni pogovaijali.
PRIPRAVE NA KONFERENCO V ŠMIGLOVI ZIDANICI
Priprave za konferenco v Šmiglovi zidanici je vodil sekretar CK KP Slovenije Franc Leskovšek. 8. aprila 1938 je z njimi seznanil Tita, ki se je na poti iz Sušaka v Zagreb ustavil po partijskih opravkih v Ljubljani.
Po izjavi Franca Leskovška je v pripravah sodeloval Tone Tomšič, organizacijski sekretar CK. Sodelovalo je še nekaj drugih. Tako vemo, da je Boris Kraigher obvestil Andreja Stegnarja v njegovem stanovanju v Tržiču, naj se na velikončno soboto zvečer oglasi pri Hribarjevih v Preboldu. Ing. Jože Her-
Jožica Hribar je sodelovala v pripravah na konferenco
manko pa je po. naročilu Slavka Šlandra poskrbel za prihod Branka Babiča. Podobno zaupno so bili obveščeni tudi delegati. Le kdo jih je obvestil, ne vemo, ker večina udeležencev ne živi več.
Izbor kraja konference je CK kmalu po „anšlusu” (po 13. marcu 1938) zaupal sekretarju okrožnega komiteja KP za Savinjsko dolino in Celje - Slavku Šlandru. ,
Ustrezen prostor je Slavko Šlander našel s pomočjo Franca Hribarja, ki je bil tudi član celice v Preboldu.
Kot se spominja Jožica Hribarjeva, je bilo sprva rečeno, naj bi konferenco pripravili pri Turnškovih v Gornji vasi; kjer je Tito v noči pred konferenco tudi prespal, vendar so slednjič izbrali Šmiglovo zidanico nad Grajsko vasjo.
Na Šmiglovo zidanico je torej Slavka Šlandra opozoril Franc Hribar, ki je bil tudi dober prijatelj mladega Šmigla, s katerim sta skupaj muzicirala. Šlander si je zidanico ogledal in gotlej sta s Hribarjem stopila k Smiglu in ga povprašala, če bi njima in prijateljem čez prazni-
ke odstopil hiško. Stari Šmigl je' pristal, ne da bi spraševal, čemu jim bo zidanica. Kaj se je v njej dogajalo, je zvedel šele po vojni.
Konferenca slovenske partije je bila 17. aprila 1938, to je na velikonočno nedeljo. Tak dan je bil dokaj varen za ilegalno srečanje. •
Po poročilih tovariša Tita se je konference udeležilo 21 delegatov iz Slovenije. Ti so se stisnili v sobici na klopi ob kmečki peč; in ob mizi, v edinem prostoru hiške, v kateri sta le še črna kuhinja in prešnica.
Kako «o delegati prihajali na konferenco, se spominjata Franc Hribar- Savinjšek in Andrej Stegnar. V članku Moji spomini na Šmiglovo zidanico (med Mrzlico in Dobrovljami iz leta 1955) je Hribar med drugim zapisal: „Delegati so prihajali ponoči .. . Moja naloga je bila pripeljati na konferenco delegate s štirih javk. Prva javka je bila na vogalu Tekstilne tovarne Prebold ob 3. uri zjutraj. Prišel sem minuto točno. Čakala sta me dva. Bila sta Edvard Kardelj in Pepca Mačkova, njegova poznejša soproga. Oba sem že prej poznal. V dobre pol ure smo bili na mestu.
Zatem sem odšel po revirske delegate. Od teh se spominjam Lojza Hohkrauta, starega rudarskega borca, Umeka Zepla in Farčnika—Kristusa iz Zagorja. Ko sem pripeljal delegate iz revirjev, sem odšel v gostilno fonda na Rezani. Tu je bila tretja javka. Do sem bi se moral z avtobusom „bistro” pripeljati Tone Tomšič iz Ljubljane. Njega pa tedaj ni bilo. Pozneje Smo izvedeli, da ga je policija prav tisto nedeljo izredno strogo nadzirala in tako ni mogel iz Ljubljane.
Na četrti javki sem našel Kazimirja Koželja. Tudi z drugih javk so do 8. ure prišli vsi delegati.
Andrej Stegnar, ki je imel leta 1969 pri Šmiglovi zidanici spominski govor, je takrat povedal, da so se konference leta 1938 poleg Tita in nekega Čeha (Čeh Jan Šverma je bil udeleženec II. konference KPS na Silvestrovo 1939 v Joštovem mlinu) udeležili: Edvard Kardelj, Pepca Maček, Stane Žagar, Oskar Kovačič, Boris Kraigher, Jože Lacko, Branko Babič, Franc Leskovšek, Vilko Vresk, Lojze Hohkraut, Miloš Zidanšek, Ignac Voljč in še drugi, ki jih ne navaja z imeni. Razen Čeha Šverme je napačno navedel še Vido Tomšič, ki, kot je sama izjavila, ni bila udeleženka . konference v Šmiglovi zidanici.
Anton Kotnik, član preboldske celice „Manufaktura“ navaja v knjigi Komunistična
partija v revolucionarnem delavskem gibanju Savinjske doline (1975), da je Andrej Stegnar prispel že v soboto zvečer k Hribarjevim (k bratoma Francu in Rudiju) v Gornjo vas, nakar-sta šla s Francem Hribarjem v Prebold, kjer sta se srečala s Slavkom Šlandrom in Vinkom Vreskom.
Za odhod na konferenco ob
5.	uri zjutraj so se domenili po
mi na sleme nad Grajsko vasjo. Udeleženci konference, ki se niso poznali, se niso poredstav-ljali. Zadnjih dveh tovarišev, ki ju je pripeljal Šlander v zidanico, večina ni poznala. Eden je bil Tito, ki je noč prespal pri Turnškovih v Gornji vasi (družina upokojenega /udarja).
Konference so se udeležili delegati večine okrožnih komitejev
SPOMINI
HRIBARJEVE JOŽICE
„O dogodkih v zvezi s partijsko konferenco v Šmiglovi zida-
Edvard Kardelj na proslavi 40-letnice ustanovne konference KPS na Šmiglovi zidanici
rnškova domačija v Gornji vasi, kjer je tisto zgodovinsko noč spal tovariš Tito
daljšem razgovoru o „robijaš-kem življenju“ v Sremski Mitroviči. Stegnar se tudi spominja, da so Slandrovi in Hribarjevi pred konferenco dobro postregli delegate. (Tudi med konferenco so stregli z „velikonočnimi“ dobrotami).
Stegnar se je po več kot tridesetih letih natanko spomnil števila navzočih. Navaja jih 22. Torej prav toliko kot Tito v poročilih kmalu po konferenci (21 in on sam).
V pogovoru Jake Slokana z Andrejem Stegnarjem (Komunist 24. aprila 1978) se Andrej Stegnar še zdaj po štiridesetih letih spominja vrste zanimivih značilnosti konference in takratnega (ilegalnega) partijskega dela.
Leta 1938 je bil že izkušen revolucionar, za sabo je imel med drugim pet let robije in „komunistično univerzo“ v kaznilnici Sremske Mitroviče. Pa je bilo odveč, da ga je Boris Kraigher opozoril, naj na poti v Savinjsko dolino ne pušča za sabo „kakšnega repa“ — zasledovalca, opazovalca. Stegnar ga ni spraševal o podrobnostih, čemu ga pošilja k Hribarjevim. Namesto abonirane hrane je vzel za tri dni „suhih“ obrokov. V popotno torbo je strpal še termovko z limoninim čajem. Ognil se je središču Kamnika, vozil skozi Tuhinjsko dolino, skozi Motnik in Vransko, gonil kolo tudi po kolovozih in poljskih poteh, vse dokler ni dospel k Hribarjevim.
Stegnar in Šlander sta se rano srečala z Edvardom Kardeljem in s Pepco Maček, ki sta bila napravljena kot planinca. Čeprav so se poznali, se niso glasno pozdravili. Obnašali so se, kakor da se ne poznajo. Slavko in Andrej sta prispela med prvi-
V Sloveniji. Od iznajdljivosti vsakega posameznika je bilo odvisno, kako do prve javke. Večina udeležencev je bila namreč dobro znana policiji. Vsekakor je bila ena največjih javk Prebold, kjer so vodiči čakali delegate blizu tekstilne tovarne ali pri zanesljivih družinah. Iz revirjev so delegati prišli prek Čemšeniške planine in Marije Reke. Iz mariborske smeri so imeli javke že v Celju, nato na desnem bre|u Savinje v Za-bukovici in Šeščah, ob glavni cesti Celje — Trojane pa v Petrovčah in Preboldu.
Iz ljubljanske smeri so prišli čez Trojane, iz gorenjske' po Tuhinjski dolini skozi Vransko in Tabor v Grajsko vas. Člani preboldske partijske organizacije so bili zadolženi, da var no in ob pravem času privedejo delegate na določeno mesto. Za vodiče so določili najbolj zanesljive komuniste; taki so bili iz partijske organizacije „Manufaktura“ Franc Hribar, Rudi Hribar, njegova žena Jožica in Mica Šlander.
Ko so bili delegati v zidanici, so ostali vodiči stražili in skrbeli za prehrano, ki so jo pripravljali Hribarjevi, Zagoženova mama in morda še kje. To hrano so prenesli na določena skrivališča, od koder jo je Franc Hribar nosil v nahrbtniku v zidanico. Za varnost je ves čas 'skrbel Slavko Šlander. Zapuščal je konferenco, križaril naokrog in se spet vračal v zidanico.
Pravzaprav so k varnosti prispevali vsi v vasi, ki-so védeli, da se je zbralo več ljudi in zaradi očitne Šlandrove vloge tudi lahko sklepali, da so to komunisti, pa so jih gostili in o vsem molčali...
niči bi težko povedala kaj novega, kar še ni bilo objavljeno,“ nam je dejela Jožica Hribar, ki je sodelovala v pripravah za konferenco. Omenila je dva dogodka:
„Šmiglovi so imeli vinotoč, pa smo se pred konferenco odpravili na izlet. Z nariii so bili tudi pevci iz Šentruperta. Bilo je veselo. Seveda je imel naš obisk globlji pomen, saj si je Slavko Šlander hkrati ogledal zidanico in določil kraj konference. Ko sta Šlander in Franc Hribar gospodarja Šmigla pobarala, če bi njima in njunim prijateljem za čez praznike posodil zidanico, je pristal, ne da bi spraševal, čemu jim bo. Najbrž je mislil, da bi se mladi radi na tem odmaknjenem kraju poveselili.
Jožica se je potlej spomnila, kako so Hribarjevi in njena -Zagoženova mama delegatom pripravili okrepčilo. Napekli so kruha in Jožica ter sestra Rezi sta bili določeni, da malico
odneseta na določen kraj v bližino Šmigla. „Pod okriljem teme sva si oprtali vreči na ramo, pred nama sta oprezovala najina brata Tonček in Pepi in tako smo čez Kaplo vas neopazno prišli na določen kraj, od tod naprej pa je šunko in drugo v nahrbtniku odnesel v zidanico Franc Hribar.
Da bi konferenca nemoteno potekala, so bili komunisti razporejeni na straži. Vse se je srečno izteklo in delegati so se po končani konferenci vrnili domov.
TITO
PRI TURNŠKOVIH V GORNJI VASI
Danes je znano, da je v tej hiši upokojenega rudarja prespal tovariš Tito. Seveda takrat domači niso vedeli, kdo je. Turnškova mama gaje spoznala šele po sliki v časniku ob osvoboditvi. Dejala je: On je, Tito! Turnškova mama rie živi več, zato smo se pogovarjali o tem srečanju s hčerko Ivanko.
„K nam je prišel Slavko Šlander in vprašal, če bi za eno noč sprejeli njegovega znanca. Ni bilo prvič, da je pri nas kdo prespal, zato smo pristali. Na
Ivanka Turnšek se še spominja dogodkov, ki so se odigrali v dneh priprav na prvo konferenco KPS
večer sta prišla dva, vendar je prespal le eden, drug pa je stražil pred hišo. Gosta sta mamo prosila za Vodo, da bi se umila, tisti, ki je prespal v sobi (Tito), pa si je pogrel na štedilniku hrano, ki jo je imel s sabo. Gosta sta odšla zgodaj, da ju še opazili nismo. Kdo bi si mislil, da nas je obiskal tovariš Tito.
V stari Zagoženovi hiši so ženske udeležencem konference pripravljale malico
Še so živi spomini na konferenco KP Slovenije v Šmiglovi zidanci
' Obrt za okroglo mizo:
Kako daleč smo z razvojem malega gospodarstva
Nesporno je, da malo gospodarstvo v žalski občini predstavlja in doprinaša pomemben delež v strukturi proizvodnje in v ustvarjenem dohodku. Lahko bi. rekli, da so odgovorni dejavniki že pred leti prižgali zeleno luč hitrejšemu razvoju obrti, saj so se zavedali, da razvite obrtne dejavnosti pomenijo podaljšano roko industrije in jo lepo dopolnjujejo.
Kako daleč smo z razvojem malega gospodarstva in kaj storiti, da bi obrt, zlasti storitvena, v naslednjih letih še močneje zaživela, je tekla beseda za okroglo mizo, ki jo je pripravilo uredništvo Savinjskega občana z željo, da bi z združenimi močmi kar najhitreje odstranili določene prepreke, ki zavirajo hitrejši razvoj teh dejavnosti.
V našem razgovoru so sodelovali Jože Jan, predsednik IS skupščine občine Žalec, ing. Tone Blaj,predsednik obrtnega združenja Žalec, podpredsednik
Marjan Planinšek
Miran Vovk
Silvester Jošt
združenja Jože Melanšek, načelnik sekretariata za družbene prihodke Silvester Jošt, Miran Vovk, referent za malo gospodarstvo, trg in cene, Matjan Planinšek, vodja davčne inšpekcije, Štefka Kaudik, referentka za pravne zadeve in prekrške, Tone Žgank, član predsedstva občinske konference SZDL in naša novinaija.
Iz spleta vprašanj, na katera smo novinarji želeli odgovor, bi omenili naslednje
—	Kaj je vzrok za prikazane nizke dohodke in OD na področju obrti?
—	Novi obrtni coningi v odnosu na storitveno obrt?
—(Ne)učinkovitost davčne uprave? !
—	Zakaj v občini ni POZD?
—	Doklej bo storitvena obrt pastorka malega gospodarstva?
DRUŽBENI INTERES ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA
Jože Jan je ugotavljal pospešen razvoj malega gospodarstva v občini in to še posebej velja za zadnjih pet let. Vrsta obrtnih organizacij je s hitrim razvojem, dobro organizacijo dela in sodobno tehnologijo prešla iz obrtniškega načina na industrijski način proizvodnje. To še posebej velja za Zatjo Žalec, MIK Prebold, Sigmo Žalec in še nekatere. Ob uspešnem razvoju združnega dela se je krepila in razvijala tudi zasebna obrt, čeprav tu ni bilo večjih vlaganj.
Pri tem bi posebej veljalo omeniti skrbno pripravljen Teden malega gospodarstva v žalski občini, ki je marsikomu odprl oči, kaj se da narediti z dobro organizacijo dela in s sodelovanjem.
V	občini smo sprejeli družbeni dogovor o razvoju malega gospodarstva, v katerem smo si zastavili vrsto pomembnih nalog za nadaljnji hitrejši razvoj teh dejavnosti.
Res pa je, da se storitvena obrt še ni dovolj razvila, zato bo treba njenemu razvoju posvetiti vso pozornost pa tudi družbeno skrb, saj gre za storitve, ki jih občani dnevno potrebujejo. Bo pa tudi držalo, na kar so opozorili nekateri razpravljale!, da posamezniki ne prijavljajo dejansko ustvarjenega dohodka in se tako izmikajo obveznostim. Tako ni naključje, da sta o stanju malega gospodarstva posebej razpravljala izvršni svet in skupščina občine Žalec. Za boljše razumevanje bomo navedli nekatere zanimive ugotovitve in napotke IS, ki smo jih sicer lahko prebrali v 4. številki Delegata:
—	Izvršni svet ugotavlja, da število obrtnih obratovalnic in zaposlenih v zasebnem sektorju malega gospodarstva narašča, ob tem pa na celotni dohodek vpliva predvsem porast cen in le v manjši meri povečanje števila obratovalnic ter obseg dela.
—	Nazadovanje rasti dohodka je opaziti posebno v določenih uslužnostnih (storitvenih) dejavnostih, kot so gostinstvo, avtoprevozništvo in druge, kjer zavezanci pretežno. ustvarjajo dohodek na osnovi vplačil strank oziroma občanov. V takih primerih obstaja verjetnost utaje dela dohodka, saj na primer več kot polovica zavezancev ne dosega bruto osebnega dohodka in tako ne plačuje nikakršnih družbenih dajatev iz presežka.
Zato je nujno potrebno, ne le z vidika davčne inšpekcije in ostalih inšpekcijskih organov,, storiti mnogo več, da bi preprečili takšne negativne pojave.
V	primerih, ko posamezhiki ne dosegajo bhito osebnega do-
hodka, se zastavlja vprašanje, kakšna je socialna varnost delavcev, ki šo tu zaposleni? Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, je rečeno v napotilih izvršnega sveta, naj z vso odgovornostjo presodi in pretehta potrebo po izdaji takšnih obrtnih dovoljenj, kjer ni zagotovljen niti osnovni osebni dohodek nosilca obrti, kaj šele pri njem zaposlenih delavcev. Obrtnemu združenju pa predlaga, naj temeljito oceni stanje posameznih zavezancev in tudi s svoje strani podvzame
Obrtniki in davkarji za skupno mizo
V žalski občini imamo trenutno 520 obrtnikov, od tega je 350 rednih obrtnih dejavnosti, 104 so avtoprevozniki, 66 pa je gostilničarjev. Nad 80 obrtnikov ima popoldansko obrt.
Če to stanje primerjamo s stanjem v obdobju 1976- 80, ko je bilo v občini 189 rednih obrtnikov, beležimo porast za 85 odstotkov. Medtem je za 35 odstotkov naraslo tudi število avtoprevoznikov, število gostiln pa je skoraj nespremenjeno. Zapišimo še to, da na področju zasebne obrti v zadnjih letih nismo vlagali večjih sredstev, kljub temu pa se je njen delež v dohodku občine znatno povečal.
določene ukrepe.
Ugotovitve so dovolj zgovorne in jasne, da bo tu treba nekaj storiti, saj ne gre, da bi ob veliki večini obrtnikov, ki pošteno izkazuje svoj dohodek in plačujejo družbene obveznosti, posamezniki ribarili v kalnem in se izmikali dajatvam.
Tone Blaj je v razpravi dejal, da si je Obrtno združenje Žalec že ob ustanovitvi dobro zastavilo program svojega dela in da mu je med tem uspelo organizacijsko povezati obrtnike na svojem območju. Tudi on je ugotavljal, da je Teden malega gospodarstva prinesel veliko dobrih pobud, kako organizirati delo, da se bo malo gospodarstvo še hitreje razvijalo in dopolnjevalo industrijo. Zadnji čas so dobili nove prostore, ki omogočajo uspešno delo.
Dejal je tudi, da so z Beogradsko banko v Žalcu tudi obrtnikom izboljšali možnosti za najemanje kreditov. Žal pa združenje nima analitične ocene o uspešnosti vloženih kreditov.
Miran Vovk: „Letos v februarju smo sprejeli družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva za naslednje srednjeročno obdobje. Komite priprav-
lja tudi akcijski operativni program, v katerem bodo nanizane naloge na področju malega gospodarstva.
Ko so načeli vprašanje zazidalnih conigov za potrebe obrti, so ugotavljali, da takšni načrti že obstajajo za območje Šentruperta, pa v okviru industrijske cone severno od Arje vasi. Rezervat za razvoj malega gospodarstva imajo tudi na Vranskem in sicer na Brodeh in v Latkovi vasi.
Tone Blaj: „Obrtniki so živo zainteresirani za gradnjo prostorov na novih coningih in bi tudi našli sredstva za gradnjo. Trši oreh pa je draga komunalna ureditev in opremljanje zemljišč. Tako imamo na območju Aqe vasi 14 interesentov, ki so pripravljeni graditi, žal pa nimajo sredstev za komunalno ureditev. Menim, da bi za takšne naložbe lahko vrnili del davkov, ki jih plačuje malo gospodarstvo,“
Silvester Jošt: „Take-možno-sti za zdaj ni, vendar se strinjam, da je treba za omenjene naložbe najti sredstva. Družbeni sektor bi moral biti zainteresiran za izgradnjo coningov, saj malo gospodarstvo dopolnjuje industrijo. Vendar se mi zdi, da
bi za določene obrtne dejavnosti našli prostor v raznih zgradbah, ki ne služijo več svojemu namenu. Za adaptacijo teh zgradb bi obrtniki najbrž našli sredstva, saj bi bilo to veliko
ceneje, kot pa graditi nove objekte.“
Jože Jan: ,,y žalski občini smo vsa leta nazaj uspešno združevali sredstva za pomembne naložbe in uspeli. Menim, da bi obrtno združenje lahko bilo iniciator in organizator združevanja sredstev za komunalno opremljanje novih obrtnih coningov in za podobne naložbe. V akcijo bi zajeli vse od izvršnega sveta do združenega dela in obrtnikov.
Tone Blaj: „Treba bi bilo zbrati podatke o objektih, ki b'i jih namenili za potrebe obrti. Na raznih krajih samevajo sušilnice in podobne zgradbe, v katerih bi z manjšimi adaptacijami bilo možno urediti prostore'za obrtne dejavnosti.
Miran Vovk: „Takih zgradb imamo že nekaj evidentiranih. Na našem komiteju se je oglasilo več zdomcev, ki se nameravajo vrniti domov in če bi jim nudili prostore, bi odprli to ali ono obrt. Res pa je, da jih zanimata predvsem avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija.
Silvester Jošt: „Vrnil bi se k problemu, ki zadeva prikazovanje dohodka in delovanje naših inšpekcijskih služb. Ne more nam biti vseeno, da polovica nosilcev obrtnih dejavnosti ne dosega svojih bruto osebnih dohodkov (150 zavezancev ali 48 odstotkov). Pri tem je značilno, da gre za tiste zavezance, ki poslujejo direktno s strankami in od njih kasirajo storitve.
Razumljivo je, da je v takih primerih težko dokazati, kakšen je njihov dejanski dohodek. Pri tem tudi ne gre le za določene storitvene dejavnosti kot so čevljarstvo, šiviljstvo in podobne, marveč tudi za vulkanizerje, inštalaterje, slaščičarje, kamnoseke in podobne donosne pa tudi konjukturne obrti.“
Tone Blaj: „V Sloveniji imamo 56 odstotkov zavezancev, ki ne dosegajo BOD. Na našem združenju smo se nekajkrat pogovarjali o stanju našega obrtništva. Očitno je, da so se določene obrti znašle v neugodnem položaju in ne ustvarjajo predvidenega dohodka.“
Marjan Planinšek: „Primer je treba družbeno širše obravnava-
ti.	Očitno je namreč, da posamezniki izigravajo obstoječo zakonodajo in ne prijavljajo realnih dohodkov. Stvari je treba priti do dna. Če se zavezancu dokaže, da pri veljavnem ceniku del in opravljenih urah ne dosega presežka dohodka, mu delavci niso potrebni.
Jože Melanšek: „Ob riizkih osebnih dohodkih je ogrožena socialnost obrtnika oziroma delavca in to vodi v nizko pokojnino. Če drži, da obrtnik delavec zasluži komaj šest do osem tisoč dinarjev, pač s tem zaslužkom ne more živeti. Seveda pa je treba ugotoviti, zakaj tako slab zaslužek in kdo nosi odgovornost za to.“
V nadaljevanju razgovora so še opozorili na slabo organiziranost določenega števila obrtnikov (delavcev) v sindikatu. Če delavci ne sodelujejo v sindikatu in niso njegovi člani, tudi niso poučeni o svojih pravicah, to pa je največkrat slabo zanje.
HUMORESKA
Sodobna pravljica
Vanek Češarek, po domače Skopušnik, se je sredi belega dne udobno zleknil na usnjenem fotelju v. svoji pisarni in se pogreznil v blaženo spanje. Nekaj časa mu je na ušesa še prihajalo brnenje strojev v delavnici z druge strani skladišča, potlej pa tudi teh šumov ni bilo več.
Znašel se je v nekakšni velikanski dvorani brez strehe. Po zelenih preprogah so dirjali pazi v žametnih tunikah. Te-dajci so ga obstopili štirje suličarji in ga začeli s helebardami pehati naprej po dvorani do prestola, na katerem je sedel mogočnik v svilenem oblačilu in z žezlom v roki. Še premaknil se ni, le svoj strog pogled je usmeril v prišleka.
„Na kolena!“ so mu veleli suličarji in ga potisnili k tlom. Vanek se je strahoma oziral v mogočnika na prestolu in zazdelo se mu je, da je podoben njegovemu ranjkemu dedu in da tisto, kar. drži v rokah, ni žezlo, marveč lepo okovani hmeljarski cepin.
„Ja, uganil si, pred svojim dedom klečiš, nepridiprav.
Sram te bodi, Vanek, da veš, “ je s prestola zagrmel ded in mu požugal s cepinom. „Sramuj se zato, ker si se izpridil. Praviš, da si reva, kar ni res. Pozabil si nesrečnež, da si je tvoj ded, ki je veljal za najt bogatejšega v dolini, s tisočakom prižigal cigare, ti pa še enega piškavega BOD-a ne spraviš skupaj, da bi pošteno „odrajtal“ davek... “ Besede so padale po Vaneku kot udarci s cepinom „odrajtal“ davek... Saj ni vse tako, kot praviš,“	je jecljal Vanek in
vil roke nad glavo. „ Vedi, da imam v skladišču lesa v vrednosti okrogle milijarde starih dinarjev, nabavil sem si drago strojno opremo v inozemstvu, v garaži mi stoji nov mercedes, lani sem pozidal in opremil razkošen vikend, moji otroci se podijo s hondami po cestah in v inozemski banki imam naložen lep kup dolarjev. “
„Če je tako,“ je spravljivo
dejal ded, „zakaj pa potem tisto pisarjenje davčni upravi, da si lani imel borih 700 tisoč dinarjev prometa in da ti je po vseh odbitkih ostalo piškavih osemdeset tisoč dinarjev čistega dohodka za preživljanje. Povem ti, da nihče ne bo verjel tvoji pravljici, saj vsi vedo, da obdeluješ in prekupčuješ z lesom. Jaz sem se vedno rad pobahal s svojim imetjem, pa tudi v redu sem odrajtoval“ davščine cesarju, ti pa se obnašaš kot skopulja z nogavico. “
Težav za Vaneka pa s tem še ni bilo konec. Ko se je tako zvijal pred svojim dedom, so se mu približali nekakšni ljudje z orodjem v rokah. Ta je nosil kramp, drugi žago, tretji motiko. Vanek je z grozo v očeh spoznal svoje delavce, hlapca in deklo in vsem je iz oči odsevala jeza.
„Prav si mu povedal ded, a vedi, da je tvoj potomec še drugačne sorte ’tič,“ so njegovi delavci zagrmeli v zboru. „Garamo mu kot črna živina,
on pa nas zmerja in slabo plačuje ■ ■ ■
„Ded, ne verjemi jim, lažejo!“ se je skušal braniti Vanek in se umikal pred svojimi ljudmi ,Mč se ne boš izvil Vanek, sedaj boš dajal obračun za vse, kar si nam slabega storil, “ je zaklical za njim njegov najbližji sosed Marko in pomahal z grčavko. „Tudi mene je opeharil za zemljo. Kaj mu je bilo treba ponoči prestavljati mejnike, saj ima zemlje na pretek? “
Ded je ostal neizprosen, dejal je: „ Vanek, nisi bil pošten, zato bodi kaznovan!“ To rekši je dvignil roko in tedajci je začelo padati po njem, da je od groze zakričal in se zbudil.
„Kričiš in viješ roke nad glavo, kot bi te iz kože deva-li, “ mu je osuplo dejala žena Bara. „Saj, saj... je jecljal Vanek še ves poten in zadihan. „Kakšna sreča, da so bile le sanje, “ je zamomljal in na dušek zvrnil vase bokal vina.
Trk.
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI PETROVČE
Hiter gospodarski in družbeni razvoj
Mladi iz Petrovč so 24. aprila 1942 množično odšli v partizane in v spomin na to praznujejo v Petrovčah svoj krajevni praznik. Odločili smo se, da v
daljne okolice, da so si postavili svoj dom v tem lepem kraju. S tem pa so nastajali vedno večji problemi in potrebe krajanov, ki jih v zadnjih letih uspešno
Za hiter gospodarski in družbeni razvoj kraja imajo precej zaslug dejavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
tem zapisu zabeležimo sedanji gospodarski in družbeni trenutek krajevne skupnosti Petrovče. „Krajevni praznik je priložnost, da se ozremo k opravljenemu delu in si zastavimo naloge za to leto, ki sicer izhajajo iz srednjeročnega programa,“ .so dejali predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev.
Krajevna skupnost Petrovče spada med večja središča v občini, po številu prebivalstva pa na peto mesto. Podatki z zadnjega popisa lansko leto govore o 7 % porastu v odnosu na leto 1971, tako živi v kra jevni skupnosti 2822 prebival cev. Naj večji porast je zabele žen v naselju Petrovče (36 %) medtem ko se je v ostalih na seljih: Dobriši vasi, Zaloški gorici in Mali Pirešici zmanjšalo. Število prebivalcev po vaseh:
Petrovče — 886, Arja vas — 523, Dobriša vas — 566, Dre-šinja vas - 304, Levec - 391, Mala Pirešica — 57, Ruše — 43 in Zaloška gorica - 52 prebivalcev. Po velikosti s 13,6 km se krajevna skupnost uvršča na 13. mesto v občini.
Utrip napredka je čutiti na vsakem koraku
Geografska lega Petrovč je privabila mnoge iz bližnje in
uresničujejo'. Zgrajen je bil nov vrtec, dograjena šola za enoizmenski pouk, velika pridobitev pa sta prodajna centra Lesnine in Name v Levcu. Na vse te pridobitve so ponosni, hkrati pa priznavajo, da brez solidarnosti in pomoči širše družbene skupnosti vsega tega
nerazvite. Imeli smo le Zarjo in Hmezadovo kmetijstvo. V zadnjih nekaj letih se je močno razvila prav naša Zarja, ki predstavlja danes močno in uspešno delovno organizacijo s 290 zaposlenimi delavci. Nasploh pa se je število zaposlenih povečalo za 59%; od 877 delavcev,, zaposlenih v KS, jih je 770 zaposlenih v organizacijah združenega dela in 107 v malem gospodarstvu. Dosežen je bil tudi hiter razvoj male obrti, predvsem avtoprevozništva, primanjkuje pa nam, tako kot tudi drugod, usiužnostnih dejavnosti. Za razvoj obrti je urbanistično predviden pròstor v Arji vasi, baje pa se zatika pri vprašanju komunalnega urejanja.
Z veliko nestrpnostjo smo spremljali prizadevanja in zape-tljaje okrog izgradnje regijske mlekarne v Rušah. Veseli smo, da se je končno pričelo z izgradnjo po vrednosti največjega gospodarskega objekta ne samo v naši krajevni skupnosti ampak tudi v regiji. To je najlepše darilo za naš praznik. Ko bo zgrajen celoten agroživilski kompleks z mlekarno in farmo bekonov, bomo postali gospodarsko močna krajevna skupnost. Pričakujemo tudi izgradnjo avtomobilskega salona s
občini dela
servisi v Levcu," je dejal pred-
Na izgradnji največjega gospodarskega objekta v intenzivno potekajo.
ne bi dosegli. Z gotovostjo lahko trdimo, da pa imajo mnogo zaslug za to tudi drugi družbeni dejavniki predvsem pa občani in delovni ljudje sami.
„Ni še dolgo tega, ko smo tarnali, da nimamo razvitega gospodarstva in smo se šteli za
skupščine KS Rado
Odgovora na ta, kakšna usoda čaka objekte v Novem Celju, še ni, čeprav objekte močno načenja zob časa. Na izvršnem
svetu smo zvedeli, da se iščejo ustrezne rešitve, vendar v tem trenutku še ni mogoče reči nič določenega.
sednik Rotar.
Plani še ne pomenijo uresničitev potreb občanov
V srednjeročni program razvoja krajevne skupnosti smo zapisali predvsem tiste naloge, ki najbolj izstopajo in so potrebne za naše občane. Gre za modernizacijo ceste Liboje— Petrovče, razširitev vodnih kapacitet, izgradnjo kolektorja od mlekarne do čistilne naprave, razširitev telefonskega omrežja, ureditev starega jedra Petrovč, izgradnjo mostu čez Savinjo v Levcu, potreba pa se kaže po družbeni stanovanjski izgradnji. Potreb je še več, želimo pa, da bi bilo več krajanov vključenih v programe širše družbene \skupnosti," je dejal predsednik sveta Bruno Randl.
Družbenopolitične organizacije — usmerjevalec življenja in dela
„Zapletene mednarodne gospodarske in politične razmere se odražajo tudi v krajevni skupnosti. Za to je bitka za gospodarsko stabilizacijo, torej za boljše delo in zmernejšo porabo, naša primarna naloga. Imamo dovolj prirodnega gospodarstva in tudi dovolj pameti, da lahko s pridnostjo in odgovornostjo premagamo težave. Povsod, kjerkoli smo vključeni v delo, se moramo zavzemati za razvoj samoupravnih odnosov, kajti ti so ključ za boljšo organiziranost, plačilo po delu in boljše počutje na delovnem mestu. Socialistična zveza in z njo vse družbenopolitične organizacije morajo zastaviti vse sile za uresničevanje zastavljenih ciljev širše družbene skupnosti in krajevne skupnosti. Rezultati
volitev nam dokazujejo, da nam ljudje zaupajo, zahtevajo pa več ustvarjalnega in odgovornega dela. Volilna udeležba je bila izredno visoka, dosežena je bila 95,8 %. Od 2080 volilnih upravičencev jih je glasovalo 1893. Najboljši izid je bil dosežen na volišču v Arji vasi in to 99,2 %. Pred delegati in dejavniki krajevne samouprave so odgovorne naloge, od njih pa odvisen razvoj krajevne skupnosti," menijo v krajevni konferenci SZDL.
Končno ustrezni prostori za delo KS in družbenopolitičnih organizacij ,
Ob praznovanju krajevnega praznika so pridobili dolgo pričakovane prostore v Zadružnem domu, ki bodo omogočili normalno delo. Sedaj pričakujejo, da bo zaživelo tudi delo mladinske organizacije, ki je bilo omejeno predvsem zaradi prostorov. JDelu mladinske organizacije bodo posvečali več pozornosti tudi komunisti, saj je v tej organizaciji njihova baza. Z aktivnostjo komunistov, ki so povezani izven krajevne organizacije, še vedno niso zadovoljni in jih ponovno pozivajo, da se vključijo v prizadevanja za napredek kraja.
Več poudarka negovanju in obujanju tradicij NOB
Kruta je resnica, da se število članov organizacije Zveze borcev neusmiljeno zmanjšuje, za to ima obujanje in negovanje tradicij NOB še toliko večji pomen. ’ Z leti je že mnogo pozabljenega, mnoge akcije v boju proti sovražniku niso zapisane, kar je še posebna škoda. Za to je potrebno k zbiranju gradiva z„Petrovško kroniko" pristopiti takoj, da bi lahko celoviteje prikazali razvoj osvobodilnega gibanja v Petrovčah.
„Ker je poprečna starost naših članov 64 let, bomo morali vso skrb posvečati zdravstvenemu in socialnemu varstvu naših članov," je poudaril predsednik Ivan Uranjek.
Živahna kulturna in športna dejavnost
Prosvetno društvo „Jože Bervar" vključuje delo dramsko-recitatorske in lutkovne dejavnosti ter moški pevski zbor, ki je po dveletnem premoru zopet pričel z delom. Dramska sekcija je pod vodstvom Brede Šip naštudirala igro Piknik na bojišču. Sicer pa za kulturno dejavnost v Petrovčah ni najboljših pogojev, saj dvorana v Zadružnem domu nima ustreznih prostorov, kjer bi lahko potekalo delo sekcij.
Športna dejavnost ima dolgoletno tradicijo; trenutno pa je najbolj razvita rekreacija. Okrog 150 občanov, od najmlajših pa do starejših, vsak večer napolni šolsko telovadnico in druga igrišča. Nekdaj priljubljena odbojka, pa rokomet in smučanje ponovno privabljajo vedno več mladine v TVD Partizan.
Uspešne obrambne priprave
Mnoge uspešno izvedene akcije krajevne konference ZRVS in drugih odgovornih za obrambne priprave so pokazale visoko zavest občanov pri razvijanju obrambnih aktivnosti in podružbljanju družbene samozaščite. Organizacija sama pa največ pozornosti namenja strokovnemu in političnemu usposabljanju članstva. Lani je organizacija razvila svoj prapor.
Priznanja OF
Na svečanosti ob zaključku praznovanja bodo šestim občanom podelili priznanja Osvobodilne fronte. Prejeli jih bodo: Ivan Slamnik, Olga Ivnik, Ernest Kuhar, Oto Eberlinc, Marija Pečnik in Franc Žagar.
Program praznovanja krajevnega praznika
Trim kolesarjenje in namizni tenis ekipno in posamezno
IVIali nogomet za člane, pionirje in ženske
Strelsko tekmovanje
Rokomet
Taborni ogenj
Pohod ob pomnikih revolucije
Osrednja svečanost s podelitvijo priznanj OF
ČESTITKA
Občanom in delovnim ljudem krajevne skupnosti Petrovče iskreno čestitamo za praznik, se zahvaljujemo za opravljeno delo in pozivamo k sodelovanju za napredek kraja v tem letu.
Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije
Po daljših pripravah so v Petrovčah pričeli s celodnevno šolo, v katero so vključeni učenci prvih in drugih razredov. Za nadaljnji razvoj celodnevne šole bo potrebno poskrbeti za rekreacijske površine, saj jim teh najbolj primanjkuje.
Pri Gajškovilt v Drešinji vasi:
Hmeljarji od nog do glave
Obisk in pogovor smo opravili mimogrede, kajti družina je bila mmenjem na bližnjo njivcf, kjer so na mladem hmeljišču navezovali vrvico, da bodo sadike, ki so jih posadili v skrbno obdelano zemljo, dobile oporo- Gospodar Viktor Gajšek in sin Franc, ki bo nasledil kmetijo, sta na traktor pripenjala stolp za navezovanje vrvice.
Franc Gajšek,, mlajši v novem hmeljišču.
„Pridelovanje hmelja je na naši kmetiji že tradicija, saj hmeljsko rožo gojimo iz roda v rod,“ nam je dejal mladi Gajšek, s katerim smo si ogledali hmeljišče. Hmelj pridelujejo na petih hektarjih, kar zahteva skozi vse leto veliko dela. Pomagajo si s stroji in tako jim gre delo hitreje od rok.
Nekoč so hmelj obirali ročno, danes pa tudi to delo opravi obiralni stroj. Obiralni stroj je last strojne skupnqsti oziroma treh kmetov, ki so jo ustanovili. Delo si lepo razporedijo in tako pravočasno oberejo hmelj.
Franc Gajšek pravi, da imajo v glavnem že nove sorte hmelja, ki dajejo
izdatno višji pridelek kot stari golding. Golding da v dobrih letinah po 18 mtc pridelka, nova sorta aurora pa tudi po 25 mtc, kar je velika razlika.
Po kriznih letih, ko hmelj ni imel prave cene in so nekateri hmeljarji že krčili hmeljišča in se preusmerjali v druge proizvodne dejavnosti, se je stanje izboljšalo. Pa ne za daljši čas, kajti med tem se je reprodukcijski material tako podražil, da dohodek pri hmelju usiha na škodo pridelovalcev.
Poleg hmelja, ki daje kmetiji osnovni dohodek, imajo v hlevu 20 glav goveje živine, od tega osem krav, ostalo pa je mlada živina. Vsa živina je rodovniškega porekla. Letno prodajo okoli 10 tisoč litrov mleka, ostalega pa namenijo teletom in za potrebe družine. Čeprav travnike izdatno gnojijo, mrve ne pridelajo dovolj, zato si pomagajo s silažo. Na jesen napolnijo dva silosa. Vse kaže, da ima mladi Gajšek veliko veselje z delom na kmetiji in meni, da kmet, ki pridno dela, ne živi slabo. Seveda je treba umno gospodariti in smotrno vlagati vsak dinar, sicer ni rezultatov.
Franc Gajšek živi s krajem in poprime, če je treba, tudi pri raznih akcijah. Med novejšimi pridobitvami v Dre-šinji vasi je omenil športno igrišče, gasilski dom, nekaj novih telefonskih priključkov, urejeno cestno križišče in asfaltirano cesto skozi naselje. S preskrbo vode ni problemov, kanalizacija pa še ni urejena tako, kot bi želeli
Na rob naj zapišemo, da je v Drešinji vasi le še 9 do 10 čistih kmetij, takšnih, na katerih družine živijo zgolj od obdelovanja zemlje.
Tk.L.
Izvoljeni delegati v
temeljnih organizacijah združenega dela
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Montana Žalec — TOZD proizvodnja kovinske opreme PRO-FILIRKA Uboje
Miroslav Borišek, Boris Goršek, Franc Grm, Jože Jančič Franc Klavžar, Marjan Lipovšek, Ferdo Vaj dec Montana Žalec - TOZD proizvodnja nekovinskih in kovinskih rudnin Zaloška gorica
Marjan Burjan, Martin Florjane, Josip Grivec, Jožef Sle-menšek, Franc Super, Stanislav Viran, Ivan Založnik Minerva Žalec
Ljubo Beškovnik, Boris Cimerman, Savo Čurčič, Milka Herman, Avgust Mastnak, Rudi Poteko, Slavko Štorman Keramična industrija Uboje — TOZD Keramika
Blaž Džudarič, Marija Maček, Ljudmila Muzlovič, Ivan Toplak, Marian Videc, Anica Zemljak, Berta Simone. Keramična industrija Uboje —• TOZD Ploščice
Ljubica Bohte, Ciril Brezlan, Jovo Mačinkovic, Vladimir Novak, Milan Pečnak, Stanko Petek, Jožefa Zeme.
Keramična industrija Liboje — DSSS
Janez Črešnovar, Milan Gorenjak, Marjan Haladea, Irma Koštomaj, Sonja Mastnak, Jožefa Pilih, Marija Rojc.
TT Juteks Žalec - TOZD JUTA
Marija Cokan, Savka Cater, Ivan France, Janez Grobelnik, Ana Grm, Anton Kanič, Nevenka Tomšič
TT Juteks Žalec — TOZD talne obloge
Martin Novak, Adolf Povalej, Jože Praprotnik, Ivan Slipčevič, Majda Vlaš^č, Dušan Zagoričnik, Branimir Žagar
TT Juteks Žalec — DSSS
Terezija Forštner, Boris Ja-kuš, Jelka Ogrizek, Stane Red-nak, Cveto-Florjan Štamol, Mitja Zagoričnik, Bogomir Zazijal
SIP TOZD TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV ŠEMPETER
Franc Konšek, Jože Marodi, Jože Možina, Konrad Novak, Peter Podgoršek, Dušan Rebec, Anton Tarman SIP ŠEMPETER - DSSS
Anica Cokan — Rojnik, Milan Gostečnik, Jože Hropot, Zinka Jordan, Marija Krašovec, Srečko Meh, Nada Skok FERRALIT ŽALEC - TOZD Uvarne
Karol Grešak, Miran Grobelnik, Elvira Ježovnik, Ernest Pražnikar, Radovan Simone, Vili Ulaga, Boško Veselinovič FERRALIT ŽALEC - TOZD Strojni obrati
Jože Antloga, Alojz Herman, Leopold Kuder, Majda Svet, Branko Štorman, Stane Tavčar, Stanko Zupanc FERRALIT ŽALEC - DSSS
Marija Cerič, Sonja Jurhar, Ana Košir, Darja Krt, Marija Metelko, Dora Radišek, Ivan Zupanc
,.POLZELA” tovarna nogavic Polzela - TOZD moške nogavice	_
Olga Blatnik, Božo Cvirn,
Marija Grobeljšek, Marija Podbregar, Marija Švare „POLZELA” tovarna nogavic Polzela - TOZD Ženske nogavice
Justa Florjane, Marija Leskovšek, Angela Pader, Dominik Pirnat, Zinka Slapnik „POLZELA” tovarna nogavic Polzela - TOZD pomožne dejavnosti
Mirko Fonda, Janez Grenko, Zvone Kolšek, Jože Pur, Marjan Stepišnik
„POLZELA” tovarna nogavic Polzela - DSSS
Marija Cizej, Magda Čremoš-nik, Djurdja Ravtar, Zinka Vidrih, Valerija Živortnik
Pohištvena industrija GARANT Polzela
Vikica Baumkirchner, Vinko Bršek, Jožica Cilenšek, Jože Hribernik, Milka Marčinko, Jože Mastnak, Miha Petek, Miran Pšaker, Vinko Turnšek, Alojz Vasle, Jože Zbičajnik Tekstilna tovarna Prebold — TOZD Pletenine
Rajko Cokan, Franc Farčnik, Mira Govedič, Jožica Miklavžin, Milka Podpečan, Milka Praznik, Andrej Stergar
Tekstilna tovarna Prebold — TOZD tkanine
Ivo Dežnikar, Franc Dobravc, Rudi Friškovič, Karl Hriberšek, Jožica Lukman, Metka Turnšek, Olga Zagožen Tekstilna tovarna Prebold — DSSS
Jože Derča, Pavlika Jug, Maksimiljan Ravnik, Marjan Rober-šak, Jože Ribič, Viktor Stergar, Anton Škrubej
Aero 'Celje - TOZD Kemija Šempeter
Jelka Adrinek, Milena Beri-čič, Vesna Cencen, Milko Hero-dež, Ivan Kač, Jože Marinc, Marija Masnec, Ivan Podbregar, Anton Radišek, Alojz Rak, Elizabeta Randl, Milan Rojc, Ivan Šuler
LIK „Savinja“ TOZD pohištvo Šempeter
Martin Breznikar, Franc Cokan, Miha Kuder, Miran Miklavžin, Anton Plohl, Oto Tavčar, Franc Zupanc
Sigma Žalec — TOZD kovinska oprema Vransko
Franc Dolinšek, Maijan Janežič, Albin Kač, Drago Krivec, Stanko Pirnat, Franc Pušnik, Dušan Reberšek
Sigma Žalec — TOZD sanitarne stene in montaža Zabukovica
Alojz Centrih, Bogdan Grab-ner, Franc Kveder, Vili Narber-ger, Joško Novak, Janko Zo-renč, Franc Zupanc Sigma Žalec — DSSS
Jožica Basle, Zdenka Bergant, Ivan Dušak, Mira Kočevar, Edvard Rotar, Ivo Rovan, Viktor Zatler
Zaija Petrovče — TOZD lesna industrija
Anton Cetina, Štefan Goričanec, Katica Jurkošek, Uroš Koceli, Romana Marič, Srečko Razgoršek, Vinko Rehar Za«ja Petrovče - TOZD kovinooprema
Dušan Avberšek, Viktor Baloh, Alojz Bornšek, Jože Ogrizek, Marjan Sitar, Mile Strepano vič, Marjan Žnidar Zaija Petrovče — TOZD modna konfekcija
Ivan Halužan, Alojzija Jelen, Maijana Jevnišek, Dušan Kovač, Jožica Omladič, Jelka Tominšek, Anica Verdnik Zaija Petrovče — TOZD pleskarstvo
Ivan Antloga, Leopold Baloh, Branko Hriberšek, Marjan Kaluža, Jože Maček, Drago Vasle, Dani Zupanc Zaija Petrovče — DSSS
Dorica Cvenk, Erna Gojznik, Miha Kerepčič, Albin Kovač, Bruno Randl, Slavko Resnik, Jožica Uplaznik
MIK Prebold - TOZD kovinar in mizarstvo
Janez Bukovec, Stane Drolc, Drago Jambrek, Franc Kos, Dušan Mežner, Ferdinand Pavlič, Jož? Špitaler
MIK Prebold - TOZD konfekcija
Hermina Gaberšek, Irena Grenko, Dušan Hribernik, Marta Jelen, Marica Kočevar, Olga Malis, Marta Pustoslcmšck IGM „Gradnja” Žalec
Silva Derča, Rafko Gaberšek, Ladica Hriberšek, Ema Jakuš, Jože Jordan, Franjo Penczič, Ivan Pilih
GIP INGRAD CELJE - TOZU GRADBENA OPERATIVA ŽALEC
Simon Brdnik, Irena Jager, Minka Kosem, Ivan Maček, Drago Pader, Joško Piskar, Ivan Rojnik
GIP INGRAD CELJE - TOZD Lesni obrati GOMILSKO
Igor Cizej, Miran Korošec, Ivan Krajnc, Marija Podbregar, Franc Remšak, Karl Slemenšek, Vinko Turnšek
NIVO CELJE - obrat PGM Vibje
Milorad Babič, Franc Gregorec, Martin Jelen, Franc Kos, Ivan Košir, Ivan Kovačič, Anton Žgank
KOTO KOTEKS TOBUS -TOZD ENDE proizvodnja Vransko
Dragica Denžič, Majda Drnovšek, Karl Goropevšek, Daniel Kisovar, Anton Križnik, Marjana Pečovnik, Marijana Petek, Anton Pirnat, Vida Vitanc DEM — TOZD Elektroprenos Predlog
Milan Golavšek, Dušan Jakopič, Pajenk Ivan, Fanika Pepel, 'Alojz Požlep, Franc Svatina, Alojz Tavčar
DES Ljubljana — TOZD Elektro Celje — vzdrževalna skupina Šempeter
Anton Artnik, Anton Čretnik, Irena Kotnik, Alojz Kramar, . Danica Udrih, Peter Vasiljevič, Ivan Vidrajs
DO AVTOPREVOZ ŠEMPETER
Zvonka Arsovič, Jože Grab-ner, Viktor Guzej, Anton Kač, Marija Muhovec
TDO „SAVINJSKI MAGAZIN“ ŽALEC
Ivan Čakš, Stane Debelak, Marija Dolinšek, Stanka Gaberšek, Albina Jecl, Marija Jelen, Bojana Skok, Danica Verdev, Zinka Vrhovnik
Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana — TOZD veleblagovnica Žalec
Danica Brečko, Bronka Cvér-le, Marija Drča, Franc Govek, Anica Ilovar, Majda Kranjc, Irena Širše
Komunalno podjetje Žalec — TOZD Komunala
Dragica Cestnik, Marjan Čehovin, Janko Jezernik, Maks Luskar, Jože Pavlič, Ida Pristov-šek, Milena Vedenik Cestno podjetje Celje — TOZD Asfalt - kamnolom Velika Pire-šica
Martin Golavšek, Jože Hace, Friderik Luskar, Rado Pungartnik, Zdravko Stančič, Silva Sušak, Jakob Turnšek, Milivoj Tu-tundič, Vili Zorzo
PTT podjetje Celje — TOZD za PTT promet Celje - pošte v občini Žalec
Stanka Božič, Majda Fendre, Anton Lukman, Pavla Pungartnik, Marica Spasič, Edvard Šalej, Stanko Šibila, Ksenija Verde!, Zlatko Veselič SOZD Hmezad Žalec — DSSS
Fanika Jager, Štefka Kampuš, Gorazd Selišnik, Polde Škafar, Marija Wagner, Vojko Žagar, Milan Žolnir
SOZD Hmezad Žalec — Interna banka	,
Marija Bučar, Lilijana Ježovnik, Magda Kugler, Lidija Mar cen, Darinka Pelikan, Marija Rančigaj, Marta Toman SOZD Hmezad Žalec — DO Notranja trgovina Žalec — DSSS
Fanika Basti, Ksenija Grum, Edo Krajnik, Marija Kroflič, Marjeta Tominšek, Slavica Ulaga, Ljuba Vidmar SOZD Hmezad Žalec — DO Notranja trgovina — TOZD maloprodaja Žalec
Milan Ašenbčrger, Mihael Bogataj, Zdenka Lekše, Štefka
Popovič, Franc Semprimožnik, Slavko Tiselj, Regina Uršič
SOZD Hmezad Žalec — IX) Notranja trgovina Žalec — TOZD Veleprodaja Žalec
Maijana Hropot, Vera Kapus, * Alfonz Lesjak, Ciril Pšaker, Matej Šporin, Franc Uranjek, Ivo Žuža
SOZD Hmezad Žalec - DO Notranja trgovina — TOZD transport Žalec
Jože Bevc, Andrej Bobek, Slavko Gregur, Avgust Markač, Stanko Mastnak, Ernest Lužar, Franc Prislan
SOZD Hmezad Žalec — DO Notranja trgovina Žalec — TOK MEGA
Martin Jamnikar, Peter Janič, Jože Majer, Sonja Planinšek, Eran Sadnik, Janez Vipotnik, N'ko Žavski SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec — TOZD Kmetijstvo Latkova vas
Anton Drolc, Silva Jelen, Marija Kapus, Josipa Krajnčevič, Karl Orožim, Bogdan Sopotnik, Ivan Vodovnik
SOZD Hmezad Žalec - DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Petrovče
Marta Bobovnik, Ivan Bogatin, Tone Kuder, Dragica Kozu-lič, Antonija Kranjec, Sveto Mi-lojevič, Peter Nad, Danica Vi-daček, Franc Vozič, Branko Vuga
SOZD HMEZAD ŽALEC -DO KMETIJSTVO ŽALEC -DSSS
Jožica Divjak, Marjana Goropevšek, Lidija Habjan, Anica Jager, Jelka Kopitar, Franc Verstovšek, Lo jzka Vranjek
SOZD HMEZAD ŽALEC - DO STROJNA - TOZD STORITVE
Drago Antloga, Branko Baloh, Slavko Delakorda, Zvonka Gerčer, Janez Jelen, Franc Jur-ger, Vili Maloprav, Venci Stropnik, Vlado Vanovšek SOZD HMEZAD Žalec - DO Strojna Žalec — TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije
Roman Jug, Anton Karo, Drago Kladnik, Štefan Kolar, Franc Kralj, Dani Lešar, Bojan Mežnarič, Bojan Rojs, Jože Vertovšek
SOZD Hmezad Žalec — DO export—import Žalec
Ivan Basle, Janez Marin, Jože Rehar, Bibijana Rezar, Lidija Semprimožnik, Darinka Stro-žič, Anton Štefančič
SOZD HMEZAD ŽALEC - DO Gostinstvo—turizem Žalec — TOZD hotel Prebold
Janez Čremožnik, Dušan Dolinšek, Olga Dragar, Jožica Jošt, Erna Nemevšek, Slavica Ocvirk, Franc Oder, Martin Tkavc
SOZD HMEZAD Žalec - DO Gostinstvo—turizem Žalec — TOZD Hmeljar Žalec
Zvonka Dobnik, Milka Horvat, Marija Jelen, Erna Krušič, Danica Lah, Sonja Leber, Štefka Štampar
Hotel Golding—Rubin Žalec
Branka Brajovič,, Stojan Golob, Rozalija Hriberšek, Miro-ljub Miloševič, Momir Obrado-vič, Aca Petronijevič, Vasilije Vukičevič
SOZD HMEZAD - KZ „SAVINJSKA DOLINA” ŽALEC
Franc Bošnak, Drago Gajšek, Anton Goropevšek, Vladimir Korber, Ivan Korent, Martina Krajnc, Marija Laznik, Viktor Marovt, Ivan Omladič, Ferdo Potočnik, Julijana Puncer, Jožica Prislan, Franc Pustoslemšek, Ivan Razboršek, Viktor Stren-čan, Ivan $eligo, Cirila Turk, Jože Turnšek, Alojz Uranjek, Ivan Vranič
SLOVIN - SLOVENIJA VINO LJUBLJANA - TOZD ŽALEC
Frančiška Bevc, Štefka Eija-
vec, Danilo Kranjc, Zlatka Masnec, Bojan Pučko, Dragica Šon, Frančiška Štajner
INŠTITUT ZA HMELJAR STVO IN PIVOVARSTVO ŽA LEC
Milan Dolinar, Janez Hacin, Slavica Kolenc, Anton Sedov-šek, Hermina Stakne GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE - TOZD GOZDNIK ŽALEC
Jože Češnovar, Vinko Pančur, Marinka Perger, Milko Pirc, Konrad Podbregar, Stane Šmid
ZASEBNI OBRTNIKI
Martin Drev, Marjan Klinc, Milan Kos, Ivan Kuder, Jože Križnik, Ivan Lipovšek, Zofija Mikek, Ludvik Verbnjak
DO VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „PETER ŠPRAJC -JUR” ŽALEC
Marija Knapič, Ana Kralj, Zdenka Markovič, Zdenko Puncer, Angela Rebernik, Vladimira Rode, Frančiška Sluga
DO VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „MIROSLAV ŠIRCA“ PETROVČE
Agata Ambruš, Anica Aškerc, Helena Brežnik, Marija Govek, Vera Kamenšek, Nevenka Lavbič, Breda Šip
DO VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „VLADO BAGAT“ BRASLOVČE
Marija Ažman, Ela Marovt, Lidija Tomič, Antonija Zbičajnik, Andrej Zottl
DO VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „SLAVKO ŠLANDER” PREBOLD
Vida Jerneje, Janja Kotnik, Katarina Marolin, Ivo Planinc, Ida Završnik
DO VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA ,JV ADA CILENŠEK“ GRIŽE
Vesna Družinec, Marija Golavšek, Blaženka Magajne-Mišinski, Jože Pantner, Branko Pipai, Ivana Planinšek, Breda Veber
DO VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „VERA ŠLANDER” POLZELA
Olga Hočevar, Stanka Kopu-šar, Milena Pfeifer, Valerija Pukl, Jože Radišek, Nevenka Slokan, Magda Trobina DO VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD WZ ,JANKO HERMAN“ ŽALEC
Breda Glavnik, Natalija Knez, Breda Rovan, Irena Solar, Ivanka Škafar, Pavla Štorek, Breda Vodovnik DO VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - TOZD OSNOVNA ŠOLA „IVAN FARČNIK -BUČ” VRANSKO
Antonija Beršnjak, Terezija Bogataj, Branko Močivnik, Branko Pepel, Barbara Ramšak, Anton Smrke, Marija Veler
VZGO J NOIZOBRAŽE-VALNA ORGANIZACIJA ŽALEC - DSSS
Milena Avsec, Marija Golič-nik, Irena Klep, Anton Leskovec, Marija Mazzoni, Marija Vipotnik, Irena Žagovec ZC CELJE - TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC
Vlado dr. Kranjc, Božena Pintar, Martin dr. Rakuša, Travica dr. Ravnik, Alojz dr. Rizmal, Zdenka Soline, Marinka Ulčar
DOM UPOKOJENCEV POLZELA
Alojzija Bogataj, Anica Bo-«ilj, Marija Omladič, Albina Štefančič, Olga Šošter, Maijana Turnšek
DOM NINE POKORN GRMOVJE
Pavla Golčar, Amalija Hriber-šek, Česlav Radovanovič, Dragica Tratnik, Zlatka Vipave, Jelka Weber, Dušan Zimšek UPRAVNI ORGANI OBČIN SKE SKUPŠČINE, TO, KS
Jože Brečko, Silva Cencelj, Martina Kopriva, Mihaela Medvešek, Zdenko Terpin, Marjan Tržan, Ladica Zupanc
SKUPNE SLUŽBE SIS, BANKE, SDK
Breda Grobelnik, Metka Horvat, Vanja Kopušar, Vlasta Les-j ak, Marjana Lešer, Katica Petrin, Irena Pražnikar
TEMELJNO SODIŠČE CELJE - ENOTA ŽALEC, PM Žalec, DPO
Marija Artič, Marija Cilenšek, Janko Čretnik, Milica Goršek, Breda Kovač, Ivan Vrbnjak, Anica Žuža SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
1.	MONTANA ŽALEC -TOZD proizvodnja kovinske opreme „PROFILIRKA“ LIBOJE
Splošna delegacija za skupščine vseh SIS
FRANC BALOH, JANEZ BEVC, BORUT DOLINAR, DRAGO GLUHAK, BRANIMIR GUČEK, VOJKO HAJNŠEK, LUDVIK KOPRIVNIK, VERA KOTAR, GABRIJELA PETKOVIČ, IVAN PUKMAJ-STER, ALOJZ ŠPAJZER, JOŽE REHAR, ANTON VINDIŠ
2.	MONTANA ŽALEC -TOZD proizvodnja kovinskih in nekovinskih rudnin ZALOŠKA GORICA
Splošna delegacija za skupščine vseh SIS
ILIJA ARELIČ, RUDOLF GERČER, ANTO JERKOVIČ, VINCENC KOS, SLAVKO KOVAČ, STOJAN MAKSIČ, MAKS MARTUN, SLAVKO MIUIČ, JANOŠ POLENIK, MILAN ROŽIČ, ANTON STRAHOVNIK, MARIJA TRNOVŠEK, ENGELBERT ŽERTEK
3.	MINERVA ŽALEC
I.	Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti
DANIJEL BEDRAČ, ANTON BENEDIKT, DANILO KAČ, ROMANA KENDA, IGOR KLOAR, JOŽE LEBAR, MARJAN LEŠAR, BRANKO ROJC, ANICA TERGLAV
II.	Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
SAVO GAVRJLOVIČ, ROZALIJA GORŠEK, JOŽE JAGER, JOŽE LAZNIK ml.. ROMANA PERNOVŠEK, SILVA PUNTAR, JOŽE REDNJAK
st., ŠTEFKA SENČAR, ZDRAVKO TURNŠEK
III.	Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupšč ino občinske skupnosti otroškega varstva
VLADO BIRSA, ANTON BREZNIKAR, KRISTINA DEGEN, IVAN GRADIŠEK, JOŽE HUDOVERNIK, JOŽE JELEN, DRAGO KOTNIK, MARJETA LAKNER, TATJANA PEVEC
IV. Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti JOŽE GOLAVŠEK, ROMANA K1TEK, JANEZ KOSEC, SILVA LAZNIK, ANTON NAHTIGAL, MIHAEL RAMŠAK, TILČKA SEMPRIMOŽ-NIK, ANICA ŠVETAK, BOJAN TRAVNSEK;
4.	KERAMIČNA IDNUSTRIJA LIBOJE - TOZD KERAMIKA
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
VLASTA ASENBERGER, MARJANA BALOH, JANEZ FELDIN, RAJKO JAGIČ, ŠTEFANIJA KRALJ, JOSIP NEUHOLD, ANA VRABEC;
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti
VLASTA DOLENC, MILICA EGERLIC, CELESTINA GUČEK, IRENA HRVATIN, MARTIN KOKOL, NEVENKA PINTER, GREGOR ŠIRŠE;
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
ALOJZIJA CENTRIH, ŠTEFANIJA KLAVŽER, MARTINA RIHTER, ALBIN PODLESNIK, SILVA ŠUSTER, DUŠAN viNDJEVič, Alenka ZAKISEK;
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
FRANC BREČ, FANI JURAK, MARIJA MENCEK, MARIJA TOMAŽIČ. MARJAN VIDEC, MATILDA VODEB, IDA ŽELEZNIK
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
JOŽE BALOH, NADA COKAN, ELZA FELDIN, IVANKA FELDIN, ZLATKO MAČEK, ALOJZIJA KUZMAN, MARTINA PILKO
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
FRANC KOVAČ, KONRAD KRIŽNIK, MIHAEL KROFLIČ, SILVESTRA SANDA, ANGELA SREBOT, ALBIN
šanca, janja Slak
VII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
NEŽA BREČ, ANA LO-PERT, BRIGITA PLANINŠEK, BRIGITA MUHEDINOVIČ, FRIDA SEVNIK, VLADO ŠKRLIN, VERA VINDIŠ
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
ANA BALOH, IDA BRECL, HILDA DERŠEK, SILVA KOLAR, METKA KRIŽNIK, ZOFIJA LUKEŽ, CVETA TRAVNSEK
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
RAFAEL DOSEDLA, ZINKA KORELC, VIKTORIJA PEČNIK, ROMANA POLAV-DER, MARJAN RIHTER, IVÀNKA ZUPANC, DANICA ŽERJAV
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
OLGA KOMERIČKI, IVAN KVEDER, SLAVKO METELKO, CECILIJA PERNOVŠEK, MARJAN ŠTORMAN, MARIJA TOMAŠIČ, MARIJA TEPEŠ
5.	KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE - TOZD PLOŠČICE Splošna delegacija za skupščino vseh SIS
VERA BREZLAN, ANA FELDIN, NEVENKA LELJAK, PEJO GUB££AC, SILVA KA-ŠIČ, GABRIJELA KRK, IVANKA KROFLIČ, ZDENKO LUKEŽ, MARIJA MARKO, STJEPAN NEUHOLD, DRA-PTIČAR, RAJKO TRI-\, ZVONKA VERDEV
6.	KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE - DSSS
Splošna delegacija
JOŽE AVSEC, MARIJA BALOH, ANA ĐERKEŽ, IVANKA EBNER, y\L\ GERMAD-NIK, MILAN KVEDER, ALENKA LUKEŽ, ANGELA OBLAK, FANIKA PAJTAK, BRUNO PIŽMOHT, JOŽE RUS, ZLATKO ŠPACAPAN, DRAGICA ŠPAJZER
7.	JUTEKS - TOZD JUTA
I.	Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti, skupščino občinske te-lesno-kultume skupnosti, skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
JOŽE ČERNILOGAR, MILEČA DEDIČ, MAKSIMILIJAN GORŠEK, FRANC KO-RENT, ELIZABETA KOVAČ, JOŽE KUKOVEC, JANEZ LEŠNIK, MIRA PUHIČ, IVANKA STRNAD, RAJKA TEO-DOROVIČ, ZOFIJA TOMÀN
II.	Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti, skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov, skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
TEREZIJA BANOVIČ, VLADIMIR DOLAR, JANKO GORŠEK, ŠTEFAN JUVANČIČ, JOŽICA MAGAJNE, OLGA PUNCER, IVAN SVET, JOSIPA ŠANTEK, ANTON ŠKOBERNE, ANTONIJA VODEB, LJUDMILA ZEME
8.	JUTEKS - TOZD TALNE OBLOGE
Splošna delegacija za skupščine vseh SIS
BERTA BAŠ, KAREL BOŽIČ, FRANC COKAN, NIKOLAJ COKAN, MIRSAD DEDIČ, FRANC DROBEŽ, HUSEIN FAZLIČ, VLADIMIRA GORIŠEK, MARJAN GORŠEK, SLOBODAN IVANOVIČ, MIROSLAV PALADINA, SLAVKO PODBOJ, IRENA ŠKODNIK
9.	JUTEKS ŽALEC - DSSS
I.	Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti; skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti, skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti
f in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
IVAN COKAN; DARKO DAJČER, JANEZ MEŽNA-RIČ, ANICA PLAZOVNIK, MIRJANA PINTER, IVAN PI-ŠEK, ROMANA REHAR, ANI CA ROTER, VIDA ŠEMROV, ZDRAVKO ŠTEFANČIČ, ERNA VERDEL
II.	Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti, skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov, skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
ALENKA GOBEC, MARJETA HRUŠEVAR, JOŽE KEK, FANI LAPAJNE, DUŠAN LUSKAR, MARIJA PAVLIČ, STANKO PLANINŠEK, IVAN PODPEČAN, IDA POTOČNIK, VERA SALESIN, STANE ZAVŠEK
10.	SIP - TOZD TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV ŠEMPETER
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
DARJA GABERŠEK, IVANA GROBELNIK, JOŽE DROLC, ZVONKO ROMIH, ŠTEFAN ŠKOLNIK, FRANC URATNIK, JOŽE VIDIC
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti
ŠTEFAN BOŽIČ, MILAN FEKONJA, MARJAN JELEN, STANKO KLANČNIK, JANEZ PIRNAT, BORIS TURK, MARJAN VOLPE
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
Ivan Cede, peter
HAUER, STANKO KOVČE, JOŽE MATKO, FRANC PINTER, MILUTIN STANIŠ1Č, LUDVIK ŠTEFANČIČ
BASTL, ERNEST BORDON, IVAN DIVJAK, ANTON FARČNIK, MILAN GIACOM-MELLI, ANTON ZUPANČIČ V. Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
JANKO BANOVŠEK, FRANC KORITNIK, PETER MARJETIC, FRANC RIBIČ, STANKO SLEMENŠEK, MARTIN ŠTORMAN, BOJAN VAJDIČ
Vi. Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
LADISLAV DOLER, PETER KOŠMRLJ, BRANKO OMLADIČ, OTO SIMONČIČ, VLADIMIR TOMAN, ANTON VREČIČ, JOŽE ŽAGAR
VII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti •socialnega skrbstva
FRANC DIVJAK, FRANČIŠKA KUNDIH, MILAN PUL-KO, FRANC SLADIČ, ANTON ŠALAMON, SILVA TOPOLOVEC, VIKTORIJA ZMRZLAK
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
VERA KALČIČ, IVAN KORBER, JOŽICA MASNEC, ELIZABETA MATKO, MARJETA MEDENJAK, FRANC SATLER, MARJANA SLOGAR
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
FRANC GOROPEVŠEK, STANKO DOBRIČ, PETER LUŽAR, MARKO KOS, JURIJ PUNGERŠEK, IVAN STERGAR, ANTON URANKAR
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
MILAN BERIČIČ, FRANC CIZEJ, MARIJA ČULK, MIROSLAV GOLUBOVAC, JOŽE JAGER, MARJAN LE-ŠER, MITJA RAJH
11.	SIP ŠEMPETER - DSSS
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
Ivan Cede, Ivan hra-
ŠAR, MARJAN KORUN, TATJANA LAZAR, AVGUST PLASKAN, DUŠAN RIZMAL, ZDENKA ŠTRUCL
II.	Posebna delegacija za skupščino telesno—kulturne skupnosti
RAJKO DRAKSLER. IRENA KORES, SAMO LAH, ANTON LAZNIK, DUŠAN PRISLAN, JULIJANA ŠKETA, IZTOK VIRK
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
FRANJO BOGOŽALEC, MARJETA DOBNIK, ANICA HROPOT, IVAN POSPEH, IVICA RESNIK, MILENA ULAGA, ANTON ZUPANC
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
JANEZ BALOH, NEVENKA FLORJANC, MARIJA GIACOMELLI, SAVO JANJIČ, ANICA KLANČNIK, ŠTEFAN ŠLANDER, MARINA URA-NJEK
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
IRENA KOTNIK, DANICA KROFLIČ, TATJANA KRNJAK, LEON METELAN, ANTON PLANKO, VLADO SREBRE, STANKO ŽAGAR
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
ERIKA AŽMAN, LEON BAUER, IVAN JELEN, VALTER KOŠIR, SLAVKO STEINER, BORIS VALENČIČ, MARJAN VIDMAR VIL Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
JULIJANA BOGOŽALEC, MAJDA CIZEJ, PETER KO-
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
INKA ČASL, STANKO DOLINŠEK, MARJANA GORIŠEK, ANICA PANČUR,'HELENA PINTER, CVETKA RIBIČ, JOŽE SOPOTNIK
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
FANIKA ČULK, MARJETA DERČA, ANTON DOLAR, JOŽICA EBERLINC, VLADO ŠTORMAN, AVGUST TAVČAR, MIRKO UDRIH
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
SONJA HRIBERNIK, ROMAN KUNDIH, VINKO POD-BREŽNIK, BRUNO SAMEC, JELKA ŠTORMAN, MARTIN VEDENIK, BOJAN VOH
12.	FERRALIT ŽALEC -TOZD LIVARNE
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
RUDI BALOH, NIKO GLU-ŠIČ, MILAN JEVŠEVAR, FEANJO JURO VIČ, ALBERT RAMŠAK, DANILO RIBIČ, KAREL SEMPRIMOŽNIK
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti
MARIJA GORIŠEK, IZET IBISKI, FRANC JOŠOVC, FRANC NEMIVŠEK, DRAGO NOVAK, ERNEST PRAŽNI-KAR, JOŽE ŠTAMIC
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
IVAN DVANAJŠČAK, BRANKO GORIŠEK, ALBIN JUG, IVAN KOLAREK, DANILO KOPRIVC, LASZLO KU-JAN, JOŽE STRAŠEK
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
DRAGAN BLAGOJEVIČ, MILAN BREZNIKAR, TANJA GOR, JOŽE GREGUREC, MA-. RIJA GOLAVŠEK, ŠTEFAN ŠALAMON, DANI ŠTEFANČIČ
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
LEOPOLD BEZGOVŠEK. KAREL GOLOB, ZDENKA GLAVNIK, CVETO KVEDER, IVAN KRAMAR, KOSUM MUCIČI, BOŠKO VESELINOVIČ
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
BRANKO GRABNER, ANTON KALŠEK, MARJAN LESKOVAR, BORIS PODGORŠEK, IVAN PEČNIK, SABO ŠANDOR, MIJEDIN UKŠI-NI
VIL Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
STANKO GERM, JELKO PESJAK, ŠTEFAN PAIN-KRET, DRAGICA SEVER, ALOJZ SAKELŠEK, ANTON ŠINKOVEC, ANTON ZUPANC
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
RAFKO DOLINŠEK, STANKO GOLOB, MARJAN NOVAK, NEVENKA PEČARIČ,
VILI REPIČ, STANKO URA-NJEK, HENRIK URANJEK
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
VLADO BRAČUN, ANDREJ DIKLIČ, SREČKO DOBRAJC, MAJDA GROBELNIK, DUŠAN MEŽNARIČ, BRANKO NOVAK, MILAN SMOLEJ
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
ZDRAVKO DUNAJ, MIRAN , GROBELNIK, STANE KOPITAR, IVAN KROFLIČ, IVAN KUKEC, DRAGO NOVAK, JANKO PEČNIK
13.	FERRALIT ŽALEC -TOZD STROJNI OBRATI Splošna delegacija za vse SIS
ŠTEFAN BUDIŠ, IVAN ČREMOŠNIK, FRANC ČRETNIK, "DUŠAN GLAŽAR, IVAN GODEC, ZVONKO HRIBAR, BOGOMIL POLAVDER, DRAGO RANDL, IVAN TAMŠE, ALBIN TAVČAR, DUŠAN VASLE, ŠTEFAN VIDMAJER, JANEZ ZALOŽNIK
14.	FERRALIT ŽALEC -DSSS
Splošna delegacija za vse SIS KRISTA CILENŠEK, OTMAR HLAČAR, PAVLINA KOPRIVC, MILENA KOPRIVA, ALOJZ KRAMER, MARIJA MONFREDA, ANDREJA PIKL, DRAGICA PODPEČAN, BRANKA REPIČ, MILENA SKOK, MARIJA STANČIČ, DANA TANASKOVIČ, BOJAN ŽGANK
15.	„POLZELA” TOVARNA NOGAVIC POLZELA - TOZD MOŠKE NOGAVICE
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
IDA ČREMOŠNIK, MIRICA DEŽELAK, SONJA JEZERNIK, JELKA KOTNIK, JANEZ KRAŠOVIC, DRAGICA MADJARIČ, MARIJA MA-ROVT
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno-kultur-ne skupnosti
RUDI DOBRIŠEK, TATJANA DROLC, LILJANA HERE-GA, SREČKO PRAPROTNIK, NEVENKA SKORNŠEK, VIKA ŠTURBEJ, PETER VASLE
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
MARTA BELE, ANGELA BLATNIK. MARIJA DOLAR, MATILDA EMERŠIČ, SILVA HREN, NIKO KOTNIK, ANICA SKOK
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
SILVA JOŠOVC, KRISTINA KOLENC, KATARINA KRULEČ, FANIKA LOMŠEK, JANI PUKMAJSTER, MARIJA ŠUMAK, MARIJA VELER
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
IVICA POSEDEL, STANKA ROJNIK, JELKA STROŽER, BERNARDA VERBNJAK, JANKO VIDMAJER, GRETA ZUPANC, DANIJEL ŽGANK
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
IVAN HRIBERNIK, ANICA JELEN, ANICA KOŠAK, SONJA RAČEČIČ, NATAŠA ŠVAJGER, MARTA TOPOV-ŠEK, MARJAN VOLF VIL Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
TEREZIJA BAŠIČ, SILVA ČUK, MARIJA LEŠNIK, DANICA MARKO, PAVLA PISTOTNIK, LEOPOLDINA STERNAD, GABRIJELA ŽELEZNIK
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti -otroškega varstva
VERICA DOBOVIČNIK, KLEMENTINA KRANJC, ANICA PANČUR, MILENA ROJ-
ŠEK, TEODORA SKORNŠEK, MILENA SREBOČAN, MARIJA ŠKETA
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
FRANČIŠKA GRACL, BRUNO JUG, ANA KOLER, DRAGA ORTL, RADIVOJ VERBNJAK, TONČKA ZLOV-ŠE, FRANC ŽURBI
X.	Posebna delegacija za skup-
ščino samoupravne stanovanjske skupnosti	/
FANIKA KLINER, ANA LAPUH, MARIJA SKURN-ŠEK, KAROLINA SMREKAR, ALOJZIJA STRANJŠEK, ELIZABETA ŠTAMIC, FRANČIŠKA ŽVEGLIČ
16.	,.POLZELA” TOVARNA NOGAVIC POLZELA - TOZD ŽENSKE NOGAVICE
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
NADA BAHČ, NEVENKA BIZJAK, FRIDA LENIČ, MILAN PALIR, ROZALIJA PAVLIČ, ROMANA RAZGORŠEK, ELZA VASLE
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti
GABRIJELA BREŠAR, FRANCI DOBOVIČNIK, IVANKA GOLAVŠEK, TATJANA MAJCENOVIČ, ALOJZ OŽIR, MARIJA RIBIČ, ZOFIJA VRTNIK
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
ANA HRAŠAR. ANTON OŽIR, MATILDA PARAŠUH, PAVLA POVŠE, IVÄNA TAVČAR, MARIJA TAVČAR, ANA ULAGA
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
FRANC DEBELAK, MILICA GORŠEK, ALOJZIJA GRADIČ, FRANC JELEN, FANI JUG, IVANKA SKORN-ŠEJC, MARICA ŽNIDAR
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
MARIJA CAFUTA, ZLATKO KOLŠEK. MIRAN PUR, LILJANA STERNAD, DRAGICA ŠTADLER, ANA TAMŠE, BERNARDA VODOVNIK
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
GALJOT MARJAN. JOŽE HOČEVAR,' ANTON LEŠNIK. FANIKA ŠTRUKLEC, ANICA TAMŠE, FRANC VASLE, IVAN VIRANT
VII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
ANA DEBERŠEK, MARIJA HLADIN, KATARINA STEPIŠNIK, ŠTEFKA STROŽER, NEVENKA TERŽAN, DRAGICA TURKUŠ, MARJAN ŽAGAR
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
KATICA BLAŽIČ. FRANC OŽIR, HERMINA STEPIŠNIK. JOŽICA STROJANŠEK, DANICA TURNŠEK, LJUDMILA VERBOVŠEK, JOŽICA ZMRZLAK
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
BERNARDA ČIŽIČ, SILVA KOLENC, BERNARD PALIR, ŽARKO PIRNAT. MAJDA ROVŠNIK, MILENA SAMEC, EDITA SLEMENJAK
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
VILI BERIČIČ, ANGELA KUKEC, SLAVA NAJVIRT, ZOFKA RAP, SLAVICA SMREKAR, ŠTEFKA STROPNIK, DORA TKALEC
17.	„POLZELA” TOVARNA NOGAVIC POLZELA - TOZD POMOŽNE DEJAVNOSTI Splošna delegacija za vse SIS
IV. Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostne- VAČIČ, ALENKA PODLUN-ga zavarovanja kmetov	ŠEK, IVAN SPARAŠ, TATJA-
NA VREČIČ, BRIGITA WEISS
FRANC GAJŠEK, VIKTOR GOLAVŠEK, SREČKO HRU-ŠEVAR, IVAN OZIR, MARJAN MASNEC, IVAN PUŠNIK, FRANC STRNIŠNIK, RAFKO ŠPACAPAN, RUDI ŠTAHL, HERMAN TAMŠE, KAREL VASLE, ALOJZ ŽOHAR, JANKO ŽURBI
18.	„POLZELA” TOVARNA NOGAVIC POLZELA - DSSS
I.	Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti
DANIJEL COKAN, ANGELA DIVJAK, HELENA GAJŠEK, JAKA JERŠIČ, MAJDA KRIČEJ, DARKO MLAKAR, MARTINA PLASKAN, MILENA TERGLAV, SONJA VOUK
II.	Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
IRENA DOBOVIČNIK. MILENA GODINIČ, FRANCI HRIBERNIK, FRANC JELEN, JANA MATEK, ANICA PEČOVNIK, MARJETA ŠOŠTARIČ, ANICA VAŠL, ANICA ZLOBEC
III.	Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
IRENA DOBRAVC, JUSTI-KA GOSTEČNIK, MILENA KOVAČ, IVICA PEVEC, TILKA POSEDEL, TATJANA SLATINŠEK, APOLONIJA TOMINŠEK, ALENKA VOD-LAK, MARINKA ZAVAŠNIK
IV.	Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
MIJO BAJO, MARIJA CIZEJ, HEDA ČEPLAK, JANEZ DOBRIŠEK, ALOJZ KUDER, MATIJA KUMER, HEDA LI-KEB, FRANJA VILČ, JOŽICA VOŠNJAK
19.	POHIŠTVENA INDUSTRIJA „GARANT” p. o. POLZELA
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske Kulturne skupnosti
FRANC CVENK L, JOŽE ČAS, MARIJA HERCOG, FRANC STAKNE, IVAN STARC, PLAZNIK JOŽE, PODBREGAR MARJANA
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti
MIRAN BLAGOTINŠEK, DRAGO FUNDA, STANE HRUŠOVAR, ALOJZ KRAM-PERŠEK, MARKO PALIR, HELENA RIZMAL, EDI VEBER
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
MILENA BOVHAN, JOŽE HRIBERNIK, IVAN HUDINA, ZDRAVKO PAVIČ, ZOFKA ZAJC, JOŽE ZBIČAJNII^, MIRA ŽOHAR
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
FRANC GLAVNIK, MARIJA HODŽAR, FRANC KUMER, DRAGO ŠOLINC, VINKO ŠPACAPAN, MIRKO VALENČAK, JOŽE VASLE
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
MOJCA KOROŠEC, RUDI KRAŠOVIC, CVETKA LOVRENČIČ, DRAGO P RESE-KAR, RUDI SEDOVŠEK, IVAN TAMŠE, IVAN TURNŠEK
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
MARJAN GOROPEVŠEK, SLAVKO LESKOVŠEK, JOŽE MASTNAK, BRANKO PIRC, JANEZ POGAČNIK, MATJAŽ ROJNIK, JOŽE ZAVRŠNIK
VII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
JOŽE GERLIH, FRANC GRACL, ROZIKA HROPOT, ŠTEFAN LEBER, VINKO TURNŠEK, FANIKA TURNŠEK, VIDA VEZOČN1K Vlil. Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
JOŽE DUŠIC, MARÌJA JUHART, VIDA MAJCEN, MAR TIN NAJVIRT, MARTIN SKOK, MARIJA STOPAR, SLAVICA TAVČAR
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
BRUNO BIZJAK, CVETKA BOŠNAK, VIKTOR ROKOVNIK, MARJANA KRAŠOVIC, EDITA ŠPARAŠ, ZDRAVKO ŠVAB, FRANC KOLŠEK
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
IVAN BIZJAK, NATALIJA GROBELŠEK, IVAN KOLER, CILKA SOBOČAN, ZVONKO TURNŠEK, STANKO ROMIH, ANGELA VASLE
20.	TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD - TOZD PLETENINE
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
MAJA DIVJAK, DANICA GOLOB, PAVLA KORUN, MARIJA LESJAK, DRAGO NOVAK. PAVLA PIHLER, JOŽICA PREVORŠEK, IVICA TURNŠEK, MARIJA ZMRZLAK
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno-kultur-ne skupnosti
LEON BRODAR, ANTON DOLAR, RUDI EBERLINC, SLAVICA JURKOVIČ, IVAN KAPUS, BERNARDA KOVČE, IVAN RIBIČ, SILVA TOMAN, EMILIJA VRABIČ
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
FANIKA CIZEJ, TEREZIJA FARČNIK, STANISLAVA JANEŽIČ, IDA KOS, MARIJA POSEDEL, MARJAN PUŠNIK, ANICA ROG L, IRENA SKRABAR, BLAŽ ZAGOŽEN
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
ĐURĐA BEŠVIR, STANISLAVA JERMAN, ANICA SE-MERNIK, LEOPOLDINA ŠIBILA, ANGELA TERŽAN, MARIJA TERŽAN, IVANKA ŽAUBI, ANTONIJA ŽNIDAR ŠIČ, IVANKA ŽOHAR
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
BOJAN CIJAN, VILMA JAGER, JOŽE KLANČNIK, MILENA KRIVEC, BOŽI-DARA KOMES, MARTA KRANJC, ŠTEFKA ŠKORJANC, MILENA TAVČAR, MARIJA ŽLIČAR
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
MARIJA ARH, JOŽICA JAKOB', ERIKA KUPEC, NIKOLA MLADENOVIČ, MIRA MOŽINA, ALOJZ ZMRZLAK, ROMAN ZUPANC, IVAN ŽLIČAR, ZVONKA ŽNIDARŠIČ
VII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
MIRO BUKOVC, STANISLAVA DEŽMAR1Č, IRENA DOLINŠEK, SONJA LAZAR, ŠTEFKA KORBER, MIRA KRSNIK, SILVA MERE. ZOFIJA PIDER, SONJA OTAVNIK
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
JOŽICA IILADIN, MAGDALENA MAK, DANICA NOVAK, TEREZIJA PAINKRET, ANA PERGER, ANGELA Pl ŠEK, LJUBICA TURECKI, FANIKA VEBER, MARIJA VEDENIK
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
JOŽE KORUN, ANGELA KRANJC, BARIČA KUKEC, ZDENKA LOKAN. MARIJA RIZMAL, JELKA VIHAR, JOŽICA ZMRZLAK, MARIJA ZABOVNfK, MARJANA ŽAGAR
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
MAKSIMILJANA ANŽLO-VÄR. KRISTINA HERMAN. SLAVICA ILIJEVEC.-MARIJA JELEN. MARJAN KRANJC. SILVA MARINC. LJUBICA RADELJIČ. JANA ROJNIK, FRANC UPLAZNIK
21 TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD - TOZD TKANINE
L Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
JAKOB BREZNIKAR, MILICA CIJAN. JOŽE JERMAN, BOJAN KERŠAN. IVO KOTNIK, ANTON MEDVED. RUDI NÄTEK, JOŽE ROGL, ANA SRNEC
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti
EDVIN JORDAN, MILENA KLASIČ, HORI KOČEVAR, KARLI LIHTENEGER, ANDREJ POTOČNIK. VOJKO SLEMENŠEK, JOŽE TERBEŽ-N1K, ERNEST ZUPANC. MARJAN ZUPANC
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
MARIJA BRINAR, PAVLA KOSMAČ, ANTON LEŠNIK, ANTON PAJNKIHER, IVAN REBERŠEK, ANTON ŠIRŠE, OLGA ŠIRŠE, KARLICA ŠIBILA, DUŠAN VERDEL
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
FRANC BURKELC, FRANC HRIBERŠEK, STANKO JAGER, MILICA KORUN, MARTINA MARČEN, ANTON STEBERNAK, STANKO STE-BERNAK, ZDRAVKO TERNOVŠEK, ANTON TURK
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
JOŽE BRINAR, ALENKA BOZOVIČAR, JOŽE DOBNIK. JOŽE GOROPEVŠEK. DANICA HRIBERŠEK, MARJAN KOMES, ANTON LOBNIKAR, NEVENKA PETRUŠKA, TEREZIJA TISELJ
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
STANKA JEZERNIK, SREČKO KVAS, MANJA LESJAK, MANJA LUKMAN FLIS, DARKO NARAGLAV, DRAGICA SATLER, IVAN ŠKRABE, FRANC ŠKRUBEJ, HILDA ŽABKAR
VII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
JOŽICA AHAC, JOŽE BALOH, AMALIJA BREŽNIK, MARIJA GORJUP, EDVARD KOSEM, MARIJA LOBNIKAR. TILČKA NATEK, JELENA ŠITUM. JANEZ ŽOHAR
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
ERIKA BABIČ, MARTIN CAFUTA, OLGA HRIBAR, JOŽICA LEBER, DANIJELA PAJK, JELENA STANIMIRO-VIČ, ANICA VRHOVNIK, OLGA ZAMUDA. DURDA ZUPANC
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
ROBI BRINAR, ANTON BURKELC, MARIJA CILENŠEK. AMALIJA CUKJATI, BOGOMILA FERME, IVAN LEBER, FRANC SLAKAN. FERDINAND ŠKRABE, TEREZIJA VEGELJ
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
JANKO BRDNIK, FRANC GOROPEVŠEK, EDVARD GO VEK, BREDA KALŠEK, MOJCA PEČOVNIK, DOBRILA STEVIČ, PETER TRATNIK, FRANC ZUPANC, JOŽICA ŽAGAR
22.	TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD - DSSS L Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
JOŽE BRIŠNIK, ROZALIJA DERČA, ANTON HERMAN, DRAGO KUMER. MIRAN NOVAK, MAJDA OGRAJENŠEK, MARIJA PIRC. ZINKA SVET, BRANKO VERK
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti
ZDRAVKO HLADE, ALOJZ JAKOPOVIČ, MARIJA JANŠA, DUŠAN KOSEM, RADOVAN NOVAK, ŽIVO PEČOVNIK, FRANC SLOKAN, IRENA TOMAŽ. SMILJANA ŽUŽA
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
MARTINA GROBELNIK, JOŽICA JORDAN. JOŽE KREŽE, MARIKA MARKON, ROBERT MRAK, DRAGICA NARAGLAV. CVETKA NOVAK, ALOJZ VEBER, JOŽICA VIHAR
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
FRANC DERČA, JOŽE JERMAN, MARIJA KORBER, SREČKO OCVIRK, IVANKA POČIVALNIK, SILVA POTOČNIK, BETKA PREVORŠEK, FILIP SLAKAN, KARLI ŠTORMAN
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
VERONIKA FIŠER, MARTIN JAGER, AMALIJA HRIBAR, VERONIKA KVARTIČ, VOJKO KUPEC, IRENA LUBEJ, ALOJZIJA PEČNIK, IVAN STERGAR, ANDREJA UPLAZNIK
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
IVAN BANKO, FRANC CIZEJ, ZORAN FARČNIK, AGIM KAZAZI, VLADIMIR SKOK, MILAN SUŠAK, MIHAEL ZAGOŽEN, ALOJZ WEICH VRDT, BORUT ŽABKAR
VII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
OLGA DRAGAN, KARLI DERČA, STANKO CILENŠEK, ANTON FARČNIK, VERA JERIN, VIKTOR JUG, VOJKO KALAN, MILICA RIBIČ, MARIJA VEDENIK
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
MARIJA BALOH, MARIJA BUKOVEC, OLGA BUKOVEC, ANICA CVAR, MARTINA KAJTNA, IVAN KRSNIK, MIROSLAVA PIRNAT, ALOJZIJA REBERŠEK, ZDENKA REDNAK
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
MARKO BEŠVIR, SILVA DEBELAK. MAKS DRČA, SONJA KALIŠEK, IVAN KOMPOLŠEK, VINKO KRANJC, ANICA TAVČAR, MARIJA VIRK, NEVENKA ŽOHAR
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
IVAN BRGLEZ, MILENA ČERNE, PAVLIKA HEDL, FRANC KALŠEK, VLADISLAV MAJER, MILENA NOVAK, MELITA PRATNEMER, JANKO PIRC, FRANC STER-NAD
23 AERO CELJE - TOZ KEMIJA ŠEMPETER
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
SILVESTER ČREPINŠEK, MAKSIMILJAN DIVJAK, TATJANA KRAJNC, STANKO SATLER, JOŽICA SEDMI-NEK, ANA SVET, BERTA TOMAN
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti
BOZO CIZEJ, JOŽICA GROBELNIK, DANIJEL KOVAČ, PETER NATEK, VILI PUNCER. MILAN ŠANCA, DANIELA TRAVNIKAR
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
SILVO ANTLOGA, ALBINA CIZEJ, ZLATKA KORUN, FRANČIŠKA KUGLER. FRANC PIKEL. PAVLA’ URANKAR, IVAN ŽOHAR
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
VENČESLAV CESTNIK, DRAGICA DIVJAK, FRANC KOSU, ELIZABETA PARA-ŠUH, ANICA PUNCER, MILO-MIR RADELJIČ, MARIJA ŠU-LER
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
AMALIJA BEZJAK, KAREL CIZEJ, MIRAN ČASL, MARTIN KAČ, ANDREJ KRIVEC, MILENA SMODEJ, JULIJANA ŠTORMAN
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
FRANC BEZJAK, EDVARD HROVAT, MILAN KLANJŠČEK, ANA MELAVC, IVAN RAK, IVAN TOMINŠEK, SREČKO ZUPAN
VII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
JOŽE COTIČ, IVANA ČA-TER, PETER-MARKO CETINA, JURIJ—BRANKO KERT, METKA MAROVT, NEVENKA KOVAČIČ, JOŽICA VALENČAK
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
ANDREJ CESTNIK, VINKO ČREMOŽNIK, IRENA JURJEVEC, BOŽENA KOSU, PETER PODPEČAN, SLAVICA PUŠNIK, MARIJA ŠERE
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
ALOJZIJA AŽNIK, MAKSIMILJAN GRŽINA, MARJAN MARINC, MARIJA OREŠNIK, TATJANA PAVLIČ, STANISLAV VIDMAR, ANTON TEVŽIČ
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
LJUDMILA HRIBERNIK, BOGDAN KAJTNA, MAJDA KRAJNC, JOŽEF LEBEN, JOŽE MARINC, MARJAN STEBERNAK, DANILO ZAGORIČNIK
24.	LIK „SAVINJA” - TOZD POHIŠTVO ŠEMPETER
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
IVAN CVITKOVIČ, FRANC DRAKŠIČ, RUŽA ĐURĐE-VIČ, SLAVKO ŠKAFAR VELE R RAJKO-
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti
PAVEL BIZJAK, LEOPOLDINA KRANJC, FRANC KUČAR, DANIEL PRAŠIČEK, FRANC RANČIGAJ
III.	Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
STANKO JELEN, MARIJA MATIČ, MARTIN ROBEK, IRENA STROPNIK, VINKO
zori:
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega -in pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
KARL KOČEVAR. STANKO KUDER, EUDVIK PLA-
NINC. FRANC POČEJ, ANTON RIGA
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
IGNAC NOVAK, STANKO NOVAK, JOŽE PIŠEK, FRANC RAKUN, BRANKO VRAČKO
VT. Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
ALOJZ GLAVNIK, KARL GOJZNIKAR, JOŽICA HUŠ, ALOJZ KRENKER, DANILO VIDMAJER
VII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
MIRKO GRM, MARIJA
Skrabar, alojz vajn-
CERL, FRANC VERDEL, KAREL VREČAR
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
FANIKA COKAN, JOŽICA KRAMER, VIDA LAH. IVAN TERGLAV, FELIKS VIDOVIČ
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
MARJAN DIVJAK, ZVONKO GRUM, TEREZIJA METELKO, ZDENKA NOVAK, JUSTINA ROBEK
X.	Posebna delegacija za skup ščino samoupravne stanovanj ske skupnosti
ZVONKO GREGORČIČ, MARIJA KORBAR, BRANKO PUSOVNIK, JANEZ SKRABAR, JOŽ E TKAVC
25.	„SIGMA” ŽALEC - TOZD KOVINOOPREMA VRANSKO Splošna delegacija za vse SIS
ANTON DOBNIK, FRANC DOLINŠEK 1L, IVAN DOLINŠEK, ANTON DROLC. FRANC GORIČAN IL, MARTIN HRIBAR, DAMJAN KOS, VIKI KOŠIČA, FRANC KRO-PIVŠEK, JANEZ RAJOVEC, FRANC SEMPRIMOŽNIK. JERNEJ PESTOTNIK, CIRIL VEDLIH
26.	„SIGMA” ŽALEC - TOZD SANITARNE STENE IN MON TAŽA ZABUKOVICA
I.	Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občine telesno—kulturne Skupnosti
SILVA ČULK, DARKO DENŽIČ, VILI FIJAVŽ, VLA DO GUNC, MIRKO KREM PUŠ, JANEZ LOKAN, MLADEN VARGA, ANDREJ ŠTORMAN, BORIS VIRANT
II.	Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupno' sti pokojninskega in invalidske ga zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
FRANC ČADEJ, IVANKA KOVAČ, ANTON PODRE KAR, MARIJA RAMŠAK VIKTOR SKORNŠEK, VLA DO ŠPAJZER, SONJA URI SEK, ANTON VOVK, MILAN Ž1VOLIČ
III.	Združena delegacija zi skupščino občinske izobraže valne skupnosti skupščino ob činske raziskovalne skupnost; in skupščino občinske skupne sti otroškega varstva
FRANC BRECL, EMU GRM, JANKO GROBELNIK. ZVONE JAGIČ, FRANC KO RES, RADO PILIH, ZVONI PIŠEK, IVAN VEDLIN, MAR TIN ŽEBULA
IV.	Združena delegacija z*t skupščino občinske skupnost? socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlo vanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
MARIJA CILENŠEK, NIKO EBERL, HILDA GERM, MIR KO GOMINŠEK, JOŽE JEV ŠENAK, KAREL MAROVI VEKOSLAV NOTERSBERC JANKO PERNOVŠEK, IVAH ŠKOF
27.	SIGMA - DSSS Splošna delegacija za vse SIS
EGON GORŠEK, SLAVK- ' GRČAR. ROZALIJA KIŠK
MARIJA KRALJ. JOŽICA LOBNIKAR, SILVO PAVLIC. IVA POZNIČ, ZDENKA PRH-VORŠEK. IVAN ŠTORKEL. NEVENKA ŠUBELJ, ANICA TRIVAN. JOŽE ZAVRŠNIK, HERMINA ZORENC
28.	DO ZARJA PETROVCE -TOZD LESNA INDUSTRIJA Splošna delegacija za vse SIS
ANTON ARNŠEK. VOJKO CESTNIK. IVAN CRNELIC, BOJAN DERŠEK. CVETKA GOLAVŠEK. TONKA KEREP-ClC. FRANC KOREN. ALOJZ KRIVEC. VELINKA MARINKOVIČ, VESELJKO MARIC, ANGELA PAHOLE, ALBERT SALOBIR. JOŽE VOLAVŠEK
29.	DO ZARJA PETROVCE -TOZD KOVINOOPREMA
Splošna delegacija za vse SIS
DUŠAN AVBERŠEK, HOMAN GOLAVŠEK, VLADKA JUG, VILJEM KOŠENINA, MARTIN KUDER, DANIJEL KLEP, FRANC RAMŠAK, VLADO STJEPA-NOVlC, FRANC ŠPAJZER, ANTON ŠTRAJHAR. FRANC TOMINŠEK, DRAGO VUZEM, DUŠAN ŽGAJNAR
30.	DO ZARJA PETROVCE -TOZD MODNA KONFEKCIJA Splošna delegacija za vse SIS
DRAGICA AMBROŽ, EAN-Cl CILENŠEK, IVANKA DRAME, MANCA KOS, FANCl MEŽNAR, OLGA OŽIR, IRENA PLANINŠEK, ANICA TKAVC, MAJDA TURK, ERNA VELIGOVŠEK, NEŽKA VRBOVŠEK, VIDA VOLF, REZKA ŽUŽA
31.	DO ZARJA PETROVCE -TOZD PLESKARSTVO ŽALEC
Splošna delegacija za vse SIS MARTIN CILENŠEK, ANTON DEBELAK, STANKO GOJZNIK, MARJAN GORŠEK, DRAGO KITAK, FRANC KNAP, IVAN OREŠNIK, JOŽE PAINKRET, RENATO PIRŠ, STANKO PLANINŠEK, JAKOB PAHOLE, FRANC VERŠNAK, IVAN ZORE
32.	DO ZARJA PETROVCE -DSSS
Splošna delegacija za vse SIS MOJCA BOBINAC, MAJDA DOBOVICNIK, BRANKO HRIBAR, JOŽICA KODELA, JOŽICA KOVAČIČ, BERTA KNEZ, JELKA LEBAR, MARIJA MEDVED, ROMANA OŽIR, DRAGICA RAMŠAK, MIRA TOVORNIK, FRANC TRAMŠEK, BOŠKA UGRICA
33.	„MIK” PREBOLD - TOZD KOVINAR IN MIZARSTVO Splošna delegacija za vse SIS
IVAN BOLTE, V KTOR CILENŠEK, FRANC HERMAN, DAMJAN HRIBERNIK, JELKO JURKOVIČ, RUDI KRANJC, STANKO KREGAR, JAKOB KRK, JANEZ LESJAK, ROK MAČEK, DRAGO RIBIC, MARTIN RIBIC, KAREL ZUPAN
34.	„MIK” PREBOLD - TOZD KONFEKCIJA PREBOLD
Splošna delegacija za vse FIS* DORA BEŠVIR, ŠTEFKA CAFUTA, ROZI GMAJNER, MARIJA JERMAN, MILENA MEDVED, JANKO MERC, IVICA OPLOTNIK, ZDENKA PINTER, MAGDA POVŠE, ANGELA PUSOVNIK MARIJA SUŠNIK, JOŽICA TISELJ, DARJA VASLE
35.	IGM „GRADNJA” ŽALEC
I.	Posebna delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti
JAROŠ AUDIC, VINKO CIJAN, ĐURO DIMIC, MILENA HRIBERNIK, MARICA JOŠOVC, MILOJKA KLADNIK, JANA PLATOVSEK
II.	Posebna delegacija za skupščino občinske telesno—kulturne skupnosti
ZVONKA DOLAR, IVO GALIC, ZDENKA KROFLIČ, JOSIP LAPTOŠ, VLADO OCVIRK, FRANC PLASKAN, MLADEN STOJANOVIČ-
IH. Posebna delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti
PETER KAC, IVAN KO-CELI, STANE KROPIVŠEK, MILAN OŽIR, ĐURO PAUKO-VIC, SLAVKO PEČNIK, RUDI SAVINEK II.
IV.	Posebna delegacija za skupščino invalidskega in pokojnin-skega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
IVAN DODLEK, KAROLINA HO LOBAR, JOŽE KUPEC, JOŽE TOPLIŠEK, MAJDA URLEP, MARTIN ZUPANC, VIDA ZUPANC
V.	Posebna delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti
LAZO KARAN, SONJA KUPEC, DRAGO NOVAK, JOŽICA PISTOTNIK, IGNAC PODKORITNIK, ANDREJ SKOK, MARJETA ŽAGAR
VI.	Posebna delegacija za skupščino občinske raziskovalne skupnosti
RAFKO GABERŠEK, ANTON' KRAMAR, JOŽE MASTNAK, ZLATKA OBLAK, PETER PODBREGAR, JELKA SREBRE, MARKO SCHMIDT
VII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva
MARIJA GRILC, IVAN HERMAN, MARJAN JERMAN, MARIJA POSEDEL, BREDA PODBREŽNIK, JOŽICA S ALKO VIC, MARTIN SOBOČAN
VIII.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
HILDA DORNIK, NEĐO GORONJA, MAJDA HERMAN, FRANJA KOBALE, SILVA LENOŠEK, SIMONA PERGER, SONJA TKAUC
IX.	Posebna delegacija za skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje
ZLATKO BIKIC, HENRIK BREČKO, FRANC CIJAN, ALBINA CREŠNOVAR, LJUBICA HLADE, ANTON PEČNIK, MILENA VERDEU
X.	Posebna delegacija za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
MIROSLAVA GERM, FRANC KRIVEC, ALENKA KARTUŠ, MILORAD KOV-JANlC, SLAVKO LUSKAR, VIDA ROMIH, JUDITA ŠTAMOL
36.	GIP „INGRAD” CELJE -TOZD GO ŽALEC
Splošna delegacija za vse SIS .
CAMIL baCimoviC, OBREN DŽOKIC, SILVO HLADNIK, JERNEJ JAVORNIK, MARJAN JOŠT, BRANKO UEPOJA, DRAGO PADER, IVAN PEČNIK, ZLATKO PRISLAN, IVAN SECKI, LUDVIK OREŠNIK, BERTL VASLE, ROBERT ZOFFEL
37.	GIP „INGRAD” CELJE -TOZD LESNI OBRATI GO-MILSKO
Splošna delegacija za vse SIS CVETKA ANDOUŠEK, IVAN BASLE, APOLONIJA BORŠTNER, VINKO HINDEL, MELHIJOR HRIBERNIK, IVAN KOŠENINA, ANTON KOVAČIČ, VLADO OROŽIM, MILAN PINTER, JOŽE ROTAR, EDVARD SORČAN, MARTIN ŠALAMON, JULIJ ZAJC
38.	„NIVO” CELJE - OBRAT PGM VRBJE
Splošna delegacija za vse SIS STANISLAV DRAŽNIK, MARJAN GABERŠEK, BRANKO HLADE, JOŽE LESJAK, IZTOK LESKOVAR, EDVARD KOLMANIČ, ALOJZ KRSNIK, SLAVKO OGRAJ ENŠEK, FRANC PODLIPNIK, IVAN PUNCER, IVAN SITER, STOJAN PENIC, JOŽE ŽNIDARŠIČ
39.	KOTO KOTEKS TOBUS -TOZD INDE PROIZVODNJA VRANSKO
I.	Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skup-
nosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti
franc Cevka, milan
ČVAN, MILAN DROLC, KRISTINA FELICIJAN, ANDREJ KAPUS, ANDREJ KRIŽNIK, JANEZ LAPUH, MARJAN MARKO, JOŽICA MARKUŠ-
II.	Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
IVAN GORIČAN, KATARINA GRABNAR, JULIJANA KOSEM, LJUDMILA KOZ-MEU, MARKO PAVEL, MARIJA PEČOVNIK, MA-, RIJA PEČOVNIK, LUDVIK PIKL, JOŽE PUSTOSLEMŠEK
III.	Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
DRAGICA BERlClC, BRANKA CESTNIK, MAJDA DOLAR, STANKA DOLINŠEK, LUDVIK FLORJAN, JULIJANA JERAM, SLAVICA KRIŽNIK, MARTINA PEK-LAR, MIHAEL PEČOVNIK
IV.	Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
FANIKA DRUŠKOVIC, ALBERT GOLOB, MARIJA IZLAKAR, MARIJA KOSEM, FRANC KRIŽNIK, JANEZ KRIŽNIK, OLGA PODBREGAR, MARIJA RAK, MARIJA VODLAN
40.	DEM - TOZD ELEKTRO-PRENOS PODLOG
Splošna delegacija za vse SIS MARTA DOLAR, STANKO HALUŽAN, IVAN JUG, HILDA KITAK, KATARINA KLINC, FRANC MATKO, CIRIL NOVINŠEK, MILAN PAINKRET, PETER PIKL, JOŽE SEME, JASMIN TUZLAK, BRANKO URATNIK, RUDOLF ZAKONJŠEK-
41.	DES LJUBLJANA - TOZD ELEKTRO CELJE - VZDRŽ. SKUPINA ŠEMPETER
Splošna delegacija za vse SIS FILIP BELOGLAVEC, ANDREJ BRINAR, ANTON BUKŠEK, JANKO MIKLAVŽIN, NEŽA KLANČNIK, FRANC KOKOL, BOŽO KOTNIK, VIKTOR LEŠNIK, JANEZ POCAJT, ROBERT SREDENŠEK, ORLANDO SORDINI, MARJAN TERGLAV, FRANC TERGLAV
42.	DO „AVTOPREVOZ” ŠEMPETER
Splošna delegacija za vse SIS IVAN ARKO, ZVONKA ARSOVlC, BORIS CILENŠEK, NEŽA KAC, MARIJA MUHOVEC, IVAN NOVAK, BOJAN PREDOVNIK, MARIJA PLOHL, SUZANA RAKUN, MARIJA SKOK, BRONJA VEDENIK, MARJAN VODLAN, MILENA ŽOHAR
43.	DO „SAVINJSKI MAGAZIN” ŽALEC
Splošna delegacija za vse SIS KARLI KOLAR, VIKA MALOPRAV, MARIJA MUR, ANDREJ POTOČNIK, ROMANA POTOČNIK, IDA RAN-Č1GAJ, ANICA STRGAR, JOŽICA SVATINA, ANICA TKALEC, PAVLE VOZELJ, MARTINA ŽOHAR
44.	TRGOVSKO PODJETJE „NAMA” LJUBLJANA -TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC
Splošna delegacija za vse SIS MAGDA ANTLOGA, ŽANI CERAR, DARINKA DELEJA, LJUDMILA DURlC, EDI GOLOB, TOMO KALClC, JOŽICA NOVAK, JELKA MAROVT, BRANKO OCVIRK, VIDA PILIH, MARINKA PLEVCAK, JELKA ŠOPAR, IRENA ŽGANK
45.	KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC
Splošna delegacija za vse SIS PETER BERGANT, ZVONKA CIMERMAN, JOŽE JURHAR, IVANfKA KOROŠEC, LEOPOLD OBLAK, BOJANA PODVRŠNIK, ALFONZ PŠENIC, OLGA PUSOVNIK, IDA STEBLOVNIK, IVAN TKAVC, SAŠO TRATNIK, MARIJA VIDEC, MILICA ZUPANG
46.	CESTNO PODJETJE CELJE - TOZD ASFALT KAMNOLOM VELIKA PIRETICA
Splošna delegacija za vse SIS VLADO DOMOfrKOŠ, BRANKO FLORU ANClC, IVAN GRIL, VLADIMIR JOŠT, ANDREJ KRIŽAN, MARJAN LIPOVŠEK, BREDA MIKELN, FRANJO OBREZA, IVAN PLANKL, JANEZ SKO-POREC, MIROSLAV SLATIN-ŠEK, STJEPAN ŠINCEK, MLADEN TOPIC, MILAN TOPLIŠEK, VINKO VINDER
47.	PTT PODJETJE CELJE -TOZD ZA PTT PROMET CELJE - POŠTE V OBČINI ŽALEC
Splošna delegacija za vse SIS MILENA BRAČKO, BOGDAN BREČKO, IVICA BUR-KELC, EMILIJA CERNlC, ALOJZIJA GROBELNIK, MILAN HORVAT, FRANC KOPAČ, JANKO KORES, BOJANA KUDER, ADOLF MARINIČ, JOŽEFA NAREKS, FRANJO PASARIČ, ŠTEFAN PEČOVNIK, FRANC VASLE
48.	SOZD HMEZAD ŽALEC -DSSS IN SOZD HMEZAD ŽALEC - INTERNA BANKA
I.	Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti
BRIGITA BALON, MARIJA CETINA, MILIVOJ DOM-JANlC, BARBARA JANClC, MARIJA IRMAN, IVA KVEDER, SILVA LEBAN, EVA ORAČ, MILENA RAZBOR-ŠEK
II.	Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter starostnega zavarovanja kmetov
VIDA ARNSEK, FRANCKA GRABNAR, MARIJA GRUŠOVNIK, JOŽICA FARCNIK, IKA MARINČEK, JOŽICA OJDANlC, LIDIJA POVSOD, METKA TEVŽIC, IRENA UMBREHT
III.	Združena delegacy a za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
MARIJA GAJŠEK, VERA KAMPUŠ, ZVONKA LEVEC, KATICA NOVAK, MARJANA PAVIC, SILVA PEKOŠAK, BORIS SKALIN, JANEZ TEKA VC, BREDA ŽAGAR
IV.	Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
ANTON AJDIČ, JOŽE
Cetina, jerica janežiC,
JUSTINA JEVŠENAK, CIRILA KLINC, JOŽE MEH, ALOJZ REDNAK, NUŠA ROJC, MILAN UDOVC
49.	SOZD HMEZAD ŽALEC -DO NOTRANJA TRGOVINA
I.	Združena delegacija za skupščino občinske kulturne dcup-nosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti
VINKO BRGLEZ, BRANKO BUKOVNIK, LJUBO GOSAK, MARJAN LORGER, IGOR PETERKA, FRANC ?RE-SEKAR, NUŠA TURK, BREDA ZALOKAR, JOŽE ZIDAR
II.	Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
MARJAN ANŽLOVAR,
VINKO BABIC, ANTON BALON, ELICA DOSEDLA, NATAŠA GOTHE, , DORA LUKACS, STANKO MASTNAK, DAMJANA TERGLAV, MILENA VUHERER
III.	Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
SREČKO CEHNER, IRENA DOLAR, MARJAN FELDIN, SLAVICA GOLOB, DANICA KRULEČ, BOJANA MURA-TOVlC, MARJAN OCVIRK, SONJA ŠMIT, IVO ŽUŽA
IV.	Združena delagacya za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
IVAN BRIŠNIK, JOŽE ČEBULAR, ZLATKA FONDA, ZORKA KOS, KAROLINA KOČEVAR, IVANKA MLINAR, BRANKO STRMEC, BOGO ŠANTL, OLGA VIDEC
50.	SOZD HMEZAD ŽALEC -DO KMETIJSTVO ŽALEC -TOZD KMETIJSTVO LAT-KOVA VAS
I.	Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti
ŠTEFAN HORVAT, ANDREJA HRŽENJAK, FRANC JANC, MARJAN KUPEC, MLADEN MADŽARIC, ANTE MILOŠ, ZVONKO MAROVT, SLAVKO MATKO, JURE NOVAK
II.	Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
IVANKA BORŠTNER, SLAVKO DOVECAR, TEREZIJA KOKOT, FRANC KOS, ANKA LIBER, VIDA RIBIC, FRANC RIZMAL, JOŽE VER-DEV, ALOJZ ZAJC
III.	Združena delegacija za skupščino občinske izobraževalne skupnosti, skupščino občinske raziskovalne skupnosti in skupščino občinske skupnosti otroškega varstva
FRANC DENAC, STANE HRIBERNIK, MARJANA JELEN, SABINA JELENClC, ROZALIJA KOLMAN, IVAN KOVAČ, MATKA LAPUH, ANA MAJCENOVIČ, ERNEST ŽOLNIR
IV.	Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti
FANIKA DROLC, MARJANA ILEŠIČ, BRANKO KOLMAN, FRANC KOLŠEK, AGICA KRANJEC, ALOJZ LIBER, KATARINA RITLOP, FANIKA STANIČ, MIRKO STOJMIROVIC
51.	SOZD HMEZAD ŽALEC -DO KMETIJSTVO ŽALEC -TOZD KMETIJSTVO PETROVCE
I.	Združena delegacija za skupščino občinske kulturne skupnosti in skupščino občinske telesno-kultume skupnosti
BORO KOlC, MATIJA MA-RAKOVlC, MIRA MARTI-NAC, VINKO PAVLINC, SLAVICA REMIH, MARIJA SOLAR, RADIŠA STOJKOVIČ, FRANC TOPOLOVEC, BOŽO VUKRES
II.	Združena delegacija za skupščino občinske zdravstvene skupnosti in skupščino skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov
KATICA BODIŠ, STANKO CERO VŠEK, EVICA FUTAC, ŠTEFAN HROVAT, IVAN LUKMAN, ANTON STRAŽAR, MARIJA ŠLOGAR, ANTON VAŠL, STEVO ZUPANIČ
III.	Skupščina občinske izobraževalne skupnosti, skupščina občinske , raziskovalne skup-
nosti in skupščina občinske skupnosti otroškega varstva HA VA ALIČ, MILAN BURJA, CILKA CEROVŠEK, IVAN GREGUREC, ANICA KRANJC, JOSIP LOVREK, JOŽE MANDELC, OLGA MEŠKO, IVAN PIKL
IV.	Združena delegacija za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva, skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti LJUBO BUDIŠ, STJEPAN FUTAČ, ŽIVANA IVKOVIČ, FRANC KONČNIK, ZVONE LEŠNIK, LJUDMILA LOČIČNIK, STANKO MARKOVIČ, IVAN PINTER, JOŽE PON-GRAČIČ
52.	SOZD HMEZAD ŽALEC -DO KMETIJSTVO
Splošna delegacija za vse SIS MARJANCA ARTNIK, ROZINA DELAKORDA, MAGDALENA HERODEŽ, SONJA HLAČAR, FANIKA KLADNIK, JOŽICA LIKAR, ELA OREŠNIK, BRIGITA ROPO-TAR, ANICA SMREKAR, MAJDA STERNAD, STANKA ŠPORN, ANKA ŠRIBAR
53.	SOZD HMEZAD ŽALEC -DO STROJNA ŽALEC Splošna delegacija za vse SIS
MIROSLAV AGREŽ, ALOJZ AMBROŽIČ, MILAN BREZNIK, BOGDAN CEDE, JOŽE MOHORKO, IGNAC OŽIR, MARJETA PAJTAK, EDI PETEK, VITKO RIBIČ, IVAN REHAR, ALOJZ STEINER, ALOJZ TERGLAV, VILI TURNŠEK
SOZD HMEZAD ŽALEC - DO STROJNA ŽALEC - TOZD STORITVE
Splošna delegacija za vse SIS ANDREJ BOSNAR, ANTON CIZEJ, JOŽE DROBNE, ANICA FLORJAN, IVAN GOLAVŠEK, MIRAN GORENC, IVAN MATKO, KAREL NATEK, IVAN SVETKO, MILIVOJ TE-KAVC, VOJKO TURNŠEK, FRANC VINDER, MARJANA ZALOŽNIK
54.	SOZD HMEZAD ŽALEC -DO EXPORT-IMPORT ŽALEC
Splošna delegacija za vse SIS KRISTINA CIZEJ, MARIJA GROBELNIK, IVAN JELEN, MARIJA JUVANČIČ, BORUT KRAMŽAR, MIRA KOREŠ, ERIH KORUN, MILICA KOVAČ, MARIJA MEH, ERNA SAVINEK, MARIJA SEIBERT, MARTIN VAŠ, MARJAN ŽE-FRAN
55.	SOZD HMEZAD ŽALEC -DO GOSTINSTVO - TURIZEM ŽALEC - TODZ HOTEL PREBOLD
Splošna delegacija za vse SIS MARIJA DIVJAK, MIRO ILIŠINOVIČ, LUDVIK KAČIČ, JOŽE OCVIRK, SLAVICA ODER, IVANKA PIVA-ŠEVIČ, DANICA POTOČAN, MARIJA RAMŠAK, ZDENKA ROBIČ, DARINKA SMISL, VLADKA ŠULAK, ANICA VUZEM
56.	SOZD HMEZAD ŽALEC -DO GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC - TOZD HMELJAR ŽALEC
Splošna delegacy a za vse SIS JULIJANA BONČINA, MILKA BREZOVNIK, ZINKA BRINJEVEC, DRAGICA DOLAR, MAJDA COLARIČ, IRENA CREMOŽNIK, MILENA KAMENŠEK/MARTINA LAZAR, VERA OGRADI, SONJA PEPEVNIK, ZINKA PUCIČ, MARTA VAŠL, ZINKA VE-ZOVNIK
57.	HOTEL GOLDING-RUBIN ŽALEC
Splošna delegacija za vse SIS RUŽICA CIRKOVIČ, MIRA JOVIČ, ACO JOVANOVIČ, MARIJA KLANŠEK, NADA KRSTIČ, ĐORĐE MAJDE-VAC, MIČUH MIRKOVIČ, SLAVOUUB MILOSAVLJEVIČ, MAJDA SEDMINEK, DARKO SUKIČ, MARIJA STEFANČIČ, MIKOVICA VUKOVIČ, STOVICA VUKOVIČ
Nadaljevanje prihodnjič
PIONIRSKI KOTIČEK . . .
RUBRIKA MLADIH — RUBRIKA MLADIH
REKREATIVNI ODMORI NA NASI ŠOLI
# ' ; ;, ' ~ . *' . ,
Že kmalu po začetku šolskega leta se je urnik odmorov spremenil, tako da imamo po tretji učni uri rekreativni odmor.
V začetku je vse teklo kot namazano. Dobili smo urnik tekem med razredi. Vsi smo se zelo navdušili, a se je na žalost zataknilo.
Začela so se negodovanja in to naša Ni se nan) več ljubilo oblačiti telovadne opreme za „tistih 20 minut“, sledili so še prepiri, kdo igra ta teden: dečki ali deklice, itd., itd.
Iz tega se je moralo kaj izcimiti. In res se je. Zdaj dela vsak, kar hoče (če ni tovarišiče v bližini). Nam to ugaja, čeprav smo potem vsi zadihani, ne le tisti, ki bi morali tekmovati/
Nekateri se gredo „za tovarišice“ nevarne igre. Tovarišice in tovariši dobro vedo, da nesreča nikoli ne počiva in največkrat ukrepajo; ko pa odidejo, je vse po starem.
Kako dolgo bo to trajalo, ne vem, vendar se lahko nesreča kmalu zgodi in to komu izmed nas.
KLEMEN KINDLHOFER 8. a razred OŠ Petrovče
POMLAD
Sedim pri oknu in gledam ven. Gledam in gledam. Vse se mi zdi drugačno kot včeraj. Včeraj je bila trava še pokrita z belim snegom, danes pa je že zelena. Kam hudirja je izginil ta mrzli beljak? Poglej ga, šmenta, tjale pod tistole, kako seji že reče, no, aja, breza, saj jo poznate, ne? Ko jo očka prime v roko, tako milo zacvilite, da bi se še komu srce zmehčalo. Pa pustimo to, da se ne bi kdo v hlače podelal pd strahu pred brezovko. Zraven je namreč lepa, nežna rastlinica. Podobna je zvoncu, a ker jè tako majhna in nežna, ji rečemo kar zvonček. Glej, kaj se je zgodilo! Moj očka zopet obrezuje drevje! „To pa res „j nič strašnega,“ boste dejali. Pa še kako strašno je to. Spet bom morata .pobirati dolge, tanke, težke, lahke, čudne, lepe, blatne, čiste šibe. Ko pa bom to naredila, me že čaka drugo delo. Sicer bi to morala narediti že v jeseni, pa saj veste, za take reči ni nikoli časa. Sedaj pa nroräTn hoćeš nočeš pograbiti listje.
Pa naj še kdo reče, da je pomlad prijetna. Za tiste že, ki jo samrTopazujejo.in opazijo samo prijetne strani.	POLONA PÄV! INC
6. b razred OŠ Petrovče
ALI GA POZNATE?
Vedno ima oblečene kavbojke in rad nosi srajco. Je svetlih las in modrih oči.
Njegova „vrlina“ je klepetanje. Zaradi njegovega dolgega jezika ga poznajo vsi tovariši in tovarišice. Vedno klepeta, če ne s sosedom, pa s kom drugim. Če je kdo vprašan, prišepetava tako, da ga slišiš v zadnjo klop. Slišijo pa ga tudi tovarišice, zato ga večkrat opominjajo.
Bila je ura zemljepisa. Vprašana je bila Julija. Tovarišica je postavljala vprašanja, Julija se je trudila odgovarjati. Če česa ni znala, je odgovoril on. Pa ne tako, da bi povedal tovarišici, ampak tako, da je Juliji dopovedoval, kaj naj reče. Odpiral je usta, krilil z rokami in s prsti oblikoval 'črke. Tovarišica je zastavila zadnje vprašanje:
„Naštej glavne pridelke na Kitajskem!“
Julija seje zamislila, zamislil pa seje tudi on.
Nenadoma je rekel:	STANKO PLANTAK
„Jaz bi pa riž jedel.“	7- b razred OŠ Petrovče
NAŠ KRAJ
Ko sem bila stara mesec dni, smo se preselili v Petrovče. Tu imamo v soseski Vrt z novo hišo. To je naselje samih novih hiš. Imamo lepo urejeno okolico, asfaltirane ceste, veliko drevja in cvetic. Manjkajo nam samo hišne številke in ulična razsvetljava.
Petrovče so trg, ki ima svoj zadružni dom, kjer so kmetijska zadruga, samopostrežna trgovina in pošta. Pred pošto stoji telefonska govorilnica, ki so jo postavili lansko poletje. V bližini je železniška postaja, gasilski dom, trgovina, pa seveda tudi frizerski salon, kjer se naše mamice olepšajo. Tudi čistilnica je v Petrovčah. Pomembna je tovarna Zarja, ki se iz leta v leto veča in zaposluje naše starše.
V JPetrovčah pa so pred dvemg letoma dogradili prizidek osnovni šoli. To je za Petrovče velika pridobitev, saj imamo sedaj vsi pouk le dopoldne.	VESNA MAZEJ
Naši najmlajši imajo varstvo v vrtcu.	4 b razred petrovče
SREČANJE Z BIVŠIMI OSMOŠOLCI
Končno je'na naši šoli le prišlo do srečanja osmošolcev z bivšimi osmošolci. Po vseh zaprekah in težavah smo se zbrali v mali telovadnici naše šole.
Potek srečanja je bil razdeljen na tri dele. Prvi je bil kratek kulturni program, ob katerem smo se lahko zelo zabavali (vsak seveda po svoje). Vzdušje je postalo bolj prijateljsko in tako smo se brez težav razdelili v skupine, v katerih je tekel pogovor o usmerjenem izobraževanju.
Pogovor je tekel o vsem mogočem, o „teži“ šole, na katerih so naši „bivši“, o učiteljih s teh šol, o predmetih, kijih ti učijo . ..
Sledil je zadnji del srečanja - ples. Vsi smo ga nestrpno pričakovali. Nekateri so čakali le nanj.
Veseljačenje je bilo imenitno, manjkal ni niti light show (izdelek kompanije Robi -- Mitja).
Glasba je bila dovolj glasna in nas je vse pritegnila v (za nekatere) nori ples.
Tovariš pedagog gaje za kratek čas prekinil, kar smo sprejeli z glasnim neodobravanjem, tako da se je „norenje“ nadaljevalo. Glasba ni utihnila niti za hip, tako da smo bili ob koncu že kar malo utrujeni, a vsi smo si plesa še želeli. Žal podaljška ni bilo in morali smo začeti pospravljati telovadnico:
Srečanje je kljub temu uspelo. Domenili smo se, da sc dobimo spet naslednje leto, takrat bomo mi seveda v drugačni vlogi.
KLEMEN KINDLHOFER 8. a razred OŠ Petrovče
NAŠA BESEDA ’82
Sedmič zapored se že sreču-' jemo mladi kulturni ustvarjalci na NAŠI BESEDI, kjer prikazujemo svoje delo, izmenjujemo izkušnje in mnenja. Vedno poudarjamo, da NAŠA BESEDA ni tekmovanje, ampak pregled in prikaz ustvarjalnih dosežkov mladih kulturniških skupin, zato želimo, da bi se tega tudi resnično zavedali. Kajti v NAŠO BESEDO so enakovredno vključene uprizoritve celovečernih besedil, gledaliških besedil, enodejank, proslav spominskih dnevov, akademij, literarnih večerov, samostojnih nastopov recitatorskih in literarnih ustvarjalcev, vokalnoinstru-mentalnih skupin pop in rock glasbe.
Na Naši besedi 82, ki je potekala od 13. do 16. aprila 1982 na Polzeli in v Grižah, je sodelovalo 21 skupin.
Posebno pozornost velja nameniti tudi razstavi mladih ustvarjalcev, ki so razstavljali svoja likovna dela v likovnem salonu Körnend# na Polzeli. Na razstavi so sodelovali: Jolanda Petek, Uroš Koceli, Roman Ze-lič in Angela Pinter.
I.T.
Mladinska politična šola
za vodstva OO ZSMS
Za uspešno in sprotno vključevanje mladih v razreševanje družbenih vprašanj je nujno potrebno idejnopolitično izobraževanje mladega človeka. Prav s tem namenom je občinska konferenca ZSMS Žalec organizirala za vodstva osnovnih organiza-cij ZSMS v osnovnih šolah, krajevnih skupnostih, aktivih mladih zadružnikov in delovnih organizacij politično šoTo na Reški Koči.
Udeležba ni bila zadovoljiva, predvsem smo pogrešali mlade
OBČINSKO TEKMOVANJE N A TEMO: TITO-REVOLUCIJA - MIR
Kot tradicionalna oblika množičnega idejnopolitičnega izobraževanja mladih je 12. aprila 1982 potekalo občinsko tekmovanje TITO - REVOLUCIJA — MIR na temo „TITOVO OBDOBJE“.
Tekmovanje je množična šola marksistične vzgoje mladih in je organizirano predvsem z. namenom, da bi mlade spodbudili k množičnemu sodelovanju in s tem pridobivanju novega znanja v marksističnLznanosti. Zato se tekmovanje tudi izvaja kot tekmovanje, ki pa je zgolj oblika, ne pa tudi njegov cilj.
Tekmovanje je potekalo po kategorijah in sicer:
I.	kategorija: učenci V., VI., VIL in VIII. razreda osnovnih šol;
II.	kategorija: ostali tekmovalci.
V L kategoriji je prvo mesto zasedel GREGOR ŽIGON OŠ Žalec, drugo - KARLA BOŽIČ OS Šempeter in tretje mesto, ŠERE BRIGITA - OŠ Šempeter. V II. kategoriji je zasedel prvo mestoj PETER JANIČ OO ZSMS Šempeter, drugo ALEKSANDER TURNŠEK - OO ZSMS Ločica in tretje VLASTA SLAPNIK -OO ZSMS Braslovče.
Prvi trije iz I. kategorije in II. kategorije nas bodo 17. aprila zastopal] na regijskem tekmovanju v Šmarju pri Jelšah.
i. t.
zadružnike. Kljub skromni udeležbi, pa lahko trdimo, da je bila skupina udeležencev izbrana iz vrst aktivnih in ustvarjalnih mladink in mladincev, ki so se med sabo dobro razumeli, pozorno sledili predavanjem, kar se je odrazilo tudi v vprašanjih, ki so jih zastavljali predavateljem.
Osrednje teme politične šole so bile:
—	mladinska ura kot socialistična vzgoja mTatTnr
—	metode in oblike političnega dela
—	delegatski sistem v KS in OZD
—	vodenje sestankov
—	podružbljanje SLO in DS ter naloge mladih v obrambno-zaščitnih nalogah
—	vloga in naloge mladih v kmetijstvu
— vloga sindikatov v OZD izvajanje zakona o ZD tei SS o delitvi čistega dohodka aktualne naloge ZSMS v predkongresnem obdobju V okviru politične šole sta bili organizirani tudi javni tribuni na temo mednarodna politična situacija v svetu ter razgovor s političnim aktivom občine o trenutnem gospodarskem in političnem položaju občine.
Organizatorji so za politično šolo izbrali dobre in zanimive terne. Udeleženci so si pridobili precej novega znanja, ki ga bodo lahko koristno uporabili pri svojem nadaljnjem delu.
Ob koncu pa vendarle ostaja vprašanje, zakaj tako slaba udeležba, saj je bila politična šola organizirana prav na pobudo osnovnih organizacij ZSMS!
L TERGLAV
Štafeta mladosti
Širom Jugoslavije si te dni podajamo štafetno palico. ŠTAFETO MLADOSTI, simbol bratstva in enotnosti, enakopravnosti, ljubezni in miru med vsemi, ki živimo v naši samoupravni socialistični Jugoslaviji, pa tudi 'med vsemi narodi sveta. Simboli so mogočni in zgovorni. tako kot je bil tov. TITO.
Letos se bomo spomnili 90-letnice njegovega rojstva. Še vedno živi v nas njegov lik prekaljenega borca, predanega vizionaija in državnika, lik človeka, ki je znal prisluhniti delavcem, kmetom, mladini, ki je bil in bo večno zapisan v zgodovini vsega človeštva.
Mladi smo, v nas je spoštovanje do pridobitev revolucionarnih tradicij. Nihče ne more z besedami opisati občutka v srcu mladinca s štafetno palico v roki. Na tisoče mladih rok jo bo držalo.
Iz rok v roke si jo bo mladina žalske občine podajala v nedeljo, 25. aprila, ko jo bo ob 10.23 v Levcu sprejela od mladih iz Celja. Štafeta mladosti bo pot nadaljevala v Petrovče, Žalec, Šempeter kjer bo ob 10.40 osrednja občinska prireditev.
Glavna nosilka štafete mladosti je Irena Terglav s -spremstvom. Ponesla jo bo na prireditveni prostor v Prebold, Polzelo in v Letuš, nato jo bodo ob 11.40 izročili mladim iz občine Moziije.
Z roko v rokk, s človekom ob človeku, z narodom ob narodu se kujejo bratstvo, enotnost, sreča, ljubezen, svoboda in mir. Naša naloga je, da z delom in dejanji, s silo, ki jo ima v sebi vsaka mladost, uresničimo svoje obljube.
V VRBJU MLADI NE DRŽE KRIŽEM ROK
Mladinci Vrbja so med najbolj delavnimi v naši občini in tudi edini, ki iz leta v leto dvigujejo kvaliteto. Letos praznujejo 10-letnico obstoja in se že vestno pripravljajo na veliko manifestacijo mladih, ki bo v poletnih mesecih, na njej pa bodo sodelovali tudi pobrateni klubi iz Mosta na Soči, Lesc, Ostrožnega, Lave in Ptuja.
E. M.
Iz razgovora z direktoijem Notranje trgovine Ivom Debelakom
Zametek sedanje organiziranosti izhaja iz komercialnega oddelka bivše DO Kmetijski kombinat Žalec. Oddelek je v začetku zaposloval štiri delavce, ki so imeli predvsem nalogo, da nabavljajo umetna gnojila, zaščitna sredstva in prodajajo kmetijske pridelke za Hmezad ter nabavljajo repro-material in investicijski material za hmeljarstvo Hmezada in ostalih proizvajalcev hmelja v Sloveniji. Oddelek je postopoma razširjal program še na kmetijske stroje in odkup gozdnih sadežev. Najprej samo za potrebe Hmezada, pozneje pa je. začel razvijati komercialno dejavnost tudi izven Hmezada. V letu 1970 je bil ustanovljen za potrebe komercialne dejavnosti skromni avto-park s petimi vozili. Leta 1972 je komercialni oddelek prevzel majhno trgovinsko poslovalnico z gradbenim materialom od bivših „Uslug Polzela“. Tako se je komercialna dejavnost razširila tudi na maloprodajo. S trgovanjem na veliko pa se je začela ukvarjati tudi z gradbenim materialom.
Leta 1975 se DE Komerciala, ki je do tedaj delovala v okviru skupnih služb Hmezada, preimenuje in oblikuje v TOZD Notranja trgovina. Glavna naloga je bila oskrbovanje kmetijstva in prodaja kmetijskih proizvodov ter opravljanje prevoznih uslug za potrebe Hmezada in navzven. Ob ustanovitvi TOZD je bilo zaposlenih 58 delavcev, največ jih je bilo v transportu in v predstavništvih, ki so pred ustanovitvijo TOZD ustvarili 132 milijonov celotnega prihodka.
Kolektiv si je zadal smel program za razširitev trga in za krepitev svoje materialne baze. Tako že v letu 1976 prevzame novozgrajeno tržnico v Žalcu, v
letu 1977 pa že zgradi največjo kmetijsko blagovnico v Žalcu. Z intenzivno obdelavo tržišča se iz leta v. leto povečuje prodaja in razširja prodajni program.
V	letu 1979 se je TOZD Notranja trgovina reorganizirala v DO Hmezad Notranja trgovina, ki ima naslednje TOZD:
TOZD Veleprodaja
TOZD Maloprodaja
TOZD Transport ter
DSSS
V	TOZD-ih se razvija specializacija po oddelkih in tako vse temeljne organizacije povečujejo načrtovani obseg poslovanja z indeksom od 140 — 170 letno. Iz leta v leto se veča tudi krog kupcev in dobaviteljev, ki vedno bolj zaupajo Hmezadovi Notranji trgovini.
Hmezad — Notranja trgovina danes
DO Hmezad — Notranja trgovina sestavlja pet TOZD in DSSS. Skupno je zaposlenih 260 delavcev, ki so v letu 1982 ustvarili 240 S milijard celotnega prihodka in 16 milijard dohodka. Hmezad — Notranja trgovina ponuja kupcem širok asortiman cCa 20.000 različnih proizvodov in je specializirana za oskrbovanje kmetijskih zadrug in kmetijskih proizvajal-, cev, vrtičkarjev in obrtnikov.' Z intenzivno obdelavo tržišča si je Hmezad — Notranja trgovina pridobila pri kupcih in dobaviteljih veliko zaupanje. S kupci in dobavitelji ima poleg Hmezadovih DO sklenjenih še preko 100 samoupravnih sporazumov o prihodkovnih odnosih. Temeljne' organizacije so v DO specializirane in tesno medsebojno povezane. Posamezne TOZD opravljajo naslednje glavne naloge:
TOZD Veleprodaja oskrbuje preko svojih specializiranih delovnih enot kmetijske organizacije, tehnične trgovine, obrtno dejavnost in industrijo s
Martin Koželj s sinom Vikijem ob novem traktorju
Marta
Miha Blažič
kmetijskimi re promateriali, investicijsko opremo, s stroji in strojno opremo, z rezervnimi deli, gradbenimi materiali, barvami in laki, sredstvi za varstvo pri delu, žitaricami in s kmetijskimi pridelki. S tem programom je TOZD VP nosilka pri oskrbi v SOZD Hmezad.
TOZD VP je zastopana na celotnem jugoslovanskem prostoru. Prodajo štiri preko specializiranih komercialistov, potnikov in komercialistov na terenu.
TOZD Maloprodaja
TOZD je najbolj poznana po blagovnici Hmezad — Hmezad in tržnici v Žalcu. Maloprodaja si je posebno zaupanje kupcev pridobila po širokem in dobro založenem asortimanu v blagovnici. Dnevno obišče blagovnico Hmezad preko sto kupcev iz ožje in širše okolice ter tudi iz drugih republik. Kljub splošnemu padcu prometa v trgovini na drobno, beleži naša Maloprodaja iz leta v leto večji fizični obseg prodaje. V letošnjem letu nameravamo prodajo še razširiti v nadstropje blagovnice in povečati asortiman ter s posodobitvijo in razširitvijo prodajnih površin ustvariti večjo preglednost nad blagom in tako čim bolj ustreči kupcem.
TOZD Transport
TOZD Transport opravlja prevozne usluge z lastnim tovornim parkom. V zadnjem času pa se vse smeleje vključuje v	organizacijo transporta.
Prevzema kompletne prevozne usluge za posamezne OZD, ki jih kvalitetno opravlja v cestnem prometu s svojimi in najetimi vozili ali po železnici.
TOZD Sadeks
je temeljna organizacija, ki je nastala sl.l. 1982 iz TOZD Veleprodaja. Sadeks je predelovalna temeljna organizacija, ki izbira, odkupuje, dodeluje in predeluje gozdne sadeže, polže, zdravilna zelišča, jagodičevje in koščičasto sadje. Svoje proizvode plasira predelovalni industriji. Vse bolj se uveljavlja v izvozu in to na konvertibilno področje. Sadeks ima organizirano odkupno mrežo za zbiranje blaga domala v vseh predelih Jugoslavije.
TOZD MEGA
Tudi Mega je nastala kot TOK šele sl.l. 1982. Glavna naloga je organizacija proizvodnje z individualnimi obrtniki. S TOK-om Mega sodelujejo združeni člani, ki so usta-
Slavica Toplak
novitelji TOK-a in pogodbeni obrtniki. Trenutno sodeluje v TOK-u preko 100 obrtnikov iz 14 občin. Dejavnost v TOK-u je specializirana in vključuje obrtnike, ki delajo na kmetijskem programu, obrtnike, ki delajo na programu galanterije in tiste, ki opravljajo usluge kot proizvodne storitve.
DSSS
Strokovne službe opravljajo vsa tehnično strokovna dela za TOZD-e, za katere je smoterno, da so skupno organizirane.
(računovodstvo, avtomatska obdelava podatkov, finančna operativa, splošni posli, kadrovski posli itd.)
Jutri
Hmezad Notranja trgovina je postala iskana in priljubljena organizacija. Prevzela je določeno mesto in delež nka tržišču, ki ga mora še utrditi in povečati. Vse dejavnosti še bolj razviti. Predvsem bo potrebno dogratiti nove dejavnosti kot so Sadeks in Mega.
Sadeks bo potrebno v večji meri usmeriti v izvoz s proizvodi višje stopnje dodelave in predelave. Poleg zbiranja blaga, bo sledilo organiziranje proizvodnje surovin v lastni ih koopera-
cijski proizvodnji. Pri Megi bo sledil proces podružbljanj obrtne proizvodnje z jasno tržno usmerjeno proizvodnjo, ki mora zamašiti vrzel uvoza, pospešiti prodajni program in se pojavljati z določenimi proizvodi tudi izvozu. S trgovsko ^javnostjo pa želimo v Žalcu ustvariti veliki prodajni center (Veleprodaja in Maloprodaja), kmetijsko tehničnega blaga, ki bo privabljal širok krog kupcev na veliko in malo, ne samo iz ožjega temveč iz širšega jugoslovanskega področja. Dosedanja stopnja ponudbe (Veleprodaje in Maloprodaje) je solidna osnova za širok koncept prodajnega centra. S predvidenim odkupom zemljišč okrog dosedanje blagovnice in skladiščno upravne stavbe, kije rezervat za razširitev dejavnosti Notranje trgovine, bo nastal z dokončno izgradnjo eden največjih blagovnih centrov tovrstnega programa v državi. V sklopu je predvidena tudi nova tovarna zdravilnih zelišč. Skladiščne kapacitete pa se bodo morale širiti tudi južno od železnice v Žalcu, še zlasti za blago, ki je vezano na vagonski transport (umetna gnojila, gradbeni material) in v Vrbju za sezon-
Franc Rezar — vodja TOZD Maloprodaja
sko blago ter za posebne vrste blaga. V Vrbju bo sledil poleg skladiščnih kapacitet tudi razvoj transportne dejavnosti in proizvodnje obrti.
Hmezad Notranja trgovina bo obvladovala poleg Hmezadovih OZD tudi širše področje in si prizadevala povečati delež na tržišču. Še posebno pa se bo vezala s samoupravnimi sporazumi v prihodkovne in tudi dohodkovne odnese s proizva-jaki in s kupci. Tudi v naslednjih letih bo povečala fizični obseg poslovanja. Pri notranjem poslovanju se bo kadrovsko in organizacijsko krepila.
Ponudba in postrežba v očeh potrošnikov
Obiskali smo blagovnico Hmezadove notranje trgovine v Žalcu in pobarali kupce, kaj menijo o ponudbi blaga in ustrežljivosti prodajalcev. Takole so odgovorili:
Jože Črmugelj, Ljubljana: „Sem šofer in če me pot zanese v Žalec, največkrat stopim v Hmezadovo blagovnico in pogledam, kakšna je ponudba. Danes sem kupil žarnice za hladilnik. Iskal sem jih že v Ljubljani jn Kranju, pa jih niso imeli. Še sreča, da sem jih dobil tukaj. Prodajalci in prodajalke so ustrežljivi, zato rad obiskujem to trgovino.“	#
Tone Strnad, avtoprevoznik: „Čeprav nisem od tukaj, se vsakič, ko pridem v Žalec, ustavim v Hmezadovi blagovnici. Dobro je založena z blagom in v njej dobinr stvari, kijih v drugih trgovinah zaman iščem. To pot sem želel kupiti garnituro keramike za kopalnico in stranišče v zeleni barvi. Trenutno je nimajo, a so mi obljubili, da mi jo bodo preskrbeli in da se lahko čez teden oglasim in jo vzamem. Vem, da marsičesa ni,
Anton Strnad
vendar je velico odvisno od pripravljenosti in iznajdljivosti trgovcev, da poskrbijo za iskano blago.“
Anton Sevčnikar. Topol-ščica:
„Sem klepar in v tej trgovini dobim marsikaj, kar potrebujem. Rekel bi, da je blagovnica dobro založena, pa tudi ustrežljivost prodajalcev je na mestu.“
Zakonca Uratnik sta iskala in našla orodje za vrt. Dejala sta, da je blagovnica dobro založena in da se trgovci trudijo ustreči kupcem. Ge kaj potrebujeta, redno prihajata. Všeč jima je tudi lokacija in notranja razporeditev trgovine.
Martina Koželja in njegovega sina Vikija smo posneli ob novem traktorju, ki sta ga kupila. Kmeta sta, zato traktor potrebujeta. Martin Koželj: „Imava stari traktor, ki je že dotrajan in tako sva morala kupiti novega. Nanj sva čakala pol leta, stane pa 255 tisoč dinarjev. Še sreča, da sva ga dobila. Sicer pa je danes vsa
Tone Sevčnikar
kmetijska mehanizacija draga, a kaj hočemo. Sin Viki pa se je jezil, ker traktor ni opremljen z napravo za priljučke. „No, to bomo že uredili, glavno je, da sva dobila traktor!“ je pribil oče. Bilje očitno dobre volje in potlej sta sedla za traktor in se odpeljala.
Miha Blažič iz Metleč pa je otipaval novo prikolico za avto. „Dolgo sem jo iskal, tale tu pa je kar pravšnja. Kupil jo bom. Sicer pa večkrat obiskujem to blagovnico. Rekel bi, da imajo trgovci dober posluh za potrebe nas potrošnikov ...“
In še ob robu naše ankete pomenek s Slavico Toplakovo, kije vodja oddelka v blagovnici. Enkrat je bila tu, drugič tam, ko je za kupce iskala želeno blago. „Trudimo se, da zadovoljimo kupce. Če nam kdaj kakšega blaga zmanjka, potrošnika napotimo v trgovino, kjer želeno blago še imajo. Ža-vedamo se, da tudi to sodi k solidni postrežbi, in kupci to znajo ceniti..
Tk. L.
Jože Črmugelj
Družbeni pravobranilce svetuje
Veno Satler
ODGOVOR NA VPRAŠANJE „KAJ SE DOGAJA V MONTANI“
Za delovno organizacijo Montana Žalec je značilno, da v vsem obdobju od ukinitve zabu-kovških rudnikov do danes ni dosegla vidnejših rezultatov pri svojem razvoju. Res je, da so obstajale mnoge zamisli o nadaljnjem razvoju, ki pa žal zaradi denarnih sredstev, pa tudi premajhne prizadevnosti odgovornih in strokovnih delavcev, nikoli niso bile v celoti uresničene. Tudi izvedena samoupravna organiziranost na začetku leta 1980 ni prinesla bistvenih premikov v izboljšanju gospodarskega položaja delovne organizacije. Položaj pa še otežujejo zaostreni pogoji gospodarjenja pri nas in v svetu.
Od obeh TOZD se je v najtežjem položaju, znašla Zaloška gorica, ki po svoji tehnološki opremljenosti iz leta v leto nazaduje. Tako nizka produktivnost dela in slaba prodaja proizvodnje nujno vplivata na doseganje boljših poslovnih rezultatov, kar se nujno odraža v nizkih osebnih dohodkih in o slabšanju delovnih pogojev. Sredstev za razširjeno reprodukcijo v Zaloški gorici že nekaj let sploh ne ustvarjajo.
Glede na to, da so obstajali sprejeti sklepi o nadaljnjem razvoju TOZD Zaloška gorica, ki naj bi zagotavljali večjo socialno varnost delavcem več ali manj le pri obljubah, so delavci začeli vedno bolj izpostavljati odgovornost vodilnih delavcev TOZD in DO, kakor tudi družbeno poltične skupnosti. Določeno nezadovoljstvo so delavci nad svojim položajem v Zaloški gorici izkazali tudi s krajšo prekinitvijo dela v preteklem letu, ki je bila pravzaprav odgovor delavcem DSSS, da do povečanega izplačila osebnega dohodka niso upravičeni, ker si niso dovolj prizadevali za izboljšanje položaja v Zaloški gorici.
Se na eno značilnost velja opozoriti. Namesto da bi delavci v obeh TOZD utrjevali svoj obstoj preko trdne delovne organizacije, so v medsebojnih odnosih več ali manj zasledovali svoje ozke „tozdovske“ interese. Tako se v odnosih med obema TOZD ne uresničujejo v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO skupno dogovorjeni cilji. Sicer pa je to tudi objektivno otežkočeno, če gre za TOZD s povsem različnimi
dejavnostmi. Da se skupno dogovorjeni cilji ne uresničujejo, potrjuje tudi dejstvo, da se delavski svet delovne organizacije v enem letu ni niti enkrat sestal. Tako je bilo delavcem v obeh TOZD onemogočeno, da preko svojih delegatov zagotovijo usklajevanje interesov na ravni delovne organizacije, hkrati pa tudi ugotavljanje odgovornosti za neizvrševanje dogovorjenih nalog.
Ob navedenem dejstvu se seveda zastavlja vprašanje odgovornosti posameznikov, organov in organizacij v Montani Žalec. Ali naj iščemo odgovornost pri predsedniku DS, ki je sicer pred enim letom predlagal, da se ga razreši funkcije, vendar do razrešitve ni prišlo; ali poslovodnih organov DO oz. TOZD, političnih organizacij, organa samoupravne delavske kontrole in ostalih vodilnih delavcev. Zaradi tega ker organi upravljanja /liso opravljali svojih nalog v tem obdobju, so prav gotovo nastopile, motnje v samoupravnih odnosih.
Na tem mestu velja omeniti še sklepe volilnih konferenc OOZK v TOZD in DSSS v preteklem letu, da se morajo takoj sestati vsi komunisti na posebni problemski konferenci z nalogo, da opredelijo idejnopolitična izhodišča za rešitev težkega gospodarskega položaja, zlasti v TOZD Zaloška gori--ca, ki pa žal še do danes niso bili uresničeni.
Ob ugotavljanju takih dejstev se seveda zastavlja vprašanje, kakšen naj bi bil izhod iz tega položaja. Možnosti je verjetno več. Najbolj sprejemljiva je verjetno tista, ki bi delavcem zagotovila večjo socialno varnost z vključitvijo v novo organizacijsko obliko in sicer glede na povezanost proizvodnega procesa. V to pa naj bi bila v bodoče usmerjena tudi prizadevanja občinske družbenopolitične skupnosti.
IN KAJ MENI IZVRŠNI SVET?
Izvršni svet občinske skupščine je obravnaval rezultate gospodarjenja za leto 1981 in trenutno stanje v Montani in med drugim sprejel naslednja stališča:
Doseženi rezultati gospodarjenja v letu 1981 niso realen pokazatelj dejanskih razmer v Montani. Plan za leto 1982 ni realen (še zlasti ne v TOZD Zaloška gorica) za doseganje takšnega prihodka, da bi poslovali brez izgub. Za to je plan nujno potrebno koregirati. Montana nima potrebnih strokovnih kadrov za realizacijo razvojnega programa, za kar morajo nemudoma poskrbeti. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije morajo v sodelovanju s kadrovsko službo pri skupščini pripraviti temeljito oceno dela vseh vodilnih delavcev in sprejeti ustrezna stališča. V Zaloški gorici morajo nemudoma začeti izvajati ukrepe za večji fizični obseg proizvodnje in prodajo proizvodov. Zato pa bo potrebno zagotoviti sredstva za nabavo najnujnejše strojne opreme.
©
800-letnica Žalca
Osrednji odbor za pripravo aktivnosti ob praznovanju 800-letnice Žalca je sprejel obsežen program, ki pa je v veliki meri tudi stabilizacijsko naravnan. Mnoge aktivnosti so bile namreč načrtovane v rednih programih organizacij in društev in zanje tudi predvidena finančna sredstva.
Pododbor za ureditev mesta bo skrbel za obnovo pročelij zgradb, zelenic in nasadov. Hortikulturno društvo, ki letos slavi 20-letnico obstoja, vodi izgradnjo spominskega parka maršala Tita z zasaditvijo 88 dreves in mestnega parka.
Žalec ima bogato kulturno tradicijo, dejavnost je močno razvita tudi danes, čeprav mesto nima ustreznega kulturnega doma. Zato si prizadevajo, da bi ob tej pomembni obletnici položili temeljni kamen za izgradnjo kulturnega doma, imenovanega po Edvardu Kardelju.
Kulturna skupnost pripravlja izdajo pete številke Savinjskega zbornika, v vsebini pa bo dan poudarek zgodovinskemu razvoju Žalca, razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Zvrstilo se bo več razstav, med njimi gospodarska razstava. Teden malega gospodarstva in razstava Žalec skozi čas.
Kulturne prireditve bodo potekale skozi vse leto, strnjeno pa ob Taborskih kulturnih dne-
vih v mesecu septembru. Poleg razstav, koncertov in likovne kolonije bo Svoboda Žalec pripravila opereto Planinska roža. Prav tako bodo skozi vse leto potekale športne prireditve, pomembnejše pa v mesecu maju in septembru. TVD Partizan Žalec bo ob tej priliki skupaj s Turističnim društvom izdal prospekt mesta Žalca.
Turistično društvo pripravlja folklorno in zabavno prireditev „Žalska noč“ s prikazom izvedbe drugega slovenskega tabora v Žalcu.
Omeniti velja tudi srečanje pionirjev gasilcev Slovenije in Hrvatske, ki bo konec maja v Žalcu. Zvrstila pa se bo še vrsta drugih prireditev, s katerimi želijo obogatiti proslavljanje 800-letnice Žalca. Osrednji odbor se je odločil za izdajo spominkov s simbolom obletnice.
USPEŠEN KONCERT ŽALSKEGA ZBORA
V okviru prireditev ob 800-letnici Žalca je moški pevski zbor Svobode pripravil samostojni koncert. Številno občinstvo je bilo zadovoljno z nastopom zbora, ki z leta v leto dosega vse kvalitetnejši razvoj. Dober obisk pa je gotovo naj-lepše priznanje pevcem za vložen trud. Pokrovitelj koncerta je bila Notranja trgovina Žalec.
Zaloge materialov v Zaloški gorici so precejšnje, cementarne so odkupile le polovico.
SPOMLADANSKI POŽARI
Ob nastopu spomladanskega sušnega obdobja smo bili priča mnogim požarom, ki so jih povzročili neprevidni občani. Gasilci so morali posredovati kar šestkrat; uničenih ali poškodovanih je -bilo štiri hektare travnih in gozdnih površin. Skupna škoda je bila ocenjena na 100.000 dinarjev.,
Čeprav je narava že ozelenela in se je s tem zmanjšala nevarnost požarov, želimo ponovno opozoriti na nevarnost spomladanskih požarov in požarov ob sušnih obdobjih, saj gre v večini primerov predvsem za človeški faktor, za neprevidnost, pa tudi malomarnost.
Požarno so najbolj ogrožene prisojne lege, kjer se trava in
Janez Meglič prejema rlato plaketo ZKO
Amaterska kultura
je množična
V zadnjih dneh marca je bil v dvorani kulturnega doma Svoboda v Libojah letošnji občni zbor Zveze kulturnih organizacij žalske občine. V kraju z bogato kulturno tradicijo so kulturna društva ocenila svoje delo v preteklem letu in si postavila naloge za naprej.
Vsi udeleženci so bili mnenja, da je amaterska kultura v naši občino dosegla velik razmah. Kvantiteta je zadovoljiva, poskrbeti bo treba «a za večjo kvaliteto. V preteklem letu je delovalo v žalski občini 26 odraslih in 18 osnovnošolskih zborov. Pevci so pripravili 21 samostojnih in 17 skupnih koncertov ter sodelovali na proslavah in prireditvah. O vse večjem razmahu lahko govorimo tudi ha področju instrumentalno glasbene dejavnosti. Poleg zabavnih in narodno zabavnih ansamblov skrbijo za veselo razpoloženje v občini štirje pihaini orkestri ter tamburaški skupini v Libojah in Grižah. V dvanajstih krajevnih skupnostih skrbijo za razvoj kulture dramske skupine, ki so pripravile devet celovečernih del in tri enodejanke; sodelova-le so na prireditvi Naša beseda'
81 in pripravile nekaj gostovanj.'* Zelo lep napredek je dosegla
tudi likovna dejavnost. Poleg razstav v Savinovem salonu so bile razstave tudi v hotelu Prebold in v razstavišču Komenda na Polzeli. Razstave likovnih amaterjev so postale kvalitetnejše, hvale vredno je tudi dejstvo, da si obiskovalci likovnih razstav lahko ogleduje-' jo vse manj kičastih stvari.
Nekoliko manj pohvalnih besed si zaslužijo naše kinematografske predstave. Prevladujejo komercialne in nekvalitne predstave, ki prav gotovo ne prispevajo k dvigu splošne kulturne ravni naših občanov.
Udeleženci občnega zbora so pretresli še delo knjižnic, dejavnost šolarjev na kulturnem področju in se zavzeli za tesnejše sodelovanje s pobratenimi občinami in kulturno izmenjavo. V lanskem letu je bilo precej pestro sodelovanje z zamejskimi Slovenci, za kar si bodo naše kulturne skupine prizadevale tudi v letošnjem letu.
V zvezi kulturnih organizacij je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Po trinajstih letih uspešnega dela Janeza Megliča, je vodstvo Zveze kulturnih organizacij prevzel Milan Lesjak.
1. Jelen
Živahna kulturna dejavnost na Vranskem
Na poziv Hortikulturnega društva so se prostovoljnega dela pri ureditvi mestnega parka udeležili mnogi občani in delovni ljudje iz žalskih kolektivov
D r ii/ h e n a sa m o/ase itn
podrast najbolj posuši. Zaradi vetrov, ki odnašajo iskre in tleče ogorke, je nevarnost požara še večja. Res je, da je potrebno spomladi opraviti čiščenje teh površin, vendar ne s požiganjem, saj postanejo tla zbita, propustna za vodo in izredno siromašna, primanjkuje pa jim tudi organskih snovi. Med pogostimi povzročitelji požarov so tudi otroci, največkrat pa odvrženi Cigaretni ogorki in nedeljski izletniki, ki po končanem pikniku slabo pogasijo go-rišče.
Naj ta zapis zaključimo z naslednjim pozivom: „VARUJMO VELIKO BOGASTVO GOZDOV PRED POŽARI IN DRUGIMI POVZROČITELJI ŠKODE!“
jk
Čeprav so statistični podatki suhoparni, pa ugotovitev, da je bilo v lanskem letu v Domu kulture preko 23.000 obiskovalcev, le nekaj pomeni. To še tembolj, ker skoraj šest let niso bili dani pogoji za razmah kulturne dejavnosti. To pa predvsem zaradi tega, ker stari dom ni bil več uporaben, gradnja novega pa se je zavlekla.
Čeprav je objekt skromen, zadovoljuje potrebam kraja, kar kaže tudi obisk posameznih prireditev. Seveda beležijo najboljše rezultate filmske predstave. V okviru prosvetnega društva deluje več sekcij, med katerimi je najuspešnejši pevski zbor. V lanskem letu se je predstavil s samostojnim koncertom z naslovom Naša pesem in je bila ta prireditev ena najbolj obiskanih. Seveda pa je pri tem prispevalo svoje točke tudi šolsko kulturno društvo in glasbena šola. Svoje znanje pa so pevci pokazali tudi na občinski reviji na Gomilskein.
V kraju ni minila proslava, v kateri ne bi sodelovali prosvetni delavci. Pohvalno je tudi dejstvo, da se je po dolgem' premoru ob proslavi 40-letnice vstaje predstavila tudi dramska skupina z enodejanko Mati.
Kulturni delavci na Vranskem si želijo medsebojne povezave. Tako so imeli v gosteh pevski zbor iz Bilčovsa ter
folklorno skupino iz Dobrle vasi na Koroškem. Takšnih stiskov si še želijo, vendar tudi v okviru občinskih meja ter s sosednjimi društvi v občinah.
Prav tako je bila ena izmed osrednjih prireditev proslave ob 150-letnici rojstva Frana Levstika. Ker kutlurni dom obeležuje njegov spomenik, je bil tej prireditvi dan še večji poudarek.
Seveda pa so bili aktivni tudi v ostalih sekcijah: knjižničarstvu, muzealstvu ter podobno. Seveda pa kljub uspehom s stanjem niso zadovoljni ter v'bodoče načrtujejo še obsežnejšo dejavnost. To je bilo razvidno tudi iz razprave ter programov, ki so jih sprejemali ns letni konferenci.
Tako bodo med drugim ustanovili še nekatere nove sekcije. Kaže pa se tudi želja po filmski vzgoji ter o organiziranju razgo-v<Stov po posameznih kulturnih prireditvah.
V,
Iz programa je torej razvidno, da je še veliko možnosti za popestritev kulturnega življenja na Vranskem. Tudi dejstvo, da so bile opravljene določene kadrovske popolnitve, pomeni, da bo ta dejavnost beležila še večji razmah. Vsekakor pa si želijo, da bi pri posameznih akcijah še bolj kot doslej priskočila na pomoč tudi kulturna skupnost.
\ FRANCI IZLAKAR
Predan gasilstvu
Tovarna - njen drugi dom
Marija Božič nadzoruje delo mlade delavke
Tisti, ki hoče biti dober gasilec, mora to biti z vsem srcem. Tak je prav gotovo naš sogovornik Fjanc Jelen, ki se je gasilstvu zapisal že leta 1947. Že od rane mladosti je bil družbeno politično aktiven, prekalil pa sc je kot partizan med NOB. Pri gradnji proge Šabac - Sarajevo so pomagale tudi njegove roke; bil je komandant.
Kot gasilec je France začel od začetka. Toda njegova zavzetost ga je vodila naprej. Neprestano je skrbel za svoje izpopolnjevanje in pozneje tudi za izpopolnejvanje svojih so-tovarišev. Prevzemal je številne funkcije. Kar osem let je bil predsednik občinske gasilske zveze, 12'let pa poveljnik občinske gasilske zveze. Pri svojem delu je naletel seveda tudi na številne ovire. Moral se je
spoprijemati z mnogimi, ki niso mogli ali hoteli razumeti pomena dobro »organiziranega gasilstva. Tudi doma, v družini, ni bilo vedno lahko. Številne obveznosti so ga pogosto zadrževale od doma in včasih povzročale hudo kri. Kljub vsemu je njegova ljubezen do gasilstva ostala neomajna. Morda njegove besede o tem še največ povedo: „Gasilec sem, ker sem to hotel biti in hočem biti. Ko bi se vsi zavedali, da gasilstvo niso le povorke in parade, temveč predvsem pomoč ljudem v najhujši stiski, pa tudi številne vaje in priprave ter udarniško delo, bi nas bilo več in manj bi bilo tistih, ki na nas gledajo skoraj pomilujoče. Laže bi tudi primaknili sredstva, ko zbiramo za nakup opreme in podobnega.”
V.	tem je gotovo mnogo resnice. Tradicija gasilstva v naši občini je zelo dolga, pa vendar je še veliko takih, ki pravega pomena gasilstva še niso doumeli. Tega se prav zavemo šele tedaj, ko je omejen in pogašen požar, ko so s skoraj nerazumljivo požrtvovalnostjo v zadnjem hipu rešena življenja. Franc Jelen to razume že zelo, zelo dolgo, zato je gasilec in zato je živo njegovo geslo: V službi ljudstva - na pomoč!.
Dan za dnem, leto za letom, že 35 let zapovrstjo se Marija Božič vrača na delovno mesto za statve v delovni organizaciji Juteks Žalec. Hrup približno osemdesetih strojev ji pomeni del vsakdanjika. Nanj se jc že tako navadila, da ga niti ne zazna več. Obiskovalcu, ki prvič vstopi v veliko dvorano, v kateri iz številnih statev prihaja juta, se ob neznosnem'hrupu zazdi nemogoče, da bi tukaj vzdržal dalj časa, kaj šele toliko let kot Marija Božič. Sama meni, da so ti stroji postali del nje in jih je kot takšne tudi sprejela.
Že pri petnajstih letih se je morala zaposliti. V družini s petimi otroki ni bilo možnosti nadaljnjega šolanja. Prišla je v Juteks, kjer je dva meseca delala v šivalnici, nakar so jo premestili v tkalnico. Prav dobro se spominja, kako je bilo takrat. Imeli so polovico manj strojev, opravljala je le dva-tri izmed njih, razsvetljava je bila slaba, nobenih garderob, malico si je postavljala kar ob stroj, izza katerega je v času malice potegnila skromen prigrizek, največkrat kos kruha in jabolko, malo postala in nadaljevala z delom. Danes je vse drugače, vendar tudi sedaj mladi le težko
dolgo vzdrže za statvami. Zato se Marička, tako ji sodelavci pravijo, vedno znova srečuje z novimi sodelavkami in jih kot inštruktorica uvaja v delo. Žal ji je bilo za vsako izmed njih, ki ■jo je vpeljala v delo, pa je nato odšla. Pa ne zato, ker je vedno znova morala učiti nove in nove, boleče je bilo zanjo spoznanje, da drugim stroji ne pomenijo toliko kot njej. Zanjo je bila
tovarna pač njen drugi dom. Vedno je skrbela za pravilno vzgojo mladih delavcev, vključila se je v delo samoupravnih organov.
Poleg skrbi in dela za družino pa je v prostem času našla veselje - za sodelovanje v pevskem zboru delovne organizacije. Pa tudi sicer sprejme vsako delo, ki se ga loti, s čutom odgovornosti. O tež-
kem delu, ki gaje opravljala vsa ta leta in je fizično zelo naporno, razmišlja, da ne bi bilo prav, če bi se delovna doba žensk podaljšala na 40 let, saj bi bile s tem najbolj prizadete tekstilne delavke.
Marija Božič je tik pred tem, da bo po 35 letih dela za statvami zapustila delo v tovarni in se upokojila. Prav nič ji ni videti, da se bo še v ietošnjem letu srečala z Abrahamom. Morda je k temu prispevalo tudi to, da je v življenju našla majhno veselja prav v delu, ki jo je bogatilo in izpopolnjevalo. Težko pot tkalke je opravila z zavestjo, da je opravljala delo, ki ni bilo enostavno in lahko in mu ni vsak kos,, ona pa je vzdržala.
Kljub temu, da ne bo več vsak dan prihajala v tovarno, meni, da bo še obdržala stike s sodelavci, če ne drugače, pa takrat, ko bo delovna organizacija pripravila srečanja z upokojenimi delavci. Ta so v Juteksu že dolgoletna in ustaljena navada in pomenijo trdno vez med bivšimi delavci in organizacijo, ki dosega prav v zadnjih časih izredne rezultate, ki so plod tudi minulega dela nekdanjih delavcev.
VLADKA CEROVŠEK
Vključevanje šole v združeno delo
V
Vrtec v Šempetru
Osnovna šola Ljuba Mikuš Žalec že nekaj let uspešno sodeluje z organizacijo združenega dela strojno industrijo SIP Šempeter—TOZD Tovarno kmetijskih strojev.
Z uvajanjem usmerjenega izobraževanja moramo tudi učencem OŠ s prilagojenim programom zagotoviti celovit sistem poklicnega izobraževanja. Vsak učenec naj bi se izobraževal in usposabljal do stopnje, ki jo lahko doseže glede na telesne in duševne sposobnosti, da bi z izobraževanjem in usposabljanjem pridobil ustrezno znanje za opravljanje enostavnih del in nalog, razvil delovne navade ter ustrezno stopnjo socialne prilagodljivosti za enakopravno vključitev v delovni proces in družbeno skupnost.
Že sarr\a tehnična 'vzgoja v OŠ s prilagojenim programom obsega graditev in oblikovanje cele vrste splošnih in posebnih navad ter spretnosti. Predvsem razvija ročnost učencev, splošne delovne navade, navade tehnične narave kot so montaž-ne-ir. demontažne operacije preprostih tehničnih naprav, konstrukcij strojev, rokovanje z orodji in stroji za ročno in strojno obdelavo materialov.
Ob učnih temah se učenci seznanjajo z ustreznimi poklici in delovnimi razmerami v raznih zaposlitvah.
Vse bolj prihajamo do spoznanja, da je odnos do dela odvisen od različnih dejavnikov. Predvsem je pomembno to, kako je učencem delo predstavljeno in cilj dela. Rezultati dela, kadar so hitro vidni, še posebej močno motivirajo učence in jim dajejo novih spodbud.
Vsa ta dejstva nas vodijo k povezovanju z delovnimi organizacijami, posebne možnosti povezovanja pa nam daje COŠ.
Ena izmed oblik povezovanja je tudi občasno delo v delavnicah organizacije združenega dela SIP Šempeter.
S	to obliko dela smo pričeli v drugem polletju letošnjega šolskega leta. Učenci 8. razreda se pod vodstvom učitelja TP Željka Sevnška vsak torek odpeljejo v OZD SIP Šempter, kjer poteka delo v delavnici od 9. do 12. ure, nakar se vrnejo v šolo, kjer jih čaka kosilo in nato nadaljujejo delo do zaključka COŠ.
Delo v delavnici je organizirano tako, da vzbuja zanimanje učencev. Učenci so predhodno
seznanjeni z namenom dela, vedo tudi, čemu bodo uporabljali proižvod, ki ga bodo izdelali v delavnici, vedo tudi to, da se mora posameznik podrejati interesom skupine, čeprav mu delo ravno najbolj ne ustreza. Kadar je učencem in učitelju potreben še dodaten strokovni nasvet, priskoči na pomoč inštruktor delavec iz proizvodnje.
Ob tej obliki dela si šele pridobivamo izkušnje in ideje, ki nam bodo pri načrtovanju družbeno potrebnega dela v naslednjem šolskem letu še kako dragocene.
Prepričani smo, da bo naše sodelovanje s SIP-om uspešno tudi v bodoče. Zato bi ob tem radi izrazili vse priznanje in iskreno zahvalo za razumevanje strojni industriji SIP Šempeter — TOZD Tovarni kmetijskih strojev, zlasti pa vodstvu kadrovske službe.
S povezovanjem take dejavnosti in vključevanjem šole v združeno delo bo celodnevni osnovni šoli omogočeno, da v polni meri uveljavlja družbene vzgojnoizobraževalne smotre.
MARTINA BEVC
pod streho
Vrtec v Šempetru, ki se gradi iz sredstev občanov III. in IV. samoprispevka, v teh dneh že dobiva svojo pravo podobo. Visok dimnik, ki so ga zgradili v zadnjih dneh, naznanja, da bo precej velika kuhinja brez težav zadovoljila okrog 160 lačnih otroških ust. Otroci naj bi zasedli vrtec že v septembru. Dosedanji vrtec je lahko sprejel le 70 malčkov, ostalim pa se z novimi prostori ne bo potrebno več voziti na Polzelo, Prebold, Žalec in drugam. Vrednost del, katera opravlja mariborski Mar-
les, bo znašala 45 milijonov din, s samoupravnim sporazumom pa so k financiranju pristopili SIP, Aero, LIK in Hmezad in s tem zagotovili še dve igralnici več. Skupno bodo imeli kar 8 igralnic, vrtec pa bo lahko v jasli sprejel 45 malčkov od 160 otrok.
Dokončan naj bi bil že do konca julija, režijski odbor pa si bo do otvoritve prizadeval, da bi skupno s krajani kar najbolje uredili okolico vrtca ter s tem omogočili otrokom karseda prijeten drugi dom.
KURIRČKOVA TORBA
V našo občino je 23. aprila prispela kurirčkova torba, kjer so jo od mladih iz mozirske občine sprejeli pionirji iz Letuša. Nato je pot nadaljevala po skrivnih poteh do Braslovč in po vseh krajevnih skupnostih naše občine. Povsod so ji mladi pripravili prisrčen kulturni program. 4. maja pa jo bodo v Lokah pri Taboru sprejeli mladi iz zagorske občine.
T. T.
GASILSKO SREČANJE
Več kot 1800 mladih gasilcev iz Slovenije in Hrvaške se bo 30. maja zbralo na 15. tradicionalnem srečanju, ki bo tokrat v Žalcu. Dopoldne se bodo pomerili v tekmovanju, si ogledali gasilski muzej in nekatera društva. Osrednja slovesnost pa se bo pričela popoldne ob 14. uri, kjer bodo najboljšim ekipam podelili pokale in priznanja. Zborovanje bo na stadionu v športnem parku Žalec.
T. T.
PRIDNI MLADINCI
Mladi na Polzeli so se v tem mesecu udeležili več delovnih akcij. Tako so pomagali članom hortikulturnega društva pri sajenju vrtnic pri spomeniku NOB in čistili planinski dom na Gori Oljki. V okviru praznovanja OF in 1. maja pa bo tradicionalni pohod na Goro Oljko. Dan pred prvim majem bo v Seneku kresovanje in proslava.
Pogovori o vzgoji
VZROKI KRIZE	DRU-
ŽINSKE VZGOJE
Ugotavljamo, da je vzgoja v današnjih sodobnih družinah, posebno v predšolskem obdobju, pomanjkljiva.	V ob-
dobju, ko smo odraščali, se naši starši posebej z vzgojnimi vprašanji niso preveč ukvarjali, pa smo odrasli brez večjih vzgojnih spodrsljajev. Kje so vzroki ia današnjo krizo družinske vzgoje?
Življenje v današnjih sodobnih družinah se v mnogočem razlikuje od življenja družin nekoč, to je v obdobju našega otroštva. Družina je štela več članov. Ponavadi je bilo v družini večje število otrok. Otrok ni bil deležen le pozornosti roditeljev, temveč še cele vrste dru-
gih: babice, dedka, brata, sester; tudi ljudje v neposredni soseski so mu nudili varno in toplo zavetje. Celo domačim živalim so otroci lahko izkazovali ljubezen in sočutje.
Čeprav se starši niso posebej ukvarjali z vzgojo, so se otroci vzgajali ob njih in drugih ob delu. Ker matere v večini niso bile zaposlene, otroci niso bili ločeni od njih. Taka družina otroka ni prikrajšala za toplino, nudila mu je varnost, ki jo v otroštvu še kako potrebuje.
Pa poglejmo današnje življenje v sodobnih družinah! Ah niso otroci v večini prikrajšam ali celo oropani topline, ki jo je včasih nudilo družinsko življenje? Družine so maloštevilne, roditelji zaposleni. Otroci so ločeni od staršev tudi
/
po deset ur na dan. Ko se starši vrnejo z dela, ni časa, da bi se posebej posvečali otrokom. Tako so ti prepuščeni sami sebi, pozpeje pa ulici, soseski, vrstnikom. Nekateri starši v zameno za pomanjkanje ljubezni kupujejo otroku dragocene igračke. Ljubezen jim izkazujejo na ta način, da otrokom dovolijo vse, kar se jim zahoče. Tako mnogi otroci, ki imajo svoje kotalke, kolesa in dragocene igrače, odraščajo tako, da še ob vstopu v šolo ne vedo, kaj je prav in kaj ne. Taki otroci tudi kasneje v šoli ne slišijo nobenega opozorila več. Nekateri starši pa, posebno kadar so 'slabe volje, otroke za prestopke hudo kaznujejo, pretepejo - drugič pa spet otroci lahko počenjajo vse, kar se jim zahoče. Tudi televizijske oddaje lahko gledajo pozno v noč. Vse to se pogosto dogaja v naših družinah. Otrok pa je ob takem načinu vzgajanja izgubljen in. oropan tiste prave ljubezni, ki naj bi mu jo starši nudili. Danes v vzgoji ni mogoče uspeti, če se otroku v pred-
šolskem obdobju in seveda tudi kasneje, ne bomo dovolj posvečali. Pomembna je vloga očeta pri vzgoji otrok, saj se z vzgojo
še vedno največ ukvarjajo matere. Te ure niso izgubljene, to jé najbogatejša dota, ki jo nalagamo za mlado bitje.
Otroku je potrebno izkazovati čimveč prave ljubezni in pozornosti. Starši naj kar največ časa izrabijo za sprehode in za neprestane pogovore z otroki. Če se starši ukvarjajo z otrokom, naj se posvete le njemu, naj si ne nalagajo poleg še kopico drugih opravil, saj se čuti otrok kaj hitro psihično odrinjen.
Brez hrane in nege otrok ne more živeti, brez prave ljubezni pa ne bo mogel postati človek.
Brez nje postane duševna okrnjenost, ki se kaže lahko pozneje v vedenjskih motnjah šolarjev, v odurnosti, sadizmu, krajah ali celo v umorih. Z drugimi besedami rečeno: pri vzgoji otroka, predvsem v zgodnjem otroštvu, je družina nenadomestljiva. Triletna starost pa je že normalna, da otrok začne poleg vzgoje v družini, dobivati tudi sistematično vzgojo v vrtcu.
Prof. pedag. VERA ŽUŽEJ
ODBOJKARJI ŠEMPETRA PRVI V SLOVENIJI - Odbojkagi Partizana Šempeter, ki so pred dnevi zaključili tekmovanje v slovenski odbojkarski ligi, so razveselili številne simpatizeije te igre, ki v naši občini dobiva vedno večji razmah. V odločilni tekmi .za naslov prvaka Slovenije so se v Novem mestu pomerili z ekipo Partizana Črnuče in po težki borbi zmagali 3:2. S to zmago so si priborili tudi vstop v drugo zvezno odbojkarsko ligo. Za velik uspeh gre pohvala vsem igralcem, pa tudi vodstvu društva in treneiju Janezu Štormanu. Na sliki stoje od lève proti desni: Jelen, Račnik, Kladnik, Kajtnerm, Mlakar, Lazar, trener Štorman; čepe: Kuger, Slogar, Božič, Cilenšek in Janič. Vsem v imenu našega uredništva iskrene čestitke!	TONE TAVČAR
PONOVNO NA ODPRAVO V BIH
V dneh ko to poročamo, so preboldski jamarji že gostje jamarjev iz hercegovskega mesta Trebinje. Tja so se podali z namenom, da raziščejo nekaj jamskih objektov in stem doprinesejo svoj delež pri raziskovanju še neraziskanih področij tega dela naše republike. Lanskoletna odprava je izredno dobro uspela, zato pričakujejo, da tudi letos uspeh ne bo izostal. Vsekakor pa bodo še poglobili stike s tamkajšnimi speleologi, kar je nedvomno za razvijanje bratstva in edinstva med jugoslovanskimi narodi bistvenega pomena. Na pot so se odpravili 23. aprila predvidoma pa se bodo vrnili 2. maja. Poleg raziskav jamskih objektov okrog Trebinja bodo svoje raziskovalne želje skušali potešiti tudi v Jami Vjeternici na Popovem polju, kije kljub turističnemu izkoriščanju še vedno skrivnostna in zanimiva za speleologe. O njihovem delu in življenju na odpravi pa kaj več v naslednji številki.	DAR—
AKTIVNOST PLANINCEV
Planinsko društvo Žalec je za leto 1982 sprejelo bogat program dela. Program obsega poleg izletov po domačih vrhovih še dva izleta v hrvaško gorje: v Koprivniško gorje in Velebit. Obsega pa tudi tekmovanje v orientaciji. Veliko izletov je povezano z zgodovinskimi dogodki iz NOB, zato planinci tudi obiskujejo takšne kraje.
V	okviru praznovanja prvomajskih praznikov bodo organizirali
27.	aprila tekmovanje v orientaciji, na predvečer 1. maja kresovanje, na sam praznik dela pa prvomajsko slavje na Bukovici.
J.	JURHAR
ZMAGA ŽALSKIH KARATEISTOV
Žalski karateisti so se udeležili prvega kola ekipnega regijskega tekmovanja v karateju, na katerem sodeluje šest ekip in sicer: iz Celja, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice, Rogaške Slatine, Šentjurja in Žalca. Naši karateisti so se v prvem kolu pomerili z ekipo Slovenske Bistrice in zmagali z rezultatom 7 : 3. Za žalsko ekipo sta zmagala Mirko Hudovernik in Ferdinand Šorli, Branko Leber in Ranko Bogunovič sta se borila neodločeno, med tem ko je Boris Stojakovič izgubil proti odličnemu Petru Germu, sicer vodji nasprotne ekipe. Na tekmovanju sta se pri izvajanju kat in samoobrambne tehnike izredno izkazala pionir Branko Cimperman in mladinka Štefica Žerjav.	SILVO MARIČ
OBČINSKO PRVENSTVO ŠŠD
V	Grižah je bilo občinsko prvenstvo ŠŠD v streljanju z zračno
puško. Nastopilo je okrog 100 mladih strelcev iz vseh popolnih osnovnih šol občine. Rezultati za pionirke posamezno: 1. Mojca Fedran 132 krogov, 2. Danica Turnšek 101, 3. Vikica Dvanaj-ščak 100 krogov (vse OŠ Grize); ekipno: 1. OŠ Griže 333 krogov, 2. OS Žalec 191, 3. OŠ Prebold 180 krogov itd. Pionirji posamezno: L Peter Okorn (Griže) 136 krogov, 2. Inko Hanžič (Vransko) 128, 3. Iztok Muhedinovič (Griže) -123 krogov itd.; ekipno: 1. OŠ Grize 365, 2. OŠ Prebold 295, 3. pa OŠ Žalec -288 krogov.	T. TAVČAR
KOTO • kolek« tobus • proizvodno In trgovsko podjetje n. sol. o. Ljubljana,
TOZU Inde • proizvodnja n. sub. o.
63305 Vransko 136, tel.: (063) 724 000, 724005 kov. servis: 724012, tg: Inde Vransko, ž. r.: 50750-601-19420, žel. postaja Žalec
Komisija za delovna razmerja
KOTO—TOZD INDE, proizvodnja n. sub.
Vransko
o-
objavlja prosta dela in naloge
SNAŽILKE
Pogoji:
dokončana osemletka in en mesec delovnih izkušenj ali nedokončana osemletka in šest mesecev delovnih izkušenj
Za navedeno delo in naloge je določeno enomesečno poskusno delo.
Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: KOTO -TOZD INDE Vransko z oznako „Komisiji za delovna razmerja“.
Objava velja do zasedbe prostih del in nalog.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 15-dneh po sklepu samoupravnega organa.
Strelstvo v naši občini
V naši občini obstaja osem strelskih družin z več kot 600 včlanjenimi strelci, vse pa so združene v občinski strelski zvezi. Njihovo delo je usmerjeno po občinskem, republiškem in lastnem družinskem programu, ki zajemajo razna tekmovanja, izobraževanje lastnih kadrov in usposabljanje mladih za različne akcije. Občinsko strelsko zvezo financira telesno-kultuma skupnost, sredstva pa se razdelijo na posamezne družine, vendar so tako skromna, da zadostujejo le za nabavo tarč in municije ter za stroške občinskih tekmovanj. Za vse ostalo pa sredstev zmanjka. Tako si morajo strehi tekmovalci sami kupovati naboje in orožje, kar prav gotovo ni v navadi pri ostalih športnih panogah. Žal v naši občini tudi ni pokritega
strelišča za zračno puško. Strelstvo ima vse večji pomen v okviru splošnega ljudskega odpora, saj se z njim spoznavajo starejši in mlajši. Ob boljših pogojih dela pa bi lahko dosegli večjo kvaliteto, večjo množičnost ter boljšo strokovno in fizično pripravljenost za potrebe splošnega ljudskega odpora.
Kljub težavam in pomanjkanju pa nekatere strelske družine zelo dobro delujejo. Med njimi je tudi strelska družina iz Griž, ki posveča veliko skrb mladim in kvalitetnim strelcem. Tako so imeli prav ti na letošnjih občinskih in regijskih tekmovanjih s serijsko zračno puško največ uspeha, trije njihovi strelci pa se bodo udeležili tudi republiškega tekmovanja s serijsko zračno puško.
KAROL GREŠAK
Pohod na Dobrovlje
V začetku marca je bil že tretji planinski pohod na Dobrovlje k spomenikom NOB. Udeleženci so se zbrali v Letušu. Pohodna kolona je od tod krenila mimo Foršneija na Podgorski hrib (722 m) in se sputila k spomeniku padlih pri Sv. Urbanu. Tu je bila skromna svečanost, na kateri so sodelovali učenci osnovne šole Polzela V imenu ZB je mladim spregovoril Franc Radišek iz
Braslovč. Pohodniki so se nato napotili proti domu na Dobrovljah, vendar je bil ta žal zaprt. Čaj so skuhali . pohodnikom Ramšakovi, hrana pa je bila iz nahrbtnikov.
Pohoda se je udeležilo več kot 450 udeležencev, predvsem mladih. Planinsko društvo Polzela je poskrbelo za vodstvo pohoda in za poseben spominski žig.
B.	J. v
Odbojkarji Šempetra
prvi v Sloveniji
Kaj veš o prometu?
Pod tem naslovom je bilo tudi letos organizirano občinsko tekmovanje, na katerem so sodelovale ekipe vseh devetih šol. Tekmovalci so se pomerili v reševanju prometnih testov, v spretnostni vožnji, na koncu pa še v spretnostni vožnji na avto-poligonu v Šempetru. Kljub slabemu vremenu, so se tekmovalci zelo izkazali. Med ekipami petih in šestih razredov so se najbolje odrezali šolarji iz Braslovč, sledili so jim šolarji iz
Polzele in Griž. Med učenci sedmih in ošmih razredov pa so bili najboljši prav tako iz Braslovč, nato iz Šempetra in tret-jeuvrščeni iz Griž. Republiškega tekmovanja „Kaj' veš o prometu“ se bo iz naše občine udeležil Marjan Pustoslemšek iz Braslovč, ki je od vseh dosegel največje število točk. Na zaključku tekmovanja je vsaka sodelujoča šola za nagrado prejela pony kolo.
ZDENKO PUNCER
ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE - Planinsko društvo Polzela je pod pokroviteljstvom TKS Žalec organiziralo orientacijsko tekmovanje „Bezovec 82“, ki se gaje udeležilo 51 ekip s 153 tekmovalci. Progo, ki je bila speljana od Braslovč po obronkih Dobrovelj do Letuša, sta odlično pripravila planinska vodnika Stane Štorman in Božo Jordan. Po posameznih starostnih skupinah so najboljše rezultate dosegli: pri pionirjih je bila prva ekipa OŠ Šempeter, drugo in tretje mesto pa so zasedli učenci OŠ Polzela; pri mladincih je bila prva ekipa PD Prebold, druga PD Polzela in tretja TŠ Celje; pri članih pa je bila prva ekipa JK Cmi Galeb iz Prebolda.
T. TAVČAR
220 smučarjev na Golteh
Zaradi pomanjkanja snega v dolini se je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Žalcu odločila in pripravila občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu na Golteh. Nastopilo je kar 220 tekmovalcev in tekmovalk iz 28 organizacij združenega dela. Rezultati pri mlajših članih: 1. Karl Satler (VIO Žalec)—1.00,43;	2. Branko
Hriberšek (Minerva)—1.01,88;
3.	Srečko Zupanc (Aero Šempeter)—1.02,07 in 4. Uroš Kragl (Obrtniki)— 1.02,78.
Ekipno:	1. Nama Žalec—
3.21,97, 2. Ferralit—3.23,17, 3. Aero Šempeter—3.23,28,	4.
Hmezad—3.24,61 in 5. Juteks—3.24,63. Starejši člani: 1. Janez Mežnarič-55,30, 2. Jože Praprotnik—55,44 (oba Juteks), 3. Rafko Mlakar (DPO)—55,53, 4. Vlado Vrtač-
nik (GG. Vransko) 55,98 in 5. Ivo Volk (Minerva) - 57,04 Ekipno: 1. Juteks-1.10,74, 2. DPO—SIS—PM Žalec— 1.14,58, 3. Minerva 1.16,50, 4. TT Prebold—2.02,21, 5. Elektro Šempeter—2.02,47 itd. Veterani:	1. Vili Viđali
(Nama)—53,86, 2. Jože Rojnik (Hmezad) -57,90, 3. Jože Ku-čer (SO Žalec)—1.00,00, 4. Franc Pinter (SIP Šempeter)— L00,13, 5. Niko Tratnik (ZD Žalec) 1.01,14; ekipno: L SIP Šempeter—2.08,02, 2. ZD Žalec -2.12,44, 3. SO Žalec -2.13,84, 4. DEM Podlog-2.24,65 in 5. TT Prebold 2.34,96. Članice:	1. Marija
Urankar (SM Žalec)—56,12,_2. Marija Satler (VIO Žalec)—57,80, 3. Breda Zalokar (Hmezad)—59,13, 4. Anita Pavlič (ZD Zalec)-59,20, 5. Zvonka Dolar (Gradnja) 59,31 itd.
T. TAVČAR
NATEČAJ „INOVATOR ŽALEC 1981“
Občinska raziskovalna skupnost Žalec objavlja razpis
o podelitvi nagrad in priznanj „Inovator Žalec 1981“
1.	Za nagrado „Inovator Žalec 1981“ lahko kandidirajo delavci, zaposleni v občini Žalec, ki so v letu 1981 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva.
2.	Kandidate za nagrado lahko predlagajo:
—	komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD oz. DO
—	delavski sveti TOZD ali DO
—	družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbor za stabilizacijo na vseh ravneh
—	društva DIATI, LT, DIT
—	strokovna društva in
—	posamezniki.
3.	Prijava mora biti napisana na anketnem listu, ki je v prilogi tega dopisa oziroma se dobi na skupnih službah SIS Žalec.
4.	Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj „Inovator Žalec“ bo občinska raziskovalna skupnost Žalec podelila
I.	za množično inventivno dejavnost pet priznanj z denarnimi nagradami (8.000, -, 7.000, , 6.000,—,
5.000,	—, 4.000,- ) in pet priznanj
II.	razvijanje in uvajanje nove proizvodnje in poslovanja -tri priznanja in denarne nagrade (8.000, , 6.000,-,
4.000,	-)
III.	raziskovalno delo tri priznanja in denarne nagrade (8.0Ó0, , 6.000,-, 4.000,-)
5.	Prijave zbira do 15. maja 1982 občinska raziskovalna skupnost Žalec, Kardeljeva ulica 12.
6.	Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v javnih sredstvih obveščanja.
7.	Yse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na občinski raziskovalni skupnosti Žalec pri tov. Francu Vidmarju, tel. 710 070 ali pri tov. Janku Kaču, tel, 710-889.
V uredništvu smo se odločili objaviti različne stare posnetke, ki označujejo razvoj Žalca. Tokrat objavljamo Občinski odbor žalske trške občine v letih 1911—1913. Posneta je bila ob 20-letnici županstva Josipa Širce in ob njegovi proglasitvi za častnega občana trga Žalec. Josip Širca je prvič predsedoval občinski seji dne 11. 2. 1894, kmalu za tem (v avgustu istega leta) pa so na občinski seji postavili zahtevo po slovenskih paralelkah na državni gimnaziji v Celju. Na tej seji je bil za častnega občana trga Žalec proglašen Janez Hausen-bichler. Pod njegovim vodstvom je bila na občinskih sejah večkrat podana zahteva za ustanovitev meščanske šole v Žalcu, ki je bila leta 1913 tudi ugodno rešena. V času, ko je bil župan, so v Žalcu uredili kanalizacijo,
#0#♦#♦♦i
tlakovali so nekatere ulice, obnovili so občinsko hišo, zgradili farno cerkev, novo osnovno šolo, hmelj amo in elektrarno. Bil je tudi med ustanovitelji zadruge „Hme-ljama“ (1902), prav tako pa tudi načelnik domačega
gasilskega društva in ravnatelj savinjske posojilnice. Napisal je „Vežbenik“ slovenskega poveljevanja v gasilstvu. Dne 28. 12. 1913 je bil izvoljen za častnega občana trga Žalca.
F. JEŽOVNIK
Nekdanji žalski imenitniki, med katerimi je v prvi vrsti v sredini tudi Josip Širca.
Ni lepšega kraja
Do sedaj smo že večkrat obiskali spodnji del naše doline. Tokrat pojdimo na Vransko in Dobrovlje. Vransko je bilo v drugi polovici 19. stol. najmočnejši kraj na ozemlju sedanje občine. Že leta 1880 je imelo 687 prebivalcev, Žalec jih je imel takrat le 608. Cerkev v kraju se v neki latinski listini omenja že leta 1129, kar je dokaz, da je bila tudi zelo stara naselbina, sicer pa to dokazujejo tudi izkopanine in jantar-";ka cesta. Plošči na Vranski pošti sta bili postavljeni kot spominski obeležji za rekonstruirano „belo“ cesto v letih 1720 in 1727, kije povezovala preko Trojan Dunaj s Trstom. Zgraditi jo je dal Karel VI., ki seje leta 1728 peljal po njej.
Na bivši občinski hiši je grb trga, v katerem je vrana. Stara ljudska pravljica pripoveduje, da je bilo tu nekoč jezero, na katerem so se zbirale vrane, zato - Vransko. Tam, kjer je bilo jezero prekopano, so nastale Prekope, kjer so brodarili čez jezero, so nastale Brode, v Čep-ljah pa so se baje zbirale čaplje. Šaljiva verzija pa pravi, da so prebivalci Prekope kopali prekop, prebivalci Cepelj pa so jih čepe opazovali za grmovjem,' zato Čeplje. Grb so avstrijske oblasti potrdile leta 1868, leto kasneje pa je začela na Vranskem delovati narodna čitalnica.
Kaj pa Dobrovlje? Tu je 26.
10.	1941 divjal prvi frontalni boj z okupatorjem. Obsežno planoto je včasih pokrival dob (staroslovansko ime za hrast), od tod tudi ime Dobrovlje. Marsikateri spomenik stoji na njihovih tleh. Tu je Tiha dolina, s spominom na borce Bračičeve brigade, nato spomenik padlim partizanom teh krajev, spomenik, ki opozarja na kurirska pota, na mozirski strani pa so Štrukljeve pečine, kjer je bila pomožna bolnica.
Tudi lip, teh starih spominov slovenstva, je veliko. Samo na Čreti jih je šest in so enake starosti kot ona na Vranskem, ki jo je v spomin na_ svojega brata Lojzeta zasadil Žaunkov Gašper - tesar. Taje umrl pred 80 leti kot „zakotni pisar in postopač“, vendar kot posebno marljiv in sposoben učenec obče osnovne šole Vransko. Z velikimi gmotnimi težavami so ga starši poslali v celjsko gimnazijo, kjer je maturiral. Študija filozofije ni končal, veliko pa je prispeval k razvoju slovenske stenografije.
Toliko o krajih, za katere je francoski filozof, ki je že pred 300 leti potoval iz Pariza, preko Švice in Severne Italije čez Trojane, na Trojanah dejal, da tako lepega kraja ni srečal nikjer na svoji poti, kot ga lahko občuduje tu.
F. J.
RIBJA
RESTAVRACIJA BO KMALU ODPRTA
Gostinski lokal Ribja restavracija Žalec bo konec aprila začel ponovno poslovati. Lokal bo zaprtega tipa. Zanj bodo sprejemali naročila za skupine od 10 - 35 oseb, v poletnem času pa bo ob objektu možno pripraviti razna srečanja oziroma piknike.
Specialiteta lokala bodo sladkovodne ribe, predvsem postrvi, pripravljene na razne načine.
Naročila bodo sprejemali v Ribji restavraciji Žalec, telefon 710-002 ali na Kolodvorski restavraciji Žalec, te-
lefon 710-971.
i
i POPRAVEK
j V prejšnji številki Sa-
•	vinjskega občana se nam je v
•	prispevek „Poudarek izo-! braževanju”, ki je bil posve-! čen delu in življenju čebe-ilaijev, vrinila neljuba napa-|ka. Pod sliko smo pomo-f torna napisali Pavle Rozman, j pravilno pa je Anton Roz-
•	man. Za napako se o.pravi-5 čujemo.
dobra
Kaj neprijetno presenečenje pričaka v tem času obiskovalca na Braslovškem jezeru. Zanemarjeni objekti, umazano jeze-o, da o-gostinskih usb'"nl’ sploh ne govorimo. Vse to je bilo povod za razgovor s predsednikom Turističnega društva v Braslovčah,, s tovarišem Brankom Špornom. Povedal nam je, kaj je vzrok za takšno stanje. Lastniki jezera in njegove infrastrukture so Ribiška družina,
NOV
GASILSKI DOM NA GROBLJI
Nosilci razgibanega življenja v Latkovi vasi pri Preboldu so prav gasilci, ki se združujejo kar v dveh gasilskih domovih. Eden izmed njih je postal že pretesen za bogato dejavnost in prejšnji teden je 17 mladincev GD Groblja prvič zasadilo lopate v zemljo, kjer naj bi stal prizidek doma. Ves material, od peska, “ :dakov in lesa, so člani že zbrali z raznimi akcijami in prireditvami, pa tudi vsa dela nameravajo opraviti sami, tako da si s predračunom sploh niso belili glave. Gasilski dom na Groblji naj bi bil razšiijen in preurejen še letos.
Hmezad-TOZD Gostinstvo in Turistično društvo. Vši pa so več ali manj brez sredstev, in-tužjazma pa je tudi bore malo.
°-^rtnega ribolova v jezeru ni več. V jezeru gojijo mladice rib, ki jih kasneje ribiči vlagajo v lastna lovišča. Hmezadov TOZD Gostinstvo je tudi „kronično” v izgubi in ni moč ugotoviti, kdaj bodo odprli podedovani gostinski obrat in kakšna bo ponudba v njem.
Turistično društvo deluje na amaterski osnovi in tudi nima sredstev, da bi lahko v lastni režiji izboljšalo sedanje stanje, le dobra volja pa je za delo premalo. Za prihodnje dni načrtujejo razširjeni sestanek s krajevno skupnostjo, na kate-
rem se bodo dogovorili o na-daljenjem delu.
V Turističnem društvu pa se vneto pripravljajo na jubilejni dvajseti dan hmeljarjev. Pripravili bodo več novosti, ki bodo poživile praznik. Zelo pomembna pa bo podelitev nagrad s področja kmetijsko gospodarskih inovacij.
Za boljše delo društva so v letošnjem letu organizirali različne sekcijé: planinsko, hortikulturno, kulturno-zgodo-vinsko in propagandno. V kratkem pa bodo ob pomoči ostalih krajevnih dejavnikov pripravili pomladansko čiščenje Braslovč, okolice in turističnih točk kra-
M. PALIR
Braslovško jezero - doklej tako?
Šolski
dnevnik
Po, desetih letih bivanja v drugem kraju sem se vrnil domov. Pridobil sem si poklic, se oženil in si spletel družinsko gnezdo.. Na dom pd nisem pozabil in sedaj, ko sem pohajkoval po vaških poteh in se srečeval s sodelavci, sem se spomnil svojega otroštva.
Nasproti mi je prišel sošolec Lojze. Razširil je roke, se nasmehnil in dejal: „Pa ne, da si ti Loco? Seveda si. Rokovala sva se in pogovor je stekel. Klepetala sva in Lojze mi je dejal, da je zaposlen v bližnjem mestu, stanuje pa doma in v prostem času pomaga pri delu na polju, “
Lojze se je spomnit, da sošolci pripravljajo obletnico mature in bi bilo dobro, da bi se tudi jaz udeležil tega srečanja. Prikimal sem in naslednjo soboto smo se res znašli v stari šoli. Za vse nas je bilo to zanimivo doživetje, saj se nekateri vsa ta leta nismo videli.
Ko smo posedli v šolske klopi, je prišel naš razrednik. Leta so mu upognila hrbet in pobelila lase, sicer pa je bil še živahen in se je očitno prijetno vznemirjen rokoval z vsakim. Sredi prijetnega pogovora pa se je skrivnostno nasmehnil in predlagal: „Kaj bi bilo, če bi pobrskali po starem dnevniku in prebrali, kaj smo takrat učitelji zapisali o svojih učencih? !"
Ker smo bili vsi zato, je učitelj odprl maturantski dnevnik in začel brati:
Za Marjana je pisalo, da je neroden in nagnjen k lenobi.. Marjan je danes direktor večjega Zavoda za razvoj in produktivnost dela.
Janko je bil ocenjen kot učenec, ki mu ne gre učenje, zato bo najboljše, če ostane doma na kmetiji. Za delo bo že dober. Kdo bi si mislil, da je Janko z odliko končal agronomsko fakulteto in sedaj zagovarja doktorsko disertacijo.
Za Darka piše, da nima delovnih navad in da nima tovariškega odnosa do svojih sodelavcev. Danes je direktor ugledne zdravstvene ustanove v sosednji občini.
Helena je bila vseskozi odlična učenka in so jo oprostili mature. Danes je knjigovodja v veliki tovarni.
Ivan je v šoli večkrat kaj ušpičil, nekoč je tudi pretepel sošolca in potlej lagal razredniku. Danes je Ivan sodnik za mladinsko prestopništvo.
Nismo zamerili razredniku tega pisanja. Ocene je zapisal po svoji presoji z dobrim namenom, ne da bi slutil, kako nas bo pozneje zasukalo življenje.
Ko smo odhajali, smo si rekli, da se bomo v bodoče redno sestajali in obujali spomine. Maturantskega dnevnika pa najbrž ne bomo več prebirali.
JOCO H.
Žalec, Čopova 6.
PONOVNO MLADINSKE ŠPORTNE IGRE
Komisija za šport in rekreacijo pri občinski konferenci ZSMS Žalec se je ponovno odločila, da bo po dveletni prekinitvi organizirala MLADINSKE ŠPORTNE IGRE.
Pobudo za to so dale osnovne organizacije ZSMS same, saj je bilo na zadnjem posvetu s predsedniki OO ZSMS dogovorjeno, da si mladi želijo medsebojnih športnih srečanj.
Mladinske športne igre se bodo pričele v mesecu aprilu in sicer z ligaškim tekmovanjem v nogometu - moški iti v rokometu - ženske. V mesecu aprilu pa bo tudi šahovsko tekmovanje.
Mladinske športne igre bodo potekale skozi vse leto v različnih športnih panogah, ki so jih predlagale osnovne organizacije ZSMS. Pokrovitelj mladinskih športnih iger je Telesnokulturna skupnost Žalec.
FOI OKROM K A
Letos bomo v naši občini zasadili s krompiijem nekaj več kot 100 hektarjev zemljišč. Na posnetku pa vidimo strojno sajenje krompiija Lenkovih iz Založ. Pravijo, da so semenski krompir dobili z Gorenjske.
ALI RES NE GRE DRUGAČE — Med tem, ko si v Žalcu, ob 800-letnici prizadevajo olepšati nasade in zelenice, lahko najdemo v Pohlinovi ulici primer kupa pepela, ki gotovo ne krasi tega dela mesta. Zanimivo bi bilo zvedeti za mnenje hišnega sveta.
V teh dneh so na Mirosanu obnavljali plantaže sadnega drevja. Kot nam je povedal direktor Sadjarstva Mirosan Vid Korber so obnovili in na novo posadili okrog deset tisoč jablan, trideset tisoč pa sojih r rodali v izvoz.
SOŠOLCI POMAGAJO SOŠOLCEM -Ne samo, da bo izlet učencev OŠ Bratov Juhart v Šempetru bistveno cenejši kot sicer, z zbranim papiijem bodo tudi pomagali tistim, ki bi zaradi slabih finančnih razmer ostali doma. Zato so ob koncu tedna pričeli z akcijo zbiranja starega papirja, ki ni bila prva in tudi ne zadnja letos. Poprečno je vsak učenec zbral 20 kg papirja, tako da so morah delavci Dinosa pred šolo postaviti kar dva kontejnerja.
Foto: EDI MASNEC