316
Anarhisti.
v Franciji je stopil v veljavo nov protianarhistični zakon. Ta zakon pa ni po volji nekaterim radikalcem. ker se bode lahko uporabil semtertja proti njim, zaradi tega so se v zbornici radikalci novemu zakonu na vso moc ustavljali. Zabavljali bi tudi po časopisih, ali ne morejo^ ker se jim je tiskovna svoboda prikrajšala. V „Intran-sigentu" je priobčil se članek, katerega zna citati samo, kateri zna jezik gluhonemih. Članek ima napis: „Pokor-šeina pred postavo". Na to pa sledi dolga vrsta rok^ rok s stegnenimi in skrčenimi prsti, raztegnenih instisnenih^ desnih in levih. Pod tem člankom je pa podpis Henrj Rochefort. Citati seveda to malo kdo zna, ali vendar vsak ve, da je nekaj posebnega in po Parizu so po vseh kavarnah tolmačili drug drugemu ta članek in njega vsebina nikakor ni ostala neznana.
V toulonskem arzenalu našli so žvepleno užigalnico gorečo pod vrbovimi korbami. Kako je tja prišla se, ne ve. Najbrž so mislili zažgati arzenal.
Dne 2. avgusta začela se je bila v Lvonu na Francoskem obravnava proti morilcu predsednika republike Carnotu. Ob petih zjutraj so Caseria prepeljali iz šent-pavelske ječe v sodnijsko poslopje. Zgodaj zjutraj se je zbralo veliko Ijudij pred sodnijskim poslopjem, vhode v katerega je stražil batalijon vojakov. Poslušat je smel iti k tej obravnavi le tisti, ki je dobil vstopnico. Tako se je zabranilo, da se noben anarhist ni priplazil v dvorano.
Ob četrt na deseto uro se je začela obravnava. Predsedoval je sodnijski predsednik Breuillac, zatožbo je zastopal glavni državni pravdnik Toehier, zagovarjal ga. je odvetnik Dubreuil in tolmačil je pa profesor trgovske šole Genneval, kajti zatoženec ne zna dobro francoski.
317
Caserio je mlad človek, otroškega obraza. Po obrazu hi ga težko kdo imel za morilca, temveč veliko ložje za kacega žepnega tatu.
Predsednik je predvsem skušal dognati, je li zato-ženec pri zdravi pameti. Zatoženec sam se je izjavil, da v tem oziru naj bodo le brez skrbi, v njegovi rodbini še Tli bilo nobenega umobolnega. On je tudi dobro premislil, kaj da dela.
Zatoženec je priznal, da je anarhist, in da je mnogo občeval z anarhisti. Ko ga je pa predsednik vprašal po imenih tistih anarhistov, s katerimi je občeval, mu je odgovoril, da ni kak policist, da bi koga izdajal. Zatoženec je natančno povedal, kako je umoril Carnota. Odločno je pa zanikal, da bi imel kake sokrivce v tej stvari. Zaslišane priče niso nič posebnega izpovedale. Le to so vsi trdili, da je morilec tako hitro Carnota zaklal, da ni bilo moč umora zabraniti.
Drugi dan je pri obravnavi bil zaslišan vojak Le Blanc, kateri je s Caseriem bil vkupe v cettski bolnici. Ta vojak je pripovedoval, da mu je Caserio pravil, da je član neke zarote proti Carnotu in je z žrebom odbran, da umori Carnota. Zatoženec je pa izjavil, da je vse to izmišljeno. -
Državni pravdnik je naglašal, da Caserio pripada k družbi Ijudij, ki kot divje zverine napadajo človeško družbo. Človeška družba se pa mora braniti in zatorej on priporoča, da se zatoženec obsodi in kaznuje. Zagovornik se je skliceval, da zatoženec ni pri zdravi pameti, ali Caserio je temu sam ugovarjal. Ko je zagovornik omenjal zatoženčevo mater, se je pa ta jokal.
Porotniki so zatoženca spoznali krivega in sodišče ga je obsodilo na smrt. Caserio se ni pritožil in bode zatorej v kratkem usmrten.
V Parizu se je začela velika anarhistična obravnava. Trideset anarhistov je zatoženih tajnega združevanja. Imeli so družbe, katerih namen je bil s tatvinami, požiganji, razrušenjem in umori boriti se proti obstoječi človeški družbi. K obravnavi je prišlo le 25 zatožencev, 5 jih je ušlo, mej njimi inžener Pavel Eeclus, o katerem se sodi, da je pravi vodja anarhistov. Mej zatoženci je tudi neki Fen9on, kateri je bil uradnik v vojnem mini-sterstvu. Ta mož pa oporeka, da bi bil on pisal za anarhistične liste. Z nekaterimi anarhisti je občeval pa le bolj iz radovednosti.
Pomorski prefekt v Lorientu je dobil pismo, v katerem se mu naznanja, da obstoji neka zarota, katera ima namen razstreliti prefekturno poslopje.
V   Marzilji so pa zaprli nevarnega italijanskega anarhista Pannetija. Prišel je iz Amerike in je bil na potu v domovino, da izvrši več atentatov, pri njem so več dinamita našli.
V  Livornu se pa te dni vrši pravda proti anarhistu Lucchesiju. Zatoženec je že priznal, da je umoril Bandija. Povedal je več podrobnostij in oseb, kar je pravdi dalo vse drugačno lice.