60#                                              Slovenski glasnik.
vzdignen v plemeniti stan.    Z njegovo lepo hčerjo „Mimi",   ki  se je na Dunaji
odgojevala,  poročil se je častnik cesarske garde,  grof Mamek s Tirolskega, še
predno je bil oča plemenitaž.   Zdaj še žive na Dunaji: oče, hči Amalija in dva
sinova,  od teh je Henrik poročen z baronovko Dingelstadt;   tretji sin Jean pa
je rentier v Trstu.
Fr. Šumi.
Slovenščina V 15. stoletji. Med starimi knjigami farnega arhiva Kranjskega, ki so bile na ogled postavljene v bivši deželni razstavi v Ljubljani, nahaja se tudi evangelistarij. pisan na pergamenu. Na zadnjem listu te knjige je razven neke znane latinske himne zapisan sledeči načrt homilije v slovenskem jezika:
„Kaye nam preti seni sastopity kyr ye sa našega gospudtj tekla, tu ye sy eden sakoterg tschlovicek kyr nych grgche gerguaja te isty sa našega gospodg teka ynuga prose ob nijch tschyr kyr ye obyeta stem chuditschem, tu ge nega dusitza, taye obyeta istim naglaumich grichem taku ye nam prositi ynu sa nasemo gospodi iz vlissem ny ynu iz prauo andochto moliti ab nassa tschir iu ge naša dusitza ta ge an lediga od nych gricho yun ge pellay posem slabem lebn tu vetsno gnado kyr nikoli gantza yma, amen."
Po pisavi se da soditi, da so te vrstice zapisane bile v 15. stoletji, in po jeziku, da je pisatelj moral biti Nemec ali Italijan. Knjiga je prišla prej ko ne iz Zatiškega samostana v Kranjski arhiv.                                                    A. K.
Nova knjiga Trubarjeva. »Ljubljanski Zvon" je v svojem 7. letošnjem zvezku str. 478. objavil novo bibliografično najdbo, češ, da se je „do zdaj neznana knjiga TrnbeVjeva" našla letošnjo pomlad v vseučiliški knjižnici v Gradci; tej knjigi naslov je CATEH1SMVS SDVEIMA ISLAGAMA i. t. d. — To nekoliko netočno poročilo je prinesel potem tudi hrvaški Vienac v svoji 29. št. str. 476. — Na to pa se je v naslednji 30. št. rečenega lista str. 492. oglasil g. Ivan Mil-četič iz Varaždina z naznanilom, da je tudi on, „putujuči jesenskih praznika 1882. po primorskih stranah, našao jedan primjerak istoga djela (se. Catechismus s dveima islagama) dakle nješto prije, nego li je nadjen onaj u Gradcu " — Zdi se nam, da se ne treba naticati o tem, kteri izvod je bil prej najden, graški ali Milčetičev; dovolj bodi, da sta se našla. — Povedano bodi le to, da je bilo Zvo-novo poročilo netočno v tem, ka pravi: da se je našla knjiga letošnjo pomlad. — Le poročevalec Zvonov jo je zasledil stoprav letošnjo pomlad (t. j. bilo mu je o njej povedano): knjiga se je našla pa že mnogo prej; dokaz temu, da jo je g. prof. Krek v svoji razpravi: „0 novoslovenskem rokopisu zgodovinskega društva koroškega" (Kres I. 1881., št. 3., str. 179. opazka 4.) že citiral. — Ob jednem bodi omenjeno, da treba bibliografičnih starin najdbo markantnej e poudarjati nego se je to v dotični Kresovi opazki zgodilo, kajti ni ga kmalu tako paznega čitatelja, ki bil zasledil, da je ondu govorjenje o kaki novi Truberjevi knjigi. — Važno pa je vender, da se kaj tacega razširi — in »Zvonove", če tudi v rečeni točki netočno poročilo, imelo je le ta namen, dotično najdbo razglasiti. Ob jednem javlja g. Milčetič v rečenem naznanilu, da je dobil več druzih knjig iz dotične dobe, n. pr.: