Katollšk cerkven list. Dani c h izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol lota "J gld. 40 kr., za «Vt»-rt leta 1 gld. SO kr. V tiskariiiei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za ('etert leta t gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danic« dan poprej. Tečaj XXVIII. V Ljubljani 19. sušca 1875. Ll»t t9. Koledar za naslednji teden. Sns«-. — Marf. 21. fteriflja VI v postu ali Cvetna nedelja. Evangelij: „Jezus jezdi v Jeruzulem". (Mat. 21.) — Sv. Benedikt, opat in začetnik benediktinskega reda. f !• 543. 22. Ponedeljek. Sv. Katarina Švedska, deviška vdova, je bila hči pobožnega Uifa, kneza v Nericiji na Švedskem, in svete Brigite, zavoljo mnozega božjega razodevanja sloveče mattre. Katarina ja bila kaj čudovito dete, ki ni hotlo prejemati hran<3 od razuzdane doj-nice, od svoje matere in družili poštenih žen pa rada. Nje sveta mati jo je dala pobožni opatinji v izrejo in nauk. Hudobni duh, sovražnik vsega dobrega, je Kata-rinico s toliko močjo iz posteljice vergel na tla, da je napol mertva obležala. Slišal se je glas: „0 kako rad bi jo bil ubil, ko bi bil Bog dopustil!" Katarina odraste in iz pokoršine do svojega očeta se omoži z imenitnim in pobožnim mladenčem Egardom. Dogovorila pa sta se bila in sklenila na Katarinin svet, da bota živela v devištvu kakor brat in sestra. To sveto obljubo vedne čistosti sta s prejemo svetih zakramentov poter-dila, ohranila pa jo s čuvanjem nad notranjim sovražnikom čistega življenja ter s krotenjem poželjivosti. Dolgo v noč sta molila, se postila, na golih tleh malo časa počivala. Karol, Katarinin brat, njima to ostrost očita, ter jo prenapeto in abotno imenuje; ona dva pa to očitanje mirno poslušata, in pri svojem sklepu ostaneta. Kolikor bolj svojo počutnost križata, toliko bolj gori v njima ljubezen Božja. Kmalo po poroki umerje Katarini oče Ulfo, mati Brigita pa gre tia Božje povelje v Rim. Tri leta po tem se v Katarini vname goreča želja v Rim popotovati k svoji materi. Mož Egard ji dovoli, brat Karol pa ji brani, in še svojemu svaku Egardu v poslanem pismu s smertjo žuga, če pusti Katarino iz dežele. Katarina gre s tem pismom k svojemu pobožnemu stricu, in ta jo poterdi v njenem sklepu, in jo tudi zagotovi, da bode Karolnovo žuganje v nič djal. Katarina utolažena gre na pot. V Rimu iše svojo mater osem dni, injoposled-njič najde v samostanu. O s kolikim veseljem se pozdravite! Nekaj tednov ostane pri materi in obiskuje cerkve v Rimu. Napravlja se domu k svojemu ljubljenemu možu, mati pa ji po Božjem razodenji povč, da je mož umeri. Njena žalost po tako bogoljubnem možu je bila velika. Katarina močno želi verniti se v svojo domačijo, bila pa je v spanji od Matere Božje opominjana, da naj pri svoji materi ostane, in se njenemu vodstvu popolnoma izroči. Birgita hvali Boga, da je nagnil njeno hčer pri nji ostati. Pod pokoršino matere in spovednika hitro raste v vsih imenitnih čednostih, še posebno častitjivo pa sije njena deviška čistost. Mlada deviška vdova je imela veliko snubačev v Rimu, pa vsim se odpove is goreče ljubezni do Kristusa. Neki mogočen grof sklene jo celo s silo odpeljati. Zve , da je Katarina šla'z ne-kterimi gospemi na božjo pot v cerkev sv. Boštjana zunaj mesta in gre s svojimi hlapci v prežo. Katarina se verne, in uni planejo iz zatišja, da bi jo ugrabili; pa ravno ta trenutek skoči jelen memo njih, in jih tako zmoti, da jim Katarina lahko uide. Katarina domu pride, in njena mati, ki je v duhu vidila nevarnost, ji reče: „0 češen bodi jelen, ki te je danes otel iz rok tvojih sovražnikov". Posihroal Katerina iz previdnosti hodi le v bližnje cerkve. Praznik svetega Lorenca reče Birgita svoji hčeri, naj jo spremlja na božjo pot v cerkev sv. Lorenca; Kata-' rina pomišljuje zavoljo grofa. Birgita pa ji pravi: Upam, da te bo Bog rešil iz sleherne nevarnosti. Katarina vboga mater in gre z njo. Grof ji gre zjutraj zgodaj — še pri temi — s svojimi ljudmi v prežo. Pa čakajo in čakajo, da se vsi naveličajo. Nekdo izmed njegovih reče grofu: „Vernimo se domu, je že mogla memo oditi, ker je solnce že visoko". Grof še le zdaj zapazi, da je slep, in spozna kazen Božjo. „Peljite me, reče svojim, v cerkev sv. Lorenca, da služabnica Božja za me moli in mi od Gospoda odpušenje sprosi. V cerkvi sv. Lorenca ji pade grof k nogam, jo jokaje vpričo ljudstva prosi za odpušenje in priprošnjo pri Bogu, ter ji terdno obljubi, da ne bo nikdar več kaj nepokoja delal, temuč jo še le vsacega tacega napada varoval. Mati in hči goreče molite, in grof zadobi pogled, pa tudi svojo obljubo vestno dopolnuj •. To pripoveduje papež Urban V sam. Katarina spremlja svojo mater tudi v Jeruzalem, ter svete kraje z vso mogočo pobožnostjo obiskujete. Sv. Birgita začne bolehati, toraj se kmalo vernete v Rim. Katarina streže svoji materi v njeni hudi bolezni celo letu, in ji zatone oči 23. mal. serp. 1373. Britka je bila njena žalost, pa to zgubo, vsa v voljo Božjo vdana, je voljno prenašala. Katarina pelje ostanke svoje matere skozi Nemčijo na Švedsko v Vadstanski samostan, ki ga je bila Birgita vstanovila, in tam je bila pokopana. Katarina ostane v tem samostanu, nune ai jo izvolijo za svojo prednico. Na grobu sv. Birgite se je mnogo čudežev zgodilo, sato je bila splošnja želja, da bi bila Birgita očitno svetnikom prišteta. Katarina je bila v Rim poslana, da bi posvečenje svoje matere pospeševala. Papež so jo a častjo sprejeli. Preiskava junaških čednoat in čudežev sv. Birgite je pet let terpela. Ta čaa je Katarina v Rimu bolnike obiskavala, tolažila, z milošnjo podpe-rala in veliko ljudi čudovito ozdravljala, tudi je mno- gim ncspokornim, terdovratnim grešnikom spreobernjenje sprožila. Vse je bilo lepo vravnano, da bode Birgita svetnikom prišteta, i a Katarina se je domu v samostan vernila; 22. sušca 13^1 je v Gospodu zaspala. Ob njeni smerti se je nad samostanom lepa zvezda prikazala, ki je noč in dan svetila, med sveto mašo v cerkvi nad rakvo (trugoj stala, in ko so jo v jamo pogreznili, je zvezda zginila. Sv. Katarina zgled prave ponižnosti: Sv«>je lastne hvale ni mogla terpeti, rekla je: „Če ste kaj dobrega po meni prejeli, dajte Bogu čatt in hvalo; jaz sem le grešna dekla Gospodova". — Lahkoživem, ki so jo zavoljo njenega ostrega življenja grajali, je rekla: „Svet marsikaj imenuje prenapeto in abotno, kar pa je pred Bogom drago". 23. Torek. Sv. Liberat, zdravnik, njegova žena, nje-ijovt sinova in tovarsi, ki so jih Vandali v Afriki okoli leta 494 pokončali. 24. Sreda. Sv. Gabrijel — Moč Božja — veliki an-gelj. je izmed aageljev naj višega reda, ki ga je Bog pošiljal, da je otnanjeval včlovečenje N. G. J. Kr. 25. Otertek \oliki. Oznanjenje včlovečenja Sina Božjega Igrici Mariji. Zapovedan prasnili. Ki. Petek, veliki. Sv. Ludger škof in apostelj na Saksonskem, fcpozn. t >$09. 27. Sahota \elika. .Sv. Rnpert škof v Solnogradu (SaK burgu), spozn., je sveto vero oznanjcval po Par-skem, Solnograjskem in Koroškem, v 27 sušca <»27. Za »teto teto. (Dalje.) 5. Knc3 in škof Sekovski je dal za sv. leto pastirski list, ki ga je samo usmiljena in očetovska ljubezen, ki je ves ginljiv in napolnjen s pojasnili, spod-budki in poduki. To pot, pričenja vikši pastir, Vam imam oznaniti velik milostni čas, kakoršnega že pol stoletja ni bilo več: veliko vesoljno sveto leto! V resnici neskončna je očetovska skerbljivost Božja za naše večno zveliča-nje! Kakor sami z britkostjo že več let vidite, se brezbožni st in nejevera bolj in bolj šopiri in ise si očitno prizuanje iu pravico priboriti; in tisti, ki so naj več storili k potrenju ali zatrenju Orkve,1 ogoljubnega življenja, keršanske izreje, tisti štejejo na to, da bi se kakor naj veči ljudski osrečevalci sedanjega stoletja prestavljali, ko vender s svojim bogoskrunskim početjem le blagoslov Božji odganjajo in šibe pravice božje priklicu jejo na zemljo nad dežele, narode in kraljestva. In v resnici se je blagoslov Božji bolj in bolj odmaknil od nas, iu š"be božje z vedno veči ostrostjo nad nas piihajajo. In vender je vse to veliko več pričevanje očetovskega usmiljenja, kakor pa strahujoČe pravice Božje. Zakaj gorjr tistim posameznim ljudem in tistim celim narodom, ki jih Bog v njih pregrehah v miru pusti hoditi j,o juttih časne srert, kakor bogatina v evangeliju, da se potem neprevidoma, po nespokorni smerti pogreznejo v nezmerno nadlogo na vse večne čase! Tako prebijejo svoje dni v dobroživnosti, toda v enem trenutku so pahnjeni do/i v pekel (Job. 21, 7 — 15). Nasproti pa blagor tistim, ktere Gospod še v času usmiljenja z zveličavnim strahovanjem na potu n]ih hudodelstev ustavi in k spre-obernjenju priganja, kakor zgubljenega sina. Kolika milost, da je Bog tega zbeganega reveža z očetovsko ostrostjo še o pravem času od večnega pogubljenja od-vernil in ga je pripeljal k spreobernjenju in k večnemu zveličanju! Lejte pa, preljubi, nam hoče Bog podeliti se veči milost s svetim letom! Tukaj Gospod ne prihaja s šibo, da bi nas k zveličanju gonil, temuč v tem včlikem času milosti šibo na strao dene in prihaja s svojo naj slajši dobroto, da bi nas izpeljal iz greha k pravi sreči itd. Vikši pastir zatim podaja kratke nauke o sv. letu, ki naj jih tukaj se bolj ob kratkem posnamemo. V sv. letu ste ločiti dve reči: milostni čas sv. leta, in pa odpustek. Pervo je, da Bog deli prav posebne milosti, dobrote posebnim ljudem in za vesoljno Cerkev, s čimur se veliko hudega odverne in veliko dobrega stori. Grešniki dobe veliko moč za spreobernje-nje, pravični pa k rasti v dobrem. Sveta Cerkev daje k temu poseben navod, sodjanje in prilajševanje, da naj bi vsi verniki ponudene milosti sprejeli in si sad v resnici pridobili. Verniki morajo pa k temu sodelati, pripomoči. Torej opominjajo sv. Oče: ,,PosIednjič se ober-nemo s svojo besedo k vam, vsi sinovi katoliške Cerkve. (Gl. encikliko, „Danica" št. 9, str. 66.) Drugo je včliki popolnoma odpustek, kteri se s toliko veči polnostjo zadobi, kolikor bolj popolnoma se kdo poprime milostnega časa sv. leta ter si ga v korist obrača. — Zamore se odpustek dobiti le en sam-krat ali zase, ali pa za duše v vicah. Ob enem pa ostanejo tudi vsi drugi odpustki, ki so o druzih jubilejih (svetih letih) jenjali. Le samo tisti jubilejski odpustek, ki je bil razpisan I. 1869 zavolj vesoljnega cerkvenega zbora in je terpel do zdaj, je sedaj nehal. Pogoji za dobljenje odpustka so zdaj voljneji kakor pri druzih jubilejih. Sv. Oče so postavili: vredno prejetje zakramentov sv. pokore in sv. R. Telesa, pobožno obiskanje štirih cerkev petnajstkrat, in bogoljubno molitev v papežev namen pri tih obiskovanjih. To pastirnica bolj natanko določuje in pojasnuje za Bekovsko škofijo, a) Sv. leto se tam prične velikonočno nedeljo z zvonenjem in veliki ponedeljek z Božjo službo, s pridigami, z izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. b) Spoved in Obhajilo se opravi kadar je med letom. Velikonočna spoved in Obhajilo (ki je že tako po cerkveni zapovedi vsim vernikom zapovedana) pa ne more ob enem veljati za sv. leto, temuč za sv. leto se mora posebej opraviti, c) Določuje cerkve za obiskovanje; zunaj Gradca to prepušča prednikom dušnega pastir-stva. Kjer ni toliko cerkev v primerni daljavi, je zadosti, da se določite k domači cerkvi še dve, ali ena, ali v sili tudi samo domača cerkev, d) Kar tiče obiskovanje cerkev, je vediti, da cerkve se morajo obiskati o petnajsterih raznih dnevih, vse eno, če zaporedoma ali ne zaporedoma; vsak dan obiskovanja se morajo obis kati vse zaznamnjane cerkve (ti dnevi se smejo šteti ali od polnoči do polnoči, ali pa po cerkveno od večernič-nega časa enega, do mraka druzega dneva; tam, kjer je določenih manj cerkev kot štiri, se mora ena ali druga cerkev več kot enkrat tisti dan obiskati, zakaj tisti dnevi, ob kterih se manj kot stirkrat cerkveno obiskanje opravi, k zadobljenju odpustka nimajo veljave. Kjer n. pr. je ena sama cerkev določena (namesto štirih), je sicer dosti, da se le enkrat tje gre, vender pa se mora cerkev štirkrat obiskati, to je, iz cerkve iti, če tudi le za kratek čas, in jo zopet obiskati, da se število dopolni. V vsaki dušnopastirski srenji zapovedujejo škof za svojo škofijo za obiskovanje cerkev tri procesije, ki naj se dvakrat opravijo v sv. letu, da se morejo vsi po trikrat vdeležiti. Vdeleženje pri vsaki procesiji velja za pet dni; kdor se tedaj treh procesij vdeleži, zadosti vsim obiskovanjem vsih 15 dni. Kdor se n. pr. le ene procesije vdeleži, mu ostane še 10 dni, kdor pa samo dveh, mu ostane še 5 dni cerkvenih obiskovanj. Verni- kom je na voljo puseno obiskovati cerkve posebej, ali v procesijah. K tem procesijam se verniki snidejo v glavni cerkvi, tam je sv. masa, potem se opravijo molitve za od pustek, ter se gre v obhodu k drugim cerkvam. Po poti se moli na glas rožni venec (roženkranc). Poslednjič se verne procesija nazaj v pervo cerkev, se opravijo molitve za odpustek, sklepna molitev, in poslednjič se da blagoslov s sv. H. Telesom. Ni zapovedana posebej določena molitev za odpustek pri obiskovanji cerkvi. Ako se moli vsakikrat pet „očenašev, češena Marij in čast bodi4', se zadosti. — Priporočujejo in pri procesijah ukazujejo pa za svojo skotijo m« liti molitve po bukvicah, ki jih bodo skof na svi'lo dali. (Dalje nasl.) Pastirski Ust škofa Paderbornskega. (0 prihodu iz pruske ječe.) (Dalje.) 3. Druga poglavitna dolžnost je, da s sercem sprejmemo besedo Jezusa Kristusa, t. j. resnice, ki jih je učil, in da jih terdno verujemo, če hočemo, da se ime novana želja božjega serca Jezusovega nad nami spolni. Preljubi moji verniki, ne vem, če mi bo mogoče in kdaj mi bo mogoče vam zopet pisati pastirski list. Ker se pa valovi gerdega brezbožništva, zemljemolstva (materi jalizma) in krivoverskih zmot zmeraj bolj nara-šajo in se od vseh strani vedno močneje na nas vale, se mi zdi potrebno vam v kratkem spregledu pred oči postaviti versko (dogmatično) natanko določeni nauk. Kristusov, katerega mora pravoverni kristjan na podlagi nespodmakljivih razlag in določil nezmotljivega cerkvenega učeništva terdno verovati kot pravi in božji nauk Jezusa Kristusa. To se mi zato potrebno zdi, da bodete pri toliki zmešnjavi vedno druzih vsakdanjih misel vedili na te versko na tanko zaznamnjane nauke se opirati, in da vam bodo ti nauki zoper narašajoče valove brezbožnih in krivoverskih naukov v prihodnjo-sti služili kot terdni, nepremakljivi mejniki. Kaj moram kot pravoveren kristjan terdno, nepre-tresljivo verovati? Pervič, da je en Bog v treh osebah, Oče, Sin in sv. Duh. Bog Sin, od vekomaj iz Boga Očeta kot Bog od Boga, Luč iz Luči, rojen in ne vstvarjen. Bog sv. Duh, ki se izhaja iz obeh, ki je z obema enega bitja, ravno tako večen in češen. Verujem, da je ta trojosebni Bog neskončno popolnoma in neskončno blažen. Drugič, verujem, da je ta trojneo-ebni Bog v za četku iz nič vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je, ne zato kakor da bi mogel, ali kakor da bi k svoji popol-namosti in blaženosti kaj druzega razun sebe potreboval, ampak ker je hotel, iz proste ljubezni, v čast in slavo svojega imena. Tretjič, verujem, da je Bog čiste duhove (angelje), kakor človeka, vstvaril po svoji podobi; daje torej turti v človeku vstcaril duhovno, s pametjo in prosto voljo obdarovano dušo, in da ga je v začetku, kakor čiste duhove, angelje, obdaroval z gnado svetosti in pravičnosti. „ Cetertič, verujem, da Bog, kakor je vse reči vstvaril, tako tudi vse reči ohrani in vlada in da On je moj in vsih umnih stvari poslednji cilj in konec. Petič, verujem, da je angelje, kakor človeka na skušnjo djal, da en del teh angeljev ni prestal te skušnje, in da so bili vsled svojega padca na večno od Boga zaverženi in v hudiče spremenjeni. Verujem, da tudi človek, od hudobnega duhu zapeljan, je prelomil Božjo zapoved, in da s tem grehom nepokoršme je nakopal sebi in vsemu od njega izhajočemu človeškemu rodu ne le te'esne, ampak tudi dušno smert, to je, nemilost Božjo; da torej vsi ljudje, zunaj same brez madeža spočete M: rije Device se rode s podedvanim grehom omadeževani. Šestič, verujem, da za človeški rod, ki je z grehom omadežan, ni zveličanja, razen samo v imenu enega Srednika, našega Gospoda in Zveiičarja Jezusa Kristusa, kateri, pravi Bog in pravi človek v eni osebi, je svojemu nebeškemu Očetu s svojo smertjo na križu za grehe celega človeškega rodu popolnoma in čezmerno zadostil in vsim ljudem za zveličanje potrebne milosti pridobil. Verujem vse velike skrivnosti njegovega življenja, njegovo spočetje od sv. Dtil.a, njegovo rojstvo iz Marije Device, njegovo terpljenje in smert. Verujem, da je šel pred pekel, da je častitljiv iz groba vstal in v nebesa šel. Ravno tako verujem, da je poslal sv. Duha, tolaž-nika in posvečevavca. Sedmič, verujem, da je naš Gospod in Zvcličar Jezus Kristus postavil sedem bs. zakramentov kakor vidne in delavne znamnja milosti (gnade), po katerih se vdeležujemo kakor po sedmerih pretočilih (ka nalih) cene njegove predrage kervi, njegovega zasluže-nja, s pomočjo božje delavnosti (ex opere operato), samo da se milosti (gnadi) ne zoperstavljamo. Verujem, da nam sv. kerst, zakrament preroje nja, zbriše madež podedovanega greha, da nas, ako ga odrašeni prejmemo, tudi vsih lastnih grehov očisti in nas prerodi iz sovražnikov Božjih v otroke in prijatelje Božje. Verujem, da nas sv. birma oboroži z viši močjo, da svojo vero zvesto spoznavamo, in da nas po sedmerih darovih sv. Duha, katere nam deli, stori tempeljne sv. Duha. Verujem, da v sv. altarnem zakramentu, naj častitljivšem izmed vsih, je Jezus z mesom in s kervjo, kakor Bog in človek pod podobama kruha in vina, tudi pod vsako teh dveh podob, res, d jonsko in bistveno pričujoč, in da hrani in vterjuje s tem presvetim zakramentom naše duše za večno življenje. Enako verujem, da ta najsvetejši in prečešeni zakrament je ob enem tista daritev, ktero je večni veliki Mašnik Jezus Kristus v večer pred svojim terpljenjem postavil, ktera kakor daritev sv. inaše njegovo kervavo daritev na križu na nekervav način vedno ponavlja in njen sad nam na-klanja. Verujem, da mi zakrament sv. pokore zbriše vse moje grehe (po kerstu storjene), ako jih resničr.o obžalujem, se jih spovčm iu se zanje pokorim, tla mi pridobi zgubljeno ljubezen in prijateljstvo Božje, da tudi popolno obžalovanje s hrepenenjem prejeti ta zakrament našo dušo grehov očisti. Verujem, da me sv. poslednje olje v hudi bolezni tolaži, zbriše grehe, ako še ktere imam, in me po-terjuje na poti v večnost. Verujem, da sv. raašnikovo posvečevanje posvečenim razun pomnoženja posvečujoče milosti (gnade) podeli tudi posebne duhovne ali mašniške milosti in oblasti, da morejo veljavno in vredno opravljati sv. službo in Cerkvi v spodbudovanje. Verujem, da sv. zakrament zakona zakonsko zvezo, ki jo keršanski ženini in neveste sklepajo, posvečuje in zakonskim podeli za njih težavni stan potrebne milosti, da pa ta zveza, da pri Bogu velja, mora biti sklenjena pred lastnim fajmoštrom, ali pa pred namestnikom zato postavljenim in pred dvema pričama. Slednjič verujem, da se zmed imenovanih sedem sv. zakramentov, sv. kerst, sv. birma io sv. masnikovo posvečenje le enkrat v iivljenju zamorejo prejeti, ker vtisnejo duši neizbrisljivo znamnje. (Dalje sledi.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Is Ljvbljaie. {Ali so uslišanja tiči s c molitve „ pred-todke !) Misliti je bilo, da zasramovavec molitve se bo spravil tudi nad dogodke uslišane molitve, ki se zmeraj bolj pogosto gode ca prošnje „Na£e ljube Gospe uresv. Serca." V št. 59 je res izlil svoj tole, češ: „zdravnikov ne bode več treba. — Ljubi „Danici" se to ne zdi potrebno, ker začeli so se , čudeži" goditi, ki opravijo stvar cenejše." Revež gotovo ni pomislil, kako se je že pri per-vem napadu < pekel, kajti skor vsi enaki dogodki uslišane molitve so se navadno zgodili in se gode najbolj pogosto potem in tam, kjer zdravniška pomoč nič ni opravila ali ne opravi. Zato se je liberalni list kar na debelo zlagal, r« kši, da se Ranici'1 nepotrebno zdi zdravnika klicati, „kajti: začeli s» se „čiideži" goditi." — Toda, mi teh dogodkov uslišan:h molitev nismo noben-krat za „čudeže" okliccvali, to oblast ima le Cerkev; ako se je pa bolnik na molitve in pri prošnje svetnikov ozdravil v tacib primčrljejih, kjer tudi zdravniška učenost več pomagati ne more, je to dogodek, ki priča, da molitev, ktero liberalci zaničujejo, vender le res pomaga, in noben pameten človek ne zameri, ako se resnične dogodbe naznanujejo. Pa list pravi: »Obžalujemo, da se ti čudeži s polnim imenom ne objavljajo, ker potem bi se najberž vsi skazali kot taki, kakoršen je bil v „Danici" pred tremi tedni naznanjeni slučaj o čudežu v deželni bolnici, kteri čudež je pa „dvindel" — PraŠamo: Zakaj se pa ti, kritikar in očitar, nisi podpisal — ne s polnim in ne z nepolnim imenom? Ti si izrekel nekaj velicega. Ti praviš, da slučaj o „čudežu" (?) (z bolno namreč, ki je boje okoli tri mesce v bolnišnici bivala in je zdravniška veda ni mogla ozdraviti, po molitvi se je pa ozdravila) je bil „švindel", tedaj sleparstvo. Kje pa je dokaz za toliko krivičenje? Oseba tedaj je bila sle-parica, — ali si jo pa ti obrekel. Kakor se nam je za gotovo pravilo, so bili zdravniki izrekli, da se ji gerlo suši in ni upanja, da bi več govorila, in da zdravnik, ki ga poznamo za poštenjaka, se je začudil, ko jo je neprevidoma našel zdravo. Oseba zraven nje ležeča, tudi bolna, jo je poznala pred boleznijo, in vidila v bolezni, in za gotovo terdi, da je to resnica. Pa pustimo to sa zdaj; ozdravljei.a je z dežele, gotovo se bode reč bolj na tanko pojamila: rccimo pa, ako bi bila v tem primčrljcju tudi res kaka pomota, kje imai pravico terditi, da najberž „vsi4' taki slučaji bi se skacali za „švindel,<4 ako bi se s polnim imenom nasnanovali? „Sendbote" in ,,Monatrosen" v Insbruku, da molčimo o druzih, že veliko let ca tisoče in tisoče dogodkov neprevidoma uslišane molitve nasnanujeta is bližnjih in naj daljniših krajev, in prav prav veliko tacih , kjer je bilo viditi vse zgubljeno, vse obupano, vsaka človeška pomoč zastonj. Kdo bi se predcrznil s „svindlerji" černiti vse tiste neštevilne ljudi in družine, ki to naznanujejo in očitno izrekujejo Bogu hvalo, da je na prošnjo Marije io druzih svetnikov molitve uališal? Liberalci sicer Boga odstavljate, toda odstavili ga še niste. Dokler Gospod nebes in zemlje ubogemu človeštvu tudi tam ve in more pomagati, kjer je človeška veda in umetnija pri koncu, dotlej tudi Slovencem vere v Njega ne bode te spodbili. Toda polno pisane imena hočete imeti ? Bodete potlej mar verovali? Ne mara tako, kakor farezeji vsled o-zdravljanega sleporojenega? Mi v listu naznanjamo dogodke tako, kakor zadevni izročevalci želč; ako pa hočete to ali uno preiskavati, je pot lahka: stopite k vodstvu molitvene bratovšine „Naše ljube Gospe presv. Serca" in postreglo se vam bo z imeni in drugimi okolišinami, še zlasti z veseljem, ko bi bilo upanje, da se vsaj toliko spodobnosti ter „manire" naučite, da Slovencem po šegi umazanih šterkovcev njih molitve ne bodete oponašali. Vsacega poštenega človeka pa mora v serce veseliti, da ravno zdaj, ko novo nejevčrstvo vse le nase stavi in zaupa, molitev pa brez sramožlji-vosti psuje,*) se usliševanje molitve tako pogosto, tako očitno in tako neoveržljivo razodeva in se poterjujejo besede: „Prosite in se vam bo dalo; terkajte in se vam bo odprlo." — (,Narodova" t/teologija.) „Narod" na pervi strani (št. 59) v dopisu iz Petrograda pravi: „nobena vera in nobena narodnost v Rusiji preganjanja ne terpi", - na tretji strani pa ravno ta list pripoveduje, da ruska vlada ni dovolila razglasiti papeževe enciklike, ki naznanja sveto leto. Lepa doslednost! — Dopis pravi, da ruska vlada ni kriva, da ruski zedinjeni katoličani prestopajo v razkolništvo, pa nikjer ni nič overgel naznanil, s kakošno barbarsko silo in peklenjem cesarki„ko-zaki" tirajo katoličaue v razkolstvo. V dokaz, da se katoliška vera na Ruskem ne preganja, je dopisnik povedal to posebnost: Če bi bil n. pr. le en sam katolik na gimnaziji, bi ruska vlada vzderževala zanj na svoje stroške katoliškega kateheta Škoda, da ni povedal, koliko je katoliških katehetov za 12 gimnazij v Petro-gradu, v kterih vsaki je po kacih 20 katoličanov eno k drugemu, kakor pravi. Ako so dosedaj omenjene novice nekoliko čudne, je se veliko bolj čudna nevednost g. dopisnika v tem, kar piše o celibatu in o latinščini, v kteri se pri nas mašuje. On meni, da s tem, ako ruski z Rimom zedi-njeni katoličani prestopijo v razkolstvo, se bode „velik madež izbrisal iz katoliške Cerkve'1. Madež, pravi, ker katoliška vera terja neoženstvo pri duhovnih in latinščino pri službi Božji; ruski zedinjenski duhovni pa so oženjeni in maševalo se je v mešanici poljsko-ruski. — No, dragi gospod, kdor je tako podučen v katoliški veri, kakor to modrovanje kaže, bi bolj prav storil, ako bi o tej tvarini čisto molčal. Da celibat pri katoliških duhovnih in latinščino pri sv. maši „vera terja", da je tedaj to verska resnica, to smo iz Naroda" na pervo zvedili. Vsak nekoliko podučeni ve, da celibat pri duhovnih in latinščina pri sv. maši gre v zapovedi cerkvenega reda in ne med verske resnice in da sv. Cerkev v tem oziru marsikaj terpi v jutrovi cerkvi, kar je drugač v večerni ali latinski cerkvi. Kakor tudi je doželena edinost v vsih rečeh, vender v tem, kar ni dogma (verska resnica), ampak vravnava cerkvenega reda, sv. Cerkev v potrebi prijenja — ravno ker ona bolje umeva svobodo kakor pa njeni sovražniki, ki se po krivici „svobodoljubi" ali liberalci imenujejo. Naj se torej g. dopisnik nič ne boji tistega velikega madeža, kterega je sam prevoŠČil zdajci z novo po-tuho, češ „kar je enemu dovoljeno, mora tudi drugemu *) Ravno v omenjeni številki v podlistku „Narod" s takim cinizmom molitev in druge duhovske opravila na smeh stavi, da bi človek mislil, to je pisal kak škripač za beznico, ne pa postaven časnikar za pošteno občinstvo. Iz vsacega stavka preži namen, kteri je zlo med pervimi načeli tega časnika, namreč: vero vsega slovenskega naroda z njegovim duhovstvom vred zaničljivo storiti! biti", da torej tudi duhovni latinskega obreda imajo „polno pravico" ženiti se in v domačem jeziku maše-vati! Toda „Narod" ali pa njegov dopisnik ima ravno tako malo oblast take pravice deliti, kakor nima pravice svoje lastne matere s svojimi brezverskimi kremplji tergati. — Pa razlika v obredih je boje strašna „ano-malija" (nepravilnost)! Sej „kar je enemu privoljeno, mora tudi drugemu biti"! Takemu pač je gotovo „anoma-lija", v čegar glavi vse v kolobar gre — „qui miscet quadrata rotundis". Je nemara tudi Cis- in Translajta-nija z razločnimi naredbami „pod enim vladarjem" tolika „anomalija"? Če je vse privoljeno enemu, kar dru gemu, le pojdi pod „Golovec" tabak sejat, kakor ga sme n. pr. deržavljan v „Maggyarszaguu, bodeš kmali vidil, če je tebi privoljeno, kar smč drugi. Toliko bodi tu zadosti; za obširne razprave o tej reči ni tukaj prostor. * Iz Šebrelj. Smert nič ne zbira, ona le pobira. Kmalo ae oglasi v kraljevi hiši, kmalo v borni bajti revnega berača. Pa smert ne pobira samo svetnih ljudi, ona kosi tudi posvečene Božje služabnike, kakor nam je to storila 3. sušca zjutraj v Šebreljah. Gospod Andrej Kacin, župnik, je ta dan mirno v Gospodu zaspal. Če ravno še mlad, umreti je moral. Bil je rojen 14. novembra 1829 v Otaležu, posvečen 21. septembra 1856. Na pepelnico je dobri gospod še pepel blagoslovil in pri pepeljenjn tehtne besede izgovarjal: Spomni se, o človek! prah si in v prah se boš povernil. O kdo bi bil mislil, da se bodo ravno nad njim tako hitro vresničile te besede. Bolehal je od adventne Smarije, vendar do pepelnice je opravljal avoje dolžnosti težavne župnije v Šebreljah. Bolezen ga je prevzela, ulegel se je v oso-dovito posteljo — smertno! V bolezni je večkrat pobožno in spodbudljivo prejel s. zakramente. 3. sušca zjutraj ob sedmih pa je mirno v Gospodu zaspal. Pogreb je bil 5. sušca, zares veličasten, ljudstva se je vse terlo, solzilo se je vsako oko. Če ravno je silo slaba, težavna in nevarna pot na Šebrelje, vendar je prišlo od vsih strani prav veliko ljudi k pogrebu, med temi sem gg. duhovnov. Sprevod ogovor in veliko Černo mašo 80 služili v. č. gospod dekan iz Cirkna. Med pogrebnim izveratno zloženim, temelito predlaganim govorom ae je na tančno spoznalo, kako priljubljen je bil ranjki gospod pri ljudstvu; bilo je vse do solz ginjeno, večkrat se je razlegal po tesno natlačeni cerkvi glasen jok. Ta dan je pričal, kako močno je ljudstvo vdano sv. veri, ker duhovščino tako ljubi in časti. Tebi pa, gospod Andrej! Bog dodeli sveti raj. Koljkor zvezdic je neba. Koljkor peska krog morja, Koljkor kapljic brege mije, Koljkor žarkov v solncu sije: Toljkokrat nad-tč naj zlije Blagoslov se v raju zdaj, Ki ga vživaj vekomaj! Il Sorice, 9 sušca. God sv. Cirila in Metoda smo letos v Sorici prav slovesno obhajali. — Da bi ljudje od tega praznika zapopadek imeli, so v ta namen v nedeljo 7. sušca gosp. župnik razložili pomen praznika av. slov. aposteljnov, ktera sta Slovanom prižgala luč av. vere. Povabili so farmane in željo izrekli, da bi se v obilnem številu na ta dan k sv. opravilu sošli. Prijazno povabilo ni bilo zastonj. — V god sv. Cirila in Metoda so farmani skupaj prišli ne samo bližnji, ampak tudi daljni (po 2 uri daleč), kakor o nedeljah. — Tudi naši šolarčki so ta dan zgodaj prišli v šolo in šli so s paroma iz šole v cerkev k sv. maši, ki je bila ob 8. Naši šolarčki vsaki dan molijo v šoli dopoldne in po- poldne pred šolo molitvico av. Cirila in Metoda in zato sem jih tudi povabil, da, ker ae že V8aki dan v molitvici av. Cirilu in Metodu priporočujejo, se še nar bolj spodobi, da pridejo na njun god tudi k av. maši in v moje veliko veselje prišlo je vsih 101. — V cerkvi se je pela pesem od sv. Cirila in Metoda prav izverstno. — Pred sv. mašo smo molili litanije vseh svetnikov in molitev av. Cirila in Metoda, ktero so tudi šolarčki za gosp. župnikom na glas molili. Po av. maši je bil av. blagoslov in tako smo se vsi veseli razšli a sveto željo, da bi Bog po prošnji sv. Cirila in Metoda našo prošnjo uslišal, da bi bil kmalo le en hlev in eden najviši pastir na zemlji. Z Bogom. Podlajnar&ki. Oznanjenje. Modro nebo ae odpira, Kaj pomeni neki to 2* V pozni noči še ni mira, Nekdo pride na zemljo! Svetle zvezdice atermijo, Tiho sije mesec bled, Sive megle se vertijo, Želj no gledajo na svet. Angelj Božji hitro teče V malo mesto Nazaret, Pozdrav nesi, Bog mu reče, Moji hčerki dolj na svet. — Čista deklica Marija V tihi hišici kleči, Žar nebeški jo obsija, Vaa trepeče, se boji. NiČ ne boj se, o devica! Angelj Božji govori, Gnade polna si Kraljica, Mati boš Zveličarji. Blažena si med ženami, S tabo je Gospod, naš Bog; Cista si med materami, Zvoljena si z vseh otrok! Kako bi se to zgodilo, Ker jaz moža ne poznam? Pa pokorna dekla milo Volji Božji se udam. — In Beseda jc postala Rešnje Telo Jezusa, Je med nami prebivala, Zveseli vsakega. — O Marija, o Marija, Kako serčna vendar si! Serce, Jezik vsa mišlija Tebe, Mati, naj časti! * # ♦ Kadar zadnja ura bije, Ti Marija nam pomaj! Naj nam večna luč prisije, Jezusa nam gledat' daj ! S. Gaberc. Zmešnjava« Brali smo te dni v liberalnem listu, kar je rekel nerošk filozof razsojevaje svet in njegove prikazni. Djal je boje, tla se nat-ra daje ložej ,.identificirati" (pripodo-bovati) s hudičem, kakor pa 7. Bogom; ker Bog — naj-pravičniši, naj modrejši in naj dcbrotljivši — noče in ni zmožen kaj tako grešnega vstvarjati, kot je natora, ki je vsa prekvašena z zakonom (?!) sile in krivice, ne da bi bila prešinjena z zakonom (postavo) pravice in ljubezni. — Postavili smo zg« rej napis „zmeš-njava", ker ravuo filozofi, ki so razodenje zavergli, zmešnjavo delajo s svojimi nauki. Pri katoličanih pa vsak le nekoliko podučeni otiok že ve, da z izvirnim grehom še le se je tudi natora v hudo zvergla ter člo veku, ki je od Boga odpadel, postala škodljiva in sovražna. Zemljo je zadelo ,,prekletstvo" zarad odpadnika človeka. Kakor je bil tedaj človek vstvarjen od Boga dober, tako je bila tudi zarad njega vstvarjena natora v začetku dobra in človeku prijazna. Precej po vstvar-jenji, ko je Bog vidil vse, kar je naredil, je bilo prav dobro (I. Moz. I, 31). „Bog ni naredil smerti, in se ne veseli pogina živih. Sej je vse vstvaril, da biva, in zdrave je naredil vse stvari na svetu, in smertnega strupi ni bilo med njimi, tudi ne peklenskega kraljestva na zemlji". (Modr. 1, 13. 14). S tira je vse pojasnjeno in filozof s svojim ,,identificiranjem" naj gre rajši za peč spat, kak' r da bi reči in prikazni vertal, kterih nikoli ne bo zapopadel, dokler ne verjame, kar nam je Bog sam razodel. Pritaknimo še kratek premislek od druge strani. Res je, da v natori so premnogotere razdjanja, polomi, terpljcnja, smert e prikazni. To je pa le bolj ▼ posameznih delih. V celoti je velikanska, prelepa, čudovita edinost v vesoljnoati, ki se toliko bolj razodeva, kolikor bolj človek natoro opazuje. Napovedal je sicer Stvarnik zagrešenemu človeku, da s potom v obrazu bo zemljo obdeloval in jo vravnaval, da mu bode živeža dajala; vender pa ima čiovek še zmeraj na zemlji dosti prijetno prebivanje, ako se hoče nekoliko truditi, da si potrebnih reči iz zemlje izsili. Res je, da vse — tudi naj bolj čislane svetne vživanja imajo nekaj grenkega, nekaj otožnega v sebi, vsako veselje je s pelinom namešano; vender pa, če ve človek posvetno veselje in vživanje tako obračati, da z njim Boga ne žali, ima še veliko prijetnega tudi na zemlji, vse pa oslajuje upanje na srečno prihodnjost. Tudi moralne zla in hujave, ki izvirajo iz napačno rabljene proste volje in ki hudobnim samim terpljenje in pogubo nakopujejo, ve Bog v svoji neskončni modrosti tako ob ačati, da v celoti pripomorejo k velikanski in častitljivi edinosti. Vse je tako vrav-nano, da tekne vsakemu poslednjič v stanovitno, to je večno srečo, samo če hoč«. Razgled po svetu. Rimsko. Sv. Oče so 15. t. m. izvolili več novih kardinalov. iCudo, če Bizmark luteranar ni kake pa-stirnice pisal diplomatom, da nsj bi on volil kardinale, ali se saj v volitev vtikal!) Med novimi kardinali je: Presvitli verski spotnavavec Miecislav Ledohovski, gnjez-no-poznjanski vikši škof, ki je to novico zvedil v ječi, ktero terpi od sveč. 1874. Dalje: Peter Gianelli, nadškof v Lardiji (i. p. i.) med nevemiki, tajnik pri odboru za okrajne cerkvene zbore itd.; Dominik Barto-lini, tajnik pri ss. obredih; Edvard Maning, vestminsterski škof: Dechamps, nadškof v Malinu (Mecheln); Jan. Mak CIoskey, nadškof v novem Jorku v Ameriki, pervi kardinal v Ameriki. Iz Rima pojde nalaš poslanec v novi Jork naznanit izvolitev presvitlemu prelatu. Ms. Kloskev je bil I. 184j izvoljen škof med neverniki (in partibus irfilelium), poslan za škofa v Albani 1847, na sedanji sedež, od sedanjega papeža povzdignjen v nad-škofijo, je prišel 1864. Nemško. Nemški časniki razglasujejo prelepo pismo verne vdanosti nemških katoličanov do sv. Očeta. Odpravilo se bode veliko poslanstvo v Rim, ki bo izročilo to imenitno adreso namestniku Kristusovemu. Pismo pravi med drugim: „Nove dogodbe, ki zvišujejo našo žalost zastran tega, kar dela naša posvetna vlada zoper sveto Cerkev, so nas zopet pripeljale pred Vas". Pritožujejo se naslednjič zoper okrožnico, ki jo je nemški csarski kancler 20. majn. 187/? roslal do evro-pejskih vlad oziroma na volitev novega j.ipeža, in svojim škofom enako protestirajo zoper obseg tiste okrožnice ter slovesno zaterjujejo, da za papeža ne bodo spoznali nobenega druzega, razen le samo tistega, kteri bo po cerkvenih postavah povzdignjen na stol sv. Petra. Naznanujejo dalje, kako je državni zbor po svoji večini uklju*) katoliškim poslancem zaterl poslanstvo nemškega cesarstva pri sv. Očetu. V tem vid'jo nemški katoličani poškodvanje pravic sv. Očeta in sv. Cerkve in pa velik pogrešek ozira na 15 milijonov katoličanov pa novo stopinjo na nesrečnem potu deržavine ločitve od edinega terdnega stebra politiškega in občinskega reda. Toda vse poskušnje nemške katoličane ločiti od središa sv. cerkve bodo imele le ta nasledek, da bodj le še toliko bolj zvesti v tem, kar jim naklada njih vest, razsvitlovana od sv. vere pod vodstvom nezmotljivega stola sv. Petra. V tem občutku jih poterjuje imenitna enciklika od 24. kim. 1873 in mučenstvo toliko nemških škot>v. Ni v naši moči, sv. Oče, ohraniti na Vaši strani zastopnika nemškega cesarstva, pravi pismo. Ali njegov prostor ne bo ostal prazen. Zato vam mi pošljemo iz naše domovine svojih poslancev, poslancev nemškega naroda.... Vemo, da nas čakajo še divje vojske: zato se s toliko večim veseljem približujemo k studencu milosti, ki ste ga Vi, sv. Oče, nam in vsemu keršanstvu odperli z velevanjem sv. leta. Tudi mi upamo, da le z molitvijo in z deli sprave bomo vidili potolaženo jezo božjo in konec bridkost, ki so jih grehi sedanjega časa priklicali nad vse narode. Iz Amerike, v novem Jorku je „Herald" naznanil dolgo pismo Amerikanca Stanleja, ki ga je pisal 12. listop. 1874 iz Zanzibara. Statlej iše namreč Nilovih virov in popisuje obširno pripravo za popotvanje po divji Afriki. Pretečeno poletje je Stanlej večidel bival v Londonu. Ondi zvedo, da pojde Stanlej kot načelnik mogočne odprave v srednjo Afriko, in pošlje mu pisma čez dvanajst sto ljudi, kateri bi bili radi z njim šli, ter hočejo pri njem v službo stopiti, ker p i *akem početju bo gotovo potreboval mnogo ljudi. Bilo jih je pa: sedem sto Angležov, tri sto Amerikancev, sto Francozov in sto Nemcev. Kakošni ljudje so ti premetavci brez vere, kažejo naslednje svetovanja. Kden svetuje Stan-leju, naj se oblečeta oba po zamčrsko, potem pa naj ideta brez spremljevavca in brez orožja iskat Nilovih virov. Drugi pravi, da bi bilo bolje z balonom iti. Zopet drugi misli na vstanovitev cesarstva sredi Afrike, katerega cesar naj bi bil Stanlej sam, pa njegov minister. Oglasi se še nekdo drugi, ki svetuje, da naj bi zavdali vsim zam6rskim kraljem, na katere bi med potjo naleteli. (No, to so pravi oiikovalci divjih narodov?) Stanlej pa izmed teh dvanajst sto ni sprejel no- benc prošnje. Sicer je vzel seboj tri Angleže, pa ti niso bili izmed unih dvanajst stoterih. 15. avgusta je zapustil Stanlej novi Jork. Peljal se je s parnikom „Indija Evfrates" skoz kanal Suec v Aden in od tam v Zanzibar, kamor je prišel 22. vinotoka. Tri dni po svojem prihodu zbere stare znance, Arabce in Zamorce, in poiše potrebnih pomočkov za popotovanje v srednjo Afriko. Potreboval pa je naj manj tri sto noscev. Za spremljevanje sc je sicer ponujalo več m6ž kot jih je potreboval, pa plača, katero so zahtevali na mesec, se je bila zvišala za polovico po nespametni radodarnosti tovaršev in domačinov. K plači 500 dolarjev za mesec jih je mogel pridati se 400- Nakupil si je pavole cele bale, balo čez 87 dolarjev, in naj lereih biserov, po 13 dolar, cent in se veliko, s Čimur bi si mogel pridobiti blago volj nost zamorskih glavarjev, na Čemur je toliko ležeče. Pa kaj še vse nosijo! Pripravo za preštevanja in zvezdoznanstvo! Pedometer, gorko- in zrakomer, fo-tografijsko pripravo, ves vlak za most, in celo ladijo na veter, ki so jo razložili v posamezne dele. Prav umetno izdelan prenosljivi most, ki ga je Stanlej „Li-vingston" imenoval, je zelo potreben na potu v izhodnji Afriki. Kolikrat se pride do reke, ki je ni moč pre-bresti. Kolika potrata časa, ako je treba iskati broda. Še bolj potreben je pa čolnič, kajti Nil se izteka iz jčzer, po katerih se še nihče vozil ni. Ob taki reki peš hoditi, bi bilo zarad velikih mlak nemogoče. Vsi nosci se bili, se ve dai oboroženi. Vsak je imel dobro puško in mnogo patronov. 12. listopada je karavana odrinila proti stanišu Bagamojo na terdini; Zanzibar je na otoku. Tudi pot je poznamnjana, po kateri je šel Stanlej. Iz Bombaja se gre proti severo - zahodnji strani, do Umjanjembe po karavanski cesti Arabcev, od tod dalje po stezi, po kateri še ni hodel nobeden belih ljudi. Pride se proti vzhodu do obeh jezer, iz katerih Nil izvira, do Viktoria-Njanze. Angleški kapitan John Han-ning Speke ga je našel 30. julija 1858. Štiri leta pozneje prehodi tudi zahodnjo stran tega jezera. Ali je eno jezero ali jih je pet? Ali je res vir Nilov, ali je le to, kar je Renu spodnje jezero (Bodensee)? Na vse te vprašanja skuša Stanlej odgovoriti. Piše se, da so mogli njegovi nosci, ki jih je bilo 400 — morebiti jih je bilo zdaj le 200 — na bregu jezera počivali, sam pa je sklenil z odbranimi prevoziti na obeh straneh ravnika (ekvatorja) mogočno in pogosto zelo viharno jezero. Tukaj je rešitev starodavne zastave. Da izvira Nil iz Viktorija Njanze, sta dokazovala Speke Grant in Baker. Ko Stanlej tako svojo poglavitno nalogo reši, prevozi tudi drugo jezero sredr.je Afrike, tako imenovano Albert-Njanza. Skoz to teče Nil, zapustivši Viktorija Njanzo. Kar je še storiti, pušča Stanlej prihodnjosti. Naloga, ktero si je stavil Stanlej, je silovita. S kaiavano toliko težko obloženih mož mu je bilo iti 3000 milj dalje skoz goščavo, po kateri so mogli stopati le eden za drugim. Na levo in desno je ternje in bodeče germovje. Pod nogo mlakuže, nad glavo pekoče solnce. Pri vsem tem menijo, da bo Stanlej rešil svojo nalogo, ker ne hodi tako sem ter tje kakor Livingstone, ampak gre ravno k svojemu cilu. Kar je zadrževalo druge, to tega ne ostraši. Ima pa še drugo prednost, katere ne smemo prezreti. O Nilovem izviru ima Sir Samuel Baker svojo misel, Burton svojo in Peterman zopet svojo. Stanlej pa ne misli niti na to nitr na ono, ampak hoče na tanko vediti, od kod Nil izvira, naj si že bo tu, ali tam. In ako ne umerje med potjo, bo gotovo pravo dokazal. ■esiklBtke goipe (Mexiko ali Mehiko v Ameriki) so sv. Očetu poslale prelepo pismo vern vdanosti, s kterira junaško oporekajo zoper to, kar se tam počenja zoper katoliško Cerkev. Gospč, njih čez 2000, iz glavnega mesta Mesike, naznanujejo, da nima mesikanski narod oskrumbe preganjavstva na svoji duši, ampak le ena pest ljudi (kakor povsod), zagrizenih sovražnikov sv. Cerkve in mavtarskih družnikov, da le te zadeva sramota zarad počenjanj, ki se gode v tej državi. Dano je bilo malo dnij poprej določilo pod naslovom organska postava" z vstavnimi pristavki, ki obeega zgolj neopravičene žaljenja sv. katoliške vere, in se sme šteti kakor nov oklic najbolj trinoškega preganjanja zoper katoliško Cerkev na Mesikanskem. Začeli so menda svoje nečloveško delo s tim, da so usmiljene sestre pregnali iz dežele. Adresa pravi med drugim: Volteri-janski liberalizem in masonstvo, zaveznika vednega sovražnika miru in blagra na Mesikanskem, bolj divjaška memo divjakov ob naših mejah, preganjata iz rojstne dežele te svete oznanovavke usmiljenja Najvi-šega. V času čez tri stoletja in pol je sto in sto bark nosilo b>gastva naše dežele v Evropo. V malo dnevih bodo pa njene okrajine s stermenjem sprejele še en zaklad mesikansk, toda brez primere dražji memo vsega zlata in srebra naših rudnikov. Sestre naše po domovini, sestre naše po ljubezni, sestre n .še po veri v našega Boga in Odrešenika Jeziua Kristusa so se oddalile od nas, ter nas učijo, da posvetne koristi je treba zadi staviti za nebeškimi, in vredne smo vse nesreče, ako bi kdaj pozabile njih poslednji nauk". Drobne norice. Anglikansko krivoverstvo gre čedalje bolj v šibre. Izmed anglikansko - protestanških Škofov in nadškofov jih je 24 razposlalo dolgo pismo do duhovstva in soderžavijanov, v kterem zlasti tarnajo zarad vedno večega ločenja med posvetnim občanstvom in duhovstvom in opominjajo svoje duhovstvo, da naj bolj na tanko spolnujejo cerkvene postave . . . Kristus je olj ubil, da vsaka sadica, ktere ni vsadil N jegov Oče. bo posekana! — V Rimu so 10. svečana na Kapitol postavili Macinovo opers;:ico iz marmorja: dja?i ho jo na desnico kraljeve opersnice, ktera ima ob desnici Kavurja. V taki drušini je Viktor Emanvel! — V Florencu je 34 rudečkarstva zatožeuih odločenih pred poroto; 36 izpušenih. — Angleški časnik „Standart", ki ni vnemaren do protestanštva in ki uima sočutja za katoliško Cerkev, vender ostro graja preganjanje katolištva na Nemškem in terdi tudi, da te verske politike ne poterjuj'3 angleški narod. To kar sc na Nemškem godi, pra