Trajnostni gospodarski razvoj turistične alpske regije Štefan Bojnec Drago Papler Znanstvene monografije Fakultete za management Trajnostni gospodarski razvoj turistične alpske regije Štefan Bojnec Drago Papler Trajnostni gospodarski razvoj turistične alpske regije Štefan Bojnec in Drago Papler Recenzenta · Darja Boršič in Helena Nemec Rudež Lektoriranje · Davorin Dukič Tehnična ureditev · Tajda Senica Prelom · Primož Orešnik Fotografije · Drago Papler Izdala in založila · Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, 6000 Koper · www.hippocampus.si Glavni urednik · Jonatan Vinkler Vodja založbe · Alen Ježovnik Koper, 2024 © 2024 Štefan Bojnec in Drago Papler Brezplačna elektronska izdaja https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-390-6.pdf https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-391-3/index.html https://doi.org/10.26493/978-961-293-390-6 Izid monografije je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje znanstvenih monografij Kataložni zapis o publikaciji (c i p) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani cob i s s . s i -i d 223241219 i s b n 978-961-293-390-6 (p df) i s b n 978-961-293-391-3 (h t m l) Vsebina Vsebina • 5 Seznam slik • 8 Seznam preglednic • 9 Povzetek • 13 Abstract • 17 1 Uvod 1 • 21 2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije v obdobju do gospodarske krize2 • 25 2.1 Alpska turistična destinacija 2.1 · 25 2.2 Metodologija 2.2 · 26 2.3 Turistične kapacitete 2.3 · 26 2.4 Turisti in prenočitve 2.4 · 27 2.5 Dohodek iz turizma 2.5 · 28 2.6 Kazalniki poslovanja hotelskih podjetij 2.6 · 28 2.7 Kazalniki poslovanja kampov 2.7 · 33 2.8 Hotelske naložbe 2.8 · 36 2.9 Sklep: sonaravna smer turističnega razvoja 2.9 · 39 3 Vpliv gospodarske krize na povpraševanje v alpski turistični destinaciji3 • 41 3.1 Gospodarska kriza in vpliv na turistično gospodarstvo 3.1 · 41 3.2 Metodologija 3.2 · 42 3.3 Prednosti turistične destinacije Kranjska Gora 3.3 · 42 3.4 Turistična ponudba v občini Kranjska Gora 3.4 · 43 3.5 Primerjava turističnih kapacitet v alpskih turističnih občinah · 44 3.6 Prenočitvene zmogljivosti v Občini Kranjska Gora 3.6 · 47 3.7 Prihodi in prenočitve turistov v Občini Kranjska Gora 3.7 · 47 3.8 Prihodki od turistične takse v Občini Kranjska Gora 3.8 · 51 3.9 Sklep: soodvisnost turističnega obiska glede na dinamiko gospodarskih gibanj 3.9 · 51 5 Vsebina 4 Gradniki turističnega povpraševanja in ponudbe v alpski turistični destinaciji4 • 53 4.1 Trdoživost lokalnega turističnega gospodarstva · 53 4.2 Turistična ponudba in povpraševanje 4.2 · 53 4.3 Turistični trg 4.3 · 54 4.4 Cilji raziskave in razvoj hipotez 4.4 · 54 4.5 Metodologija 4.5 · 55 4.6 Izvedba ankete in struktura anketirancev 4.6 · 56 4.7 Opisna statistika 4.7 · 57 4.8 Regresijska analiza 4.8 · 60 4.9 Korelacijska analiza 4.9 · 64 4.10 Razprava 4.10 · 66 4.11 Sklep: Prepoznavnost turistične destinacije v alpskem svetu 4.11 · 68 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe na podeželju5 • 71 5.1 Lokalno podjetništvo v alpskem svetu 5.1 · 71 5.2 Politika podjetniškega pristopa pri upravljanju turistične destinacije 5.2 · 72 5.3 Cilji raziskave in razvoj hipotez 5.3 · 73 5.4 Metodologija 5.4 · 74 5.5 Izvedba ankete in struktura anketirancev 5.5 · 75 5.6 Opisna statistika 5.6 · 76 5.7 Korelacijska analiza 5.7 · 82 5.8 Regresijska analiza 5.8 · 84 5.9 Razprava 5.9 · 87 5.10 Trajnostni model turizma 5.10 · 88 5.11 Model javno-zasebnega partnerstva ali lokalne turistične kooperative 5.11 · 90 5.12 Sklep: podjetniška pobuda turističnemu razvoju 5.12 · 90 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine za razvoj trajnostnega turizma6 • 93 6.1 Trajnostni razvoj turizma na podeželju 6.1 · 93 6.2 Strategija turizma na podeželju 6.2 · 93 6.3 Metodologija 6.3 · 96 6.4 Turistični obisk 6.4 · 98 6.5 Izvedba ankete in struktura anketirancev 6.5 · 98 6.6 Opisna statistika 6.6 · 99 6.7 Regresijska analiza 6.7 · 101 6.8 Pozicioniranje in tržna privlačnost destinacije 6.8 · 107 6.9 Zagotavljanje turističnih kapacite 6.9 · 108 6 Vsebina 6.10 Sklep: oblikovanje butičnih doživetij s produktno in tržno nadgradnjo 6.10 · 110 7 Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju 7 • 113 7.1 Vlaganja v človeški kapital na področju turizma 7.1 · 113 7.2 Izobraževanje za zaposlovanje v turizmu 7.2 · 113 7.3 Cilji raziskave in razvoj hipotez 7.3 · 115 7.4 Metodologija 7.4 · 117 7.5 Dejavniki srednješolskega gostinsko turističnega izobraževanja 7.5 · 117 7.6 Mnenja o izobraževalnem programu 7.6 · 124 7.7 Sklep: vlaganja v kakovostnejše izobraževanje in v rast človeškega kapitala7.7 · 129 8 Zaključek 8 • 131 Literatura • 135 Recenziji • 141 7 Seznam slik 1.1 Jezersko (2022) · 21 1.2 Čarobni slap Savica (2008) · 22 2.1 Bled z otokom (2022) · 36 2.2 Smučišče v Kranjski gori (2019) · 38 3.1 Kozolec, v ozadju Šmarjetna gora in Sv. Jošt (2023) · 41 3.2 Slap Peričnik (2004) · 52 4.1 Naravni rezervat Bobovška jezera (2022) · 57 4.2 Panoramski pogled na naravne lepote Gorenjske v zimskem času (2022) · 66 5.1 Žafrani na Mali planini (2024) · 72 5.2 Prikaz vrednosti aritmetičnih sredin spremenljivk o turizmu v lokalni skupnosti · 77 5.2 Velika planina (2019) · 88 5.3 Zasnova modela javno-zasebnega partnerstva, · 89 6.1 Vizija Žirovnice kot turistične destinacije · 95 6.2 Aritmetična sredina spremenljivk ankete o turizmu v Žirovnici · 101 6.3 Pogled na Storžič iz Preddvora (2017 · 107 6.4 Jošt spomladi (2015) · 109 7.1 Možnost razvoja turizma z lokalno pridelano hrano (2022) · 115 7.2 Kulturna sakralna in čebelarska tradicija (2016) · 129 8.1 Mestni trg v Škofji Loki (2019) · 132 8.2 Kranj, upravno in gospodarsko središče Gorenjske (2000) · 133 8 Seznam preglednic 2.1 Prenočitvene zmogljivosti po vrstah nastanitvenih objektov za turistične kraje Bled, Bohinj in Kranjska Gora v obdobju do gospodarske krize · 27 2.2 Prihodi in prenočitve turistov na Gorenjskem in v Sloveniji v obdobju do gospodarske krize · 28 2.3 Bruto dodana vrednost H-Gostinstvo za Gorenjsko in Slovenijo v desetletju pred gospodarsko krizo · 29 2.4 Kazalniki poslovanja podjetij 55.1 Hoteli, Gorenjska · 30 2.5 Kazalniki poslovanja podjetij 55.1 Hoteli, Gorenjska · 32 2.6 Kazalniki poslovanja podjetij 55.2 Kampi, Gorenjska · 34 2.7 Kazalniki poslovanja podjetij 55.2 Kampi, Gorenjska · 37 3.1 Nastanitvene kapacitete v občini Kranjska Gora · 44 3.2 Prenočitvene zmogljivosti po občinah Bled, Bohinj in Kranjska Gora v obdobju 2008–2017 · 45 3.3 Delež prenočitvenih zmogljivosti po skupinah nastanitvenih objektov v občinah Bled, Bohinj in Kranjska Gora v obdobju 2008-2017 · 46 3.4 Skupne prenočitvene zmogljivosti v občini Kranjska Gora · 48 3.5 Prihodi turistov po letih 2008–2015 v Občini Kranjska Gora · 49 3.6 Prenočitve turistov po letih 2008–2015 v Občini Kranjska Gora · 49 3.7 Povprečna doba bivanja po letih 2008–2015 v Občini Kranjska Gora · 49 3.8 Prenočitve turistov od leta 2008 do 2015 v Sloveniji in Občini Kranjska Gora · 50 3.9 Število mesečnih prenočitev turistov v obdobju 2008–2015 v Občini Kranjska Gora · 50 3.10 Prihodki od turistične takse v Občini Kranjska Gora · 51 4.1 Strukture anketirancev po spolu, starosti in izobrazbi · 56 4.2 Aritmetična sredina spremenljivk o turistični ponudbi alpske destinacije · 58 4.3 Regresijska analiza privlačnosti turistične destinacije · 61 4.4 Regresijska analiza turistične tradicije alpske regije · 62 4.5 Regresijska analiza raznolike ponudba · 62 4.6 Regresijska analiza cenovno ustrezne turistične destinacije · 63 4.7 Regresijska analiza cenovno ugodnih prenočitvenih kapacitet · 63 9 Seznam slik 4.8 Regresijska analiza bivanja v hotelu · 64 4.9 Korelacijska analiza med spremenljivkami · 65 5.1 Struktura anketirancev · 76 5.2 Aritmetična sredina, rang, standardni odklon, mediana in modus spremenljivk o turizmu v lokalni skupnosti · 78 5.3 Deleži ocen po Likertovi lestvici (1 do 5) spremenljivk o turizmu v lokalni skupnosti · 80 5.4 Korelacijska analiza med spremenljivkami · 83 5.5 Regresijska analiza standardov kakovosti turističnih ponudnikov · 84 5.6 Regresijska analiza skupne turistične blagovne znamke · 85 5.7 Regresijska analiza uporabe sodobnih komunikacijskih poti ponudnikov · 85 5.8 Regresijska analiza standardov kakovosti turističnih ponudnikov · 86 5.9 Regresijska analiza turističnega razvoja v lokalni skupnosti · 87 6.1 Prenočitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov v občini Žirovnica in gorskih občinah v Sloveniji v obdobju 2012–2021 · 97 6.2 Strukture anketirancev po spolu, starosti in izobrazbi · 99 6.3 Aritmetična sredina spremenljivk o turistični in kulturni ponudbi v občini Žirovnica · 100 6.4 Regresijska analiza zadovoljstva z razvojem turizma v naši destinaciji · 102 6.5 Regresijska analiza zadovoljstva z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji · 103 6.6 Regresijska analiza spremenljivke turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave · 103 6.7 Regresijska analiza spremenljivke turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev kulture · 104 6.8 Regresijska analiza spremenljivke lokalna skupnost ima koristi od turizma in turistov · 105 6.9 Regresijska analiza zelenega turizma · 105 6.10 Korelacijska analiza med spremenljivkami · 106 7.1 Motiv za odločitev za vpis v gostinsko in turistično šolo · 118 7.2 Regresijska analiza varnosti zaposlitve · 119 7.3 Regresijska analiza zanimivega izobraževalnega programa · 120 7.4 Motivi za vpis v šolo (matrika štirih različnih izločitvenih metod z dvema pomembnima faktorjema) · 121 7.5 Mnenja o izobraževalnem programu · 123 7.6 Regresijska analiza zadovoljstva s šolanjem za gostinstvo in turizem · 125 7.7 Regresijska analiza koristnosti strokovno-tehničnih znanj · 125 10 Seznam slik 7.8 Regresijska analiza praktične uporabnosti znanj in spodbujanja k razmišljanju ter samostojnemu delu · 126 7.9 Mnenja o izobraževalnem programu (matrika štirih različnih izločitvenih metod z dvema pomembnima faktorjema) · 128 11 Povzetek Turizem v Sloveniji zajema pomemben del gospodarstva, ustvarja pre- cejšen delež bruto domačega proizvoda in zagotavlja številna delovna mesta. Turizem kot gospodarska dejavnost je pod vplivom različnih sprememb, med njimi tudi krize. Analizirali smo gorenjsko turistično destinacijo, ki je po razvoju turizma, turističnih kapacitetah, prihodih turistov in prenočitvah tu- ristov druga najpomembnejša turistična destinacija v Sloveniji. Go- renjska turistična destinacija glede na prihode in prenočitve turistov dosega okrog enopetinski delež v Sloveniji. Poudarek je na ekonomski uspešnosti v razvoju turizma v regiji in v trajnostnem razvoju turi- stične destinacije. Turistična ponudba na Gorenjskem se poskuša pre- strukturirati v smeri ponudbe različnih niš v strukturi obstoječega in pričakovanega povpraševanja. Povprečno trajanje bivanja turistov se je zmanjšalo pod tri dni. Kot poseben izziv izpostavljamo sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem z razvojem kakovostnih storitev in turi- stične infrastrukture v smeri povpraševanja turistov ter dolgoročnega trajnostnega razvoja turistične destinacije. Analizirali smo turistično ponudbo stanja v alpski turistični desti- naciji s turističnimi središči Bled, Bohinj in Kranjska Gora v gorenjski regiji. Opazno je nihanje števila nočitev turistov. Povprečen čas biva- nja domačih in tujih gostov se je od leta 2008, ko je znašal 3,15 dneva, zmanjšal na 2,72 dneva v letu 2015. Med obiskovalci je 35 % domačih gostov, ki med obiski porabijo manj denarja kot pred krizo in povpra- šujejo po cenovno ugodnejših produktih. Leta 2017 je bilo v Bohinju 7.085 nastanitvenih kapacitet, na Bledu 6.923 nastanitvenih kapacitet in v Kranjski Gori 6.852 nastanitvenih kapacitet. Po statističnih podatkih turizem v Sloveniji predstavlja eno vodilnih gospodarskih panog. V letu 2015 smo s turistično dejavnostjo ustvari- li skoraj 13 odstotkov slovenskega bruto družbenega proizvoda, s tu- rizmom pa je bilo posredno in neposredno povezanih več kot 150.000 delovnih mest. V istem letu smo v Sloveniji zabeležili 10,8 % prihodov 13 Povzetek turistov več in 7,2 % prenočitev več kot v letu 2014. Posledica večjega porasta prihodov turistov v primerjavi s porastom nočitev je krajšanje povprečne dobe bivanja turista, ki je lani znašala 2,6 dneva, leto poprej pa 2,7 dneva. Krajšanje povprečne dobe bivanja turista je žal rak rana slovenske- ga turizma. Z ustanavljanjem regionalnih destinacijskih organizacij v zadnjih nekaj letih so posamezne lokalne skupnosti znotraj regije pri- čakovale, da bodo iz leta v leto postopno podaljševale povprečno dobo bivanja turista. Smeli načrti se niso uresničili. In kaj so vzroki za to? Turisti, ki si jih želimo, so večinoma zahtevni in ozaveščeni ter iš- čejo trajnostno naravnano turistično ponudbo destinacije. Z uvedbo lokalne samouprave so občine, kar 212 jih imamo, dobile pomembno in močno vlogo pri načrtovanju ter razvoju turizma. Imajo neposreden vpliv na oblikovanje turistične ponudbe v mikro destinaciji. Ugota- vljamo, da vsi potenciali, ki jih turizem v lokalnih skupnostih ponuja, niso izkoriščeni, zato razvoja turizma v Sloveniji ni mogoče primerjati s tempom razvoja turizma v sosednjih državah, kot je npr. Avstrija. Turizem ostaja velika priložnost, ki ima lahko čvrste temelje zgolj v lokalni skupnosti. Cilj raziskave je ugotoviti mnenja deležnikov o turističnem povpra- ševanju in ponudbi ter tržnih priložnostih in identificirati gradnike turističnega razvoja v lokalnih skupnostih. Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili statistične ocene dejavnikov, z regresijsko analizo pa po- trdili hipoteze turistične ponudbe in politike v lokalnih skupnostih. Pomembni dejavniki turističnega razvoja so: trajnostna turistična ponudba, skupna turistična blagovna znamka, sodobne komunikacij- ske poti, kakovost turistične ponudbe in upravljanje destinacije. Podeželje je identiteta slovenskega naroda. Občina Žirovnica ima bogato kulturno dediščino, pomembno za turistično podobo. Iz teh krajev izhaja veliko osebnosti, pomembnih za razvoj narodne zaves- ti, jezika in kulture. Turistično in kulturno prepoznavna je v Sloveni- ji najstarejša tematska pot, in sicer Pot kulturne dediščine Žirovnica, ki vodi med kulturnozgodovinskimi spomeniki v vaseh pod Stolom. Povezuje pet spomenikov lokalnega pomena – Čopovo rojstno hišo, Janšev čebelnjak, Alejo velikih mož, Plečnikov spomenik, Jalnovo roj- stno hišo – in tri spomenike državnega pomena – Prešernovo rojstno hišo, Finžgarjevo rojstno hišo in vaško lipo v Vrbi. Ob spodbudah Ob- čine Žirovnica in pozitivnih trendih razvoja turizma so se v zadnjem obdobju povečale prenočitvene zmogljivosti. V poletnih mesecih je 14 Povzetek bilo opravljenih 57 % vseh prenočitev. Ostali del gostov predstavljajo dnevni, pretežno domači obiskovalci in šolske skupine. Turisti so leta 2019 povprečno bivali 2,21 dneva, leta 2021 pa 2,43 dneva. Z anketo je bilo raziskano zadovoljstvo s turizmom v Žirovnici. Turisti turistično destinacijo v deželi pod Stolom izbirajo zaradi ohranitve kulture, za- dovoljstva izvajalske turistične organizacije, zadovoljstva z razvojem turizma, koristi lokalne skupnosti, možnosti za preživljanje prostega časa, zelenega okolja in obveščenosti. Z regresijsko analizo je bilo potr- jeno, da je turistična ponudba povezana s privlačnostjo turistične de- stinacije, kulturno dediščino, z naravo in s cenovno ustrezno turistič- no destinacijo, ki nudi prenočitvene kapacitete. S korelacijsko analizo je bilo potrjeno, da so za turistično povpraševanje pomembni prijazen odnos turističnih delavcev in domačinov v turistični destinaciji, ureje- na infrastruktura ter organizacija kulturnih in turističnih dogodkov, ki dajejo privlačnost destinaciji. V turistično razvitem okolju gorenjske regije izkazuje Srednja go- stinska in turistična šola Radovljica že zaradi programov, ki jih ponuja, močno sodelovanje z okoljem. Med izobraževalnimi programi ima sre- dnje poklicno izobraževanje petinski delež, srednje strokovno izobra- ževanje dvotretjinskega in poklicno-tehniško izobraževanje 14-odsto- tnega. Največ zanimanja je po poklicih gastronomsko-turistični tehnik in turistični tehnik, in sicer po 30 %, po 14 % ga je za gastronomski tehnik in gastronomski hotelir, slabih 9 % za gostinski tehnik ter naj- manj za kuharja in natakarja. Ugotovili smo, da je v zadnjih treh letih za četrtino zmanjšano zanimanje za izobraževanje za poklicne profile s področja gostinstva in turizma. Prispevek analizira srednješolsko gostinsko-turistično izobraževa- nje v gorenjski turistični destinaciji, ki je po turističnih kapacitetah, prihodih turistov in prenočitvah turistov druga najpomembnejša tu- ristična destinacija v Sloveniji. Poudarek v razvoju turizma je na ka- kovostno zahtevnejših kapacitetah in višjedohodkovnih turistih, traj- nostnem razvoju turistične destinacije in izobraževanju zaposlenih v turizmu. Raziskava je bila opravljena na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica, pridobljeni anketni podatki so bili analizirani s kvantita- tivno analizo. Uporabljene so opisne statistike, regresijska analiza in faktorska analiza. Ugotavljamo motiv za odločitev za vpis v gostinsko in turistično šolo glede na trg dela, možnost zaposlovanja oz. nada- ljevanje študija. Ocenjeni so turistični izobraževalni programi z vidi- 15 Povzetek ka zadovoljstva s šolanjem, pridobljenih strokovno tehničnih znanj in praktične uporabnosti. S faktorsko analizo ugotavljamo medsebojno povezanost posameznih dejavnikov in njihov vpliv znotraj ugotovlje- nih skupnih faktorjev. Ključne besede: ekonomska uspešnost, turizem, podeželje, trajnostni razvoj, turistična destinacija, turistično povpraševanje, turistična po- nudba, izobraževanje, zaposlovanje, mnenjska raziskava, statistična analiza, korelacijska analiza, regresijska analiza 16 Abstract Tourism in Slovenia is an important part of the economy, generating a significant share of gross domestic product and providing many jobs. Tourism as an economic activity is affected by various changes, inclu- ding the crisis. We have analysed the Gorenjska tourist destination, which is the second most important tourist destination in Slovenia in terms of tourism development, tourist capacities, tourist arrivals and tourist overnight stays. In terms of tourist arrivals and overnight stays, the Gorenjska tourist destination has a share of around one fifth in Slo- venia. The focus is on economic performance in the development of tourism in the region and on the sustainable development of the to- urist destination. The tourist offer in Gorenjska is being restructured to offer different niches in the structure of existing and expected de- mand. The average length of stay of tourists has fallen below three days. The sustainable development of tourism in Gorenjska, through the development of quality services and tourist infrastructure, is seen as a particular challenge in the direction of tourist demand and the long-term sustainable development of the tourist destination. We have analysed the tourism offer situation in the Alpine tourist destination with the tourist centres of Bled, Bohinj and Kranjska Gora in the Gorenjska region. The number of overnight stays of tourists flu- ctuates. The average length of stay of domestic and foreign guests has decreased from 3.15 days in 2008 to 2.72 days in 2015. 35 % of visitors are domestic, who spend less money during their visits than before the crisis and demand more affordable products. In 2017, there were 7,085 accommodation units in Bohinj, 6,923 in Bled and 6,852 in Kranjska Gora. According to statistics, tourism is one of the leading economic sectors in Slovenia. In 2015, tourism accounted for almost 13 % of Slo- venia’s gross social product, and more than 150,000 jobs were directly and indirectly linked to tourism. In the same year, Slovenia recorded 17 Abstract a 10.8 % increase in tourist arrivals and a 7.2 % increase in overnight stays compared to 2014. The increase in tourist arrivals compared to the increase in overnight stays resulted in a decrease in the average length of stay of a tourist, which was 2.6 days last year compared to 2.7 days the year before. The shortening of the average length of stay of a tourist is, unfortu- nately, a cancer on Slovenian tourism. With the establishment of regi- onal destination organisations over the last few years, individual local authorities within a region have expected to gradually increase the ave- rage length of stay of tourists from one year to the next. The ambitious plans have not materialised. And what are the reasons for this? The tourists we want are mostly demanding and aware, and are loo- king for a sustainable tourism offer for their destination. The creation of local self-government has given municipalities, of which we have 212, an important and powerful role in tourism planning and develo- pment. They have a direct influence on the design of the tourism offer in a micro destination. We note that not all the potentials offered by tourism in local communities have been exploited, which is why the development of tourism in Slovenia cannot be compared with the pace of tourism development in neighbouring countries such as Austria. Tourism remains a great opportunity, which can only have a solid fou- ndation in the local community. The aim of the research is to find out the stakeholders’ views on tourism demand and supply, market opportunities and the building blocks of tourism development in local communities. A questionnaire survey was used to establish statistical estimates of the factors and regression analysis was used to confirm the hypotheses of tourism supply and policy in local communities. The important factors of tourism development are: sustainable tou- rism offer, common tourism brand, modern communication channels, quality of tourism offer and destination management. The countryside is the identity of the Slovenian nation. The munici- pality of Žirovnica has a rich cultural heritage, important for its tourist image. Many personalities important for the development of natio- nal consciousness, language and culture originated from these places. The oldest thematic cultural heritage trail in Slovenia, the Žirovnica Cultural Heritage Trail, which leads between the cultural and histo- rical monuments in the villages below Stolo, is a tourist and cultural landmark. It connects five monuments of local importance: the Čop’s 18 Abstract Birth House, the Janša Beehive Farm, the Avenue of Great Men, the Plečnik Monument, the Jalnova Birth House and three monuments of national importance: the Prešeren Birth House, the Finžgar Birth House and the village lime tree in Vrba. With the encouragement of the Municipality of Žirovnica and positive trends in tourism develo- pment, accommodation capacity has increased in recent years. During the summer months, 57 % of all overnight stays were made. The rest of the guests are day visitors, mainly local visitors and school grou- ps. Tourists stayed on average 2.21 days in 2019 and 2.43 days in 2021. The survey explored satisfaction with tourism in Žirovnica. Tourists choose a tourist destination in the Land under the Table Mountains because of the preservation of culture, satisfaction of the tourism ope- rator, satisfaction with the development of tourism, benefits of the local community, leisure opportunities, green environment and infor- mation. The regression analysis confirmed that the tourism offer is re- lated to the attractiveness of the tourist destination, cultural heritage, nature and to an affordable tourist destination offering accommodati- on. The correlation analysis confirmed that the friendly attitude of the tourist workers and locals in the tourist destination, the infrastructure and the organisation of cultural and tourist events that give the desti- nation its attractiveness are important for tourism demand. In the tourist-developed environment of the Gorenjska region, the Radovljica Secondary School of Catering and Tourism has a strong co- operation with the environment, not least because of the programmes it teaches. Thirty per cent of the occupations are catering and tourism technicians, 14 % each for catering technicians and hoteliers, just un- der 9 % for catering technicians and the lowest for chefs and waiters. We have found that over the last three years, there has been a decrease of a quarter in the interest in training for vocational profiles in the catering and tourism sector. The paper analyses secondary education in hospitality and tourism in the Gorenjska tourist destination, which is the second most impor- tant tourist destination in Slovenia in terms of tourist capacity, tourist arrivals and tourist overnight stays. The focus in tourism development is on higher quality facilities and higher income tourists, sustaina- ble development of the tourist destination and education of tourism employees. The survey was conducted at the Secondary School of Hospitality and Tourism Radovljica and the survey data was analysed using qu- 19 Abstract antitative analysis. Descriptive statistics, regression analysis and fa- ctor analysis were used. The motivation for the decision to enrol in the hospitality and tourism school in relation to the labour market, the possibility of employment or further studies is identified. Touri- sm education programmes are evaluated in terms of satisfaction with schooling, technical skills acquired and practical applicability. Factor analysis is used to identify the interrelationship of the individual fa- ctors and their influence within the common factors identified. Keywords: economic performance, tourism, rural areas, sustainable development, tourist destination, tourism demand, tourism supply, education, employment, opinion survey, statistical analysis, correlati- on analysis, regression analysis 20 1 Uvod 1 Turizem je družbeni pojav, ki je posledica ekonomskega in splošnega razvoja sodobne družbe. Pod pojmom turizem običajno razumemo po- tovanje zaradi razvedrila, oddiha in vse pripadajoče dejavnosti (Nemec Rudež in Bojnec, 2007). Njegov močan vpliv je zaslediti tako v narodnem gospodarstvu kot tudi v razvoju in zaposlovanju (Sirše idr., 2004, str. 5). Glavno dobro turizma je pokrajina s svojo zgodovino in tradicijo. Po- krajina, ki je turistično zanimiva, omogoča odpiranje novih delovnih mest in seveda tudi prihodek. Veliko se govori o negativnih posledicah turizma in o njegovem škodljivem vplivu na okolje, vendar pa ima več zadovoljivih učinkov in vsi ga želijo krepiti še naprej, kljub nekaterim neželenim posledicam. Večkrat je turizem manj škodljiv kot določene industrijske panoge in njegov razvoj je v današnjem času bolj nadzo- rovan. Na ta način se škoda lahko v veliki meri prepreči. V mnogih Slika 1.1 Jezersko (2022) 21 1 Uvod Slika 1.2 Čarobni slap Savica (2008) odročnih hribovitih predelih je turizem edina dejavnost, ki pokrajino še ohranja pri življenju (Dekleva, 1998, str. 25). V Sloveniji je turizem pomemben del gospodarstva in močno pris- peva k razvoju regij (Planinc idr., 2013). Zgornja Gorenjska, ki jo ses- tavljajo občine Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Bled, Bohinj, Gorje, Radovljica in Tržič, beleži okrog 90 % turističnega prihodka v primer- javi s celotno Gorenjsko (Papler in Bojnec, 2010, str. 354). Razvoj turizma je odvisen od javnega, civilnega in zasebnega sek- torja, ki morajo sodelovati med seboj. Za zagotavljanje kakovosti in konkurenčnosti pri razvoju so potrebne tudi naložbe v izobraževanje ter nadgradnjo sposobnosti in spretnosti zaposlenih v turizmu. Prav tako je treba preprečiti negativen vpliv turizma na kakovost bivanja lokalnega prebivalstva (Bojnec in Papler, 2010, str. 32; Uran in Juvan 2010, str. 205). Turizem opredeljuje veliko število dejavnikov, ki se med seboj prep- letajo, predpogoja za njegov nastanek pa sta turistično povpraševanje 22 Uvod 1 in turistična ponudba v konkretnem geografskem prostoru. Turistični trg predstavlja stik med turističnim povpraševanjem in turistično po- nudbo (Gomezelj Omerzel 2006). Statistični urad Republike Slovenije (SURS) turizem definira kot de- javnost oseb, ki potujejo v kraje zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov in drugih razlogov ter tam ostanejo manj kot eno leto brez prekinitve (po Mihalič, 2008, str. 9). Poznamo sezonski turizem in izvensezonski turizem. Glede na mo- tiv ločimo poslovni, verski, študijski, zdraviliški turizem in še mnoge druge vrste. Na podlagi organizacije poznamo organizirani in indi- vidualni turizem. Po kriteriju ekološke škodljivosti ločimo množični turizem, ki je ekološko škodljiv, in okolju prizanesljiv turizem, ki ga imenujemo tudi nemnožični ali individualni turizem. Obstaja seveda še mnogo drugih vrst turizma, npr. alternativni turizem, trajnostni turizem in ekoturizem (Mihalič, 2008, str. 10–20). Razvoj turizma na podeželju je pomemben segment diverzifika- cije turistične ponudbe in trajnostnega razvoja podeželja v številnih razvitih turističnih državah (Yague, 2002; Sharpley, 2002) ter pri nas (Bojnec, 2010). Razvoj posameznih turističnih obratov na kmetijah, hotelov in drugih turističnih obratov na podeželju je lahko podprt s politikami razvoja podeželja in politikami regionalnega razvoja (Gi- accio idr., 2018). Poleg politik turističnega razvoja na kmetijah in na podeželju je bil prispevek narejen s pomočjo sistematičnega pregleda literature z osredotočenjem na definicije ter izzive pri razvoju turizma na podeželju (Rosalina idr., 2021). Znanstvena monografija se osredotoča na trajnostni gospodarski ra- zvoj gorenjske alpske turistične destinacije, ki velja za eno od starejših in razvitejših turističnih destinacij v Sloveniji. S številnimi gozdovi in Triglavskim narodnim parkom predstavlja zeleno ter gorsko-hribovito turistično destinacijo, ki je relativno dobro vpeta v domače in medna- rodne turistične tokove, kar je analizirano in prikazano v naslednjih sedmih vsebinskih poglavjih, medtem ko zadnje, zaključno poglavje podaja sklepne ugotovitve. 23 2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije v obdobju do gospodarske krize2 2.1 Alpska turistična destinacija 2.1 Na trajnostni razvoj turizma, njegovo konkurenčnost in finančno-eko- nomsko uspešnost lahko vpliva več dejavnikov, ki so lahko tudi pogo- jeni z lokalnim podpornim okoljem. Razvoj informacijsko-komunika- cijskih tehnologij je prispeval k uvajanju in vzpostavitvam pametnih turističnih krajev ter turističnih destinacij, kar lahko vpliva na znižanje stroškov poslovanja, večjo prepoznavnost in konkurenčnost destinacij (Boes idr., 2016). Organizacijska struktura in odpornost na različne ri- zike ter negotovosti lahko pomembno vplivata na finančno uspešnost poslovanja, kar se je pokazalo tudi v času ekonomsko-finančne recesije (Prayag idr., 2018). Za spremljanje in usmerjanje razvoja deležnikov ter same turistične destinacije so zato pomembne pravočasne analize in informacijske podlage za managerske odločitve ter za potrebe eko- nomsko-razvojnih politik in strategij trajnostnega razvoja turistične destinacije tako v zvezi z domačimi kot s tujimi turisti (Sörensson in Von Friedrichs, 2013). Pomen pravočasnega načrtovanja in napovedo- vanja se je pokazal v času pandemije covida-19, ko so v nekaterih drža- vah posebej odpovedale odločitve glede ravnanja z redkim in s speci- fičnim človeškim kapitalom ter pokriznih težav, s katerimi se srečujejo pri ponovnem zagonu turističnih obratov in turističnih destinacij. Za trajnost turizma v nepredvidenih kriznih situacijah, kot je bila pande- mija covida-19, se je posebej pokazala pomembnost razvoja odpornosti celotne turistične vrednostne verige in deležnikov, ki pri tem sodelu- jejo na lokalni ravni turistične destinacije in izven nje (Tasnim idr., 2022). Gorenjska je regija visokih gora, med katerimi je tudi simbol slo- venstva, Triglav, je skoraj v celoti alpska in v velikem delu zaščitena kot nacionalni park. Razgiban relief in podnebje so dobra osnova za turistično dejavanost tako v zimski kot tudi poletni sezoni (Uran idr., 2006). Gorenjska regija ustvari blizu 20 % vseh prenočitev v državi, 25 2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije med katerimi prevladujejo gosti iz tujine (okrog 80 %). Po številu ležišč na 1.000 prebivalcev je na drugem mestu in jih ima več kot pol manj od obalno-kraške statistične regije. Bojnec in Papler (2009) ter Papler in Bojnec (2009a, 2009b) sta podrobneje analizirala in prikazala gorenjsko turistično destinacijo. Analizirana je ekonomska uspešnosti v trajnostnem razvoju turistične destinacije na Gorenjskem v obdobju do gospodarske krize leta 2008. Največji delež turističnih kapacitet je v turističnih krajih Bled, Bohinj in Kranjska Gora. Turistične kapacitete so se v obdobju 2004–2008 zmanjšale za 13 %, in sicer za 7,2 % v kampih, 2,7 % v delavskih poči- tniških domovih, 2,2 % pri sobodajalcih, 1,9 % v planinskih domovih in kočah, 0,9 % v penzionih, 0,4 % v prenočiščih, 0,1 % v apartmajih in 0,1 % v motelih. Povečale so se kakovostno zahtevnejše kapacitete, in sicer: za 1,8 % v hotelih ter 0,3 % na turističnih kmetijah z nastani- tvenimi zmogljivostmi. Večji porast beležijo tudi drugi gostinski na- stanitveni objekti: za 0,1 % gostišča ter za 0,1 % otroški in mladinski počitniški domovi. 2.2 Metodologija 2.2 S pomočjo statističnih podatkov je bila izdelana ekonomska anali- za. Statistična analiza je bila izvedena s primerjavo količinskih in vrednost nih podatkov z izračuni indeksa s stalno osnovo (I ), verižne-t ga indeksa (V t ) in deležev (%). Na podlagi podatkov iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb s področja turizma 55.1 hoteli ter 55.2 kampi za obdobje 2002–2008 smo deflacionirali vrednosti in prikazali realne vrednosti poslovanja dejavnosti podjetij v posameznih elementih ter izračunali kazalnike poslovanja podjetij: kazalnike financiranja, kazal- nike gospodarjenja, kazalnike produktivnosti in dohodkovnosti ter kazalnike razmerij. 2.3 Turistične kapacitete 2.3 V turističnih krajih Bled, Bohinj in Kranjska Gora je bilo tretjino pre- nočitvenih kapacitet v hotelih, 16 % pri sobodajalcih, 12 % v planinskih domovih in kočah, prav tako 12 % v delavskih počitniških domovih, 4 % v penzionih, 4 % v apartmajih, manjše deleže pa izkazujejo drugi gostinski nastanitveni objekti, otroški in mladinski počitniški domovi, t1-2.1 gostišča, turistične kmetije z nastanitvenimi zmogljivostmi in preno- čišča (preglednica 2.1). 26 Turisti in prenočitve 2.4 Preglednica 2.1 Prenočitvene zmogljivosti po vrstah nastanitvenih objektov za turistične kraje Bled, Bohinj in Kranjska Gora v obdobju do gospodarske krize Prenočitvene zmogljivosti / Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Hoteli 29,4 33,5 33,7 32,8 32,1 35,9 Moteli 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 Penzioni 4,0 2,9 3,2 2,8 3,1 3,6 Gostišča 0,4 0,3 0,3 0,4 0,6 0,6 Prenočišča 0,6 0,4 0,3 0,1 0,2 0,2 Apartmaji 3,3 3,1 3,1 4,4 5,4 3,7 Kampi 18,0 19,6 20,1 20,5 17,7 12,4 Turistične kmetije z nastanitvenimi zmo- 0,1 0,2 0,2 0,3 0,3 0,5 gljivostmi Sobodajalstvo 16,1 16,0 16,9 17,5 19,6 16,0 Planinski domovi in koče 12,5 10,4 8,9 9,2 9,1 12,2 Delavski počitniški domovi 12,8 11,5 10,6 10,2 10,9 11,7 Otroški in mladinski počitniški domovi 1,4 0,9 1,4 0,6 0,0 1,7 Drugi gostinski nastanitveni objekti 1,3 1,1 1,1 1,2 1,3 1,8 Skupaj vrste objektov 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 OpOmba Prirejeno po podatkovni bazi SURS. Opomba Podatki v tej in vseh nas-lednjih preglednicah, kjer je omenjena podatkovna baza SURS, so povzeti oz. prirejeni po podatkovni bazi SiStat Statističnega urada Republike Slovenije (SURS): https:// pxweb.stat.si/SiStat/sl. 2.4 Turisti in prenočitve 2.4 Prihode in prenočitve turistov na Gorenjskem in v Sloveniji v obdobju do gospodarske krize 2004–2008 prikazuje preglednica 2.2. Na Gorenj- skem so se prihodi povečali za 3,1 %, v Sloveniji pa za 18,1 %. Gorenjska regija je imela glede na prihode turistov leta 2004 21,6-odstotni delež, leta 2008 pa s 521.093 gosti 18,8-odstotni delež prihodov turistov v Sloveniji. t2-2.2 Povprečno trajanje bivanja turistov se znižuje in je na Gorenjskem nižje kot v Sloveniji (Papler in Bojnec, 2009a, 2009b). Izkoriščenost tu- rističnih kapacitet na Gorenjskem je v povprečju nižja kot v Sloveniji. Po strukturi prihoda turistov se je delež tujih gostov v obdobju 2003– 2008 povečal za 2,9 %, in sicer z 61,1 % (leta 2003) na 64,0 % (leta 2008). Podoben trend je tudi pri nočitvah turistov, ki so se povečale za 1,9 % v korist tujih gostov, in sicer s 55,7 % (leta 2003) na 57,6 % (leta 2008). Prenočitve turistov po državah, od koder so leta 2007 prihajali turisti: 11,5 % Italija, 8,6 % Avstrija, 8,1 % Nemčija, 4,1 % Velika Britanija, 3,6 % Hrvaška, 2,3 % Nizozemska, 1,5 % Madžarska, 1,4 % Francija, 1,4 % 27 2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije Preglednica 2.2 Prihodi in prenočitve turistov na Gorenjskem in v Sloveniji v obdobju do gospodarske krize Leto Prihodi turistov Gorenjska Slovenija Delež Št. Indeks s stalno Gorenjska : Št. Indeks s stsalno osnovo – It Slovenija (%) osnovo – It 2004 505.196 100 2.341.281 100 21,6 2005 499.519 98,9 2.395.010 102,3 20,9 2006 481.678 95,3 2.484.605 106,1 19,4 2007 516.215 102,2 2.681.178 114,5 19,3 2008 521.093 103,1 2.766.194 118,1 18,8 Leto Prenočitve turistov Gorenjska Slovenija Delež Št. Indeks s stalno Št. Indeks s stalno Gorenjska : osnovo – It Slovenija (%) osnovo – It 2004 1.488.957 100 7.588.737 100 19,6 2005 1.460.276 98,1 7.572.584 99,8 19,3 2006 1.394.324 93,6 7.722.267 101,8 18,1 2007 1.478.851 99,3 8.261.308 108,9 17,9 2008 1.411.964 94,8 8.411.688 110,8 16,8 OpOmba Prirejeno po podatkovni bazi SURS. Združene države Amerike, 1,4 % Ruska federacija, 1,3 % Belgija, 1,2 % Srbija in Črna gora, 1,1 % Izrael, 1,0 % Češka republika, 0,9 % Bosna in Hercegovina, 0,7 % Poljska, 0,7 % Švica, 0,6 % Španija, 0,5 % Danska, 0,5 % Švedska. Relativno nizka koncentracija turistov po državah je po- vezana tudi z razvojem svetovnega kongresnega in športnega turizma. 2.5 Dohodek iz turizma 2.5 Učinke dejavnosti gostinstva v gorenjski regiji primerjamo na podlagi podatkov regionalne bruto dodane vrednosti za obdobje 1996–2006. Gostinstvo ima v gorenjski regiji 1,5- do 1,6-odstotni delež regionalne bruto dodane vrednosti, v Sloveniji pa 1,1- do 1,2-odstotnega. V okviru gostinstva predstavlja gorenjska regija od 11,1- (leta 1996) do 12,2-odsto- tni delež (leta 2005) gostinstva v Sloveniji (preglednica 2.3). V obdobju 1996–2006 se je indeks s stalno osnovo za bruto dodano vrednost H-Go- t3 stinstvo povečal za 180,8 % za gorenjsko regijo, v Sloveniji pa za 166,8 %. 2.6 Kazalniki poslovanja hotelskih podjetij 2.6 Dve tretjini čistih prihodkov od prodaje v hotelskih podjetjih na Go- renjskem je bilo leta 2001 in 2002 ustvarjeno na domačem trgu, tretjina 28 Kazalniki poslovanja hotelskih podjetij 2.6 Preglednica 2.3 Bruto dodana vrednost H-Gostinstvo za Gorenjsko in Slovenijo v desetletju pred gospodarsko krizo Območje Gorenjska Slovenija Razmerje / Gorenjska : Slovenija Leto Mio Indeks s stalno Mio Indeks s stalno Delež Verižni EUR osnovo – It EUR osnovo – It (%) indeks – Vt 1996 26 100,0 235 100,0 11,1 1997 33 126,9 280 119,1 11,8 106,3 1998 37 142,3 302 128,5 12,3 104,2 1999 39 150,0 333 141,7 11,7 95,1 2000 42 161,5 371 157,9 11,3 96,6 2001 45 173,1 415 176,6 11,0 97,3 2002 50 192,3 455 193,6 11,0 100 2003 55 211,5 496 211,1 11,1 100,9 2004 59 226,9 525 223,4 11,2 100,9 2005 70 269,2 574 244,3 12,2 108,9 2006 73 280,8 627 266,8 11,6 95,1 OpOmba Prirejeno po podatkovni bazi SURS. pa na tujem. Razmerje se je od leta 2005 še bolj povečalo v korist do- mačega trga s 75-odstotnim deležem, ki se je v nadaljnjih letih še pove- čeval. Namreč, prihodki od prodaje na domačih trgih so se v primerjavi z letom 2001 za več kot polovico začeli povečevati od leta 2006 dalje. Skupni čisti prihodki od prodaje so se v obdobju 2001–2008 povečali za 8,9 %, kosmati donos od poslovanja je bil večji za 6,9 %, skupni prihodki pa za 4,4 %. Stroški blaga, materiala in storitev so se povečali za 30,5 %, stroški plač za 25,4 %, stroški dela za 21,5 %, stroški amortizacije za 5,8 %, poslovni odhodki za 13,9 % in skupni odhodki za 5,9 %. Sredstva so se povečala za 5 %, neopredmetena dolgoročna sredstva za 146,6 %, opredmetena osnovna sredstva za 13,2 % in dolgoročna stalna sredstva za 13,5 %. Obveznosti do virov sredstev so večje za 5 %, od tega dolgo- ročne obveznosti za 102,4 %. Povprečno število zaposlenih v hotelskih podjetjih se je v obdobju 2001–2008 zmanjšalo za 6,8 %. Realna dodana vrednost je bila leta 2001 35,902 mio evrov, se nato leta 2002 znižala za 9,2 % na vrednost 32,599 mio evrov, nakar se je leta 2003 znižala še za 21,1 %. In na tej ravni z manjšimi odstopanji je ostala tri leta. Ponovna rast dodane vrednosti je bila leta 2007, in sicer za 15 %. Leta 2008 je bila 29,881 mio evrov in se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšala za 7,9 % t4 (preglednica 2.4). Podatki kažejo na učinek gospodarske recesije. 29 2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije 2008 546 451 528 150 194 95 62.465 1.498 −277 8.179 7.224 2.876 1.070 1.085 1.858 9.082 61.391 60.644 59.146 65.606 62.580 30.281 22.892 16.492 2007 985 235 621 836 116 245 1.514 1.224 7.273 7.053 1.879 3.627 4.467 −654 62.829 60.979 60.820 59.261 60.149 58.146 28.010 21.980 15.689 21.630 2006 757 448 309 645 320 135 299 −56 1.364 6.958 6.696 1.744 2.096 2.360 9.057 55.128 53.669 53.440 52.076 55.552 53.673 25.045 20.948 14.697 2005 609 40 0 568 208 664 132 255 6.034 5.742 1.545 1.667 2.342 8.084 53.593 52.657 52.490 39.828 12.662 53.196 51.519 24.686 20.021 13.968 2004 20 0 73 740 648 989 1.349 1.329 5.691 5.129 1.868 2.518 3.167 8.296 54.561 52.718 51.489 33.317 18.172 53.691 50.834 25.427 18.711 12.982 0 2003 330 542 131 1.602 1.272 6.239 6.566 4.822 2.362 1.184 7.377 7.922 59.901 52.396 51.189 32.536 18.652 55.748 52.201 25.486 18.968 13.340 12.744 0 2002 300 967 395 346 59.728 1.410 1.110 5.282 5.208 2.177 3.078 3.491 8.773 57.350 50.922 32.575 18.347 63.940 56.554 23.903 20.520 14.451 11.280 a 0 0 jsk 3.569 1.704 6.825 2.517 7.773 9.067 59.847 2001 408 468 667 57.408 51.024 33.273 17.474 61.957 54.960 23.207 18.843 13.149 13.673 39.454 16.098 ren eli, Go ot ja p te ijo ( gu jaac van er lo )tiz gu os em tr ITor ač il (iz t i p ev Eb jem tr oj it om os or a d a tu i alnik a ev restmi ( je IT odEb v) ti ) j 55.1 H az nj ež je n je n rest a in st restmi in am K va el anih p da lo aje da ial ro ro a ob od er i in obi, ob i iz d i iz d pos i z d p d p at i ki a d pr i ki ki avk avk a 2.4 od i i i o i o odk odk od , m ost odk os od od ek d d d d ki o ih rih rih odk ga a č ja bičk dn dh odk ičavk on i odk odk dh ci dh re re od la el la dnic re ob do i d ih rih i za dh ti rih rih ni pr i b i d i p ni o le čni p čni p ni o dk dk ti čni o ek p ek p izeni d alnik i p gi p isi v ma i pr i p ov gi o tni d ič ič ek eg anč an an ošk ošk ošk anč anož iho sl lo az os st ist ist ru dho mor ru ob ob av Pr K Pr K Či Č Č Fin Fin Fin D O Po Str Str Str Odp A Fin Fin D Ce D D DOdl 30 Kazalniki poslovanja hotelskih podjetij 2.6 872 868 4.226 3.930 5.819 2.238 1.626 1.108 24.132 35.855 33.990 29.881 −3.058 187.320 162.433 151.332 187.320 113.553 3.117 2.456 2.736 2.894 1.771 1.118 20.244 906 906 167.441 24.847 27.618 32.080 146.458 136.330 167.441 113.225 275.749 95 1.797 2.577 2.522 2.651 1.944 1.951 −724 1.073 17.040 28.078 21.954 27.900 156.931 139.106 132.286 156.931 105.192 0 0 1.423 1.390 1.401 2.637 7.698 2.020 1.023 20.333 29.135 22.162 27.193 160.701 139.897 129.562 160.701 107.602 0 0 2.446 1.400 1.402 2.329 9.551 2.247 1.235 19.702 24.108 18.280 26.286 162.806 142.475 130.594 162.806 119.698 0 0 710 7.249 2.887 2.890 2.014 1.087 11.329 24.628 19.744 19.979 25.728 eta 2009. 164.843 139.391 127.351 164.843 124.195 i l 0 0 ost 2.749 563 dn 7.290 7.308 1.666 1.094 12.037 28.852 19.023 23.622 32.599re 164.373 134.504 121.905 164.373 121.028 0 0 7.274 352 ealnih v 2.169 1.189 11.320 11.348 12.158 33.984 17.712 33.939 35.902 178.472 143.090 133.667 178.472 113.641uni rač astni izr aČR ni je (2009), l oč or veni olg lo ah va in d nih ur rni stca S ed elov st ed st ev sk e ož oč al ed st i nih p iar le ed or na sr ed ost os uba čnin e nod a sr ost v) olg ov zn ap zg a sr čnsp ov sr va st o d a z be va na sr va bo ek a d sn zn ljiv remi an ir ve o z ib ve st (d ek/i Go en a o ep vil ič o v no uba et te en ob na g ne ob ič na staln e n ne fin ti d ne ob reda zg uba et oč oč os no š ti d ob oč dm oč oč a i va a v re ben or or is ečmb or i d tn st or edm ge or ož tk ezn ital tk an o č lo lo ist ed ista izg olg eop pr al olg ra bv vpr ap olg ra od etpO Č Ce Č Sr D N O N D K Za O K D K Po D NO 31 2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije 2008 0,641 0,750 1,076 0,062 0,854 0,010 0,394 0,246 1,006 0,031 0,787 3,548 0,025 0,071 0,116 0,369 0,188 0,810 −0,029 −0,017 56,395 20,668 14,889 26,978 146,648 2007 0,740 0,802 1,477 0,052 0,892 0,012 0,343 0,195 1,144 0,073 2,784 0,811 0,026 0,162 0,128 0,400 0,139 0,750 56,232 19,680 14,048 28,725 131,085 2006 0,752 0,871 1,675 0,024 0,946 0,013 0,358 0,227 1,113 0,048 1,675 2,349 0,028 0,121 0,136 0,423 0,159 −0,008 −0,006 51,367 19,518 13,695 25,997 129,614 2005 0,771 0,947 1,530 0,077 0,927 0,015 0,367 0,181 1,159 0,051 0,000 0,000 1,392 1,370 0,272 0,124 0,124 0,433 0,176 52,405 19,577 13,659 26,590 129,269 2004 0,876 1,206 1,734 0,091 0,956 0,017 0,310 0,112 1,211 0,075 0,011 0,007 2,360 1,353 0,397 0,135 0,114 0,415 0,035 52,658 18,059 12,529 25,370 128,290 2003 0,736 1,199 1,463 0,150 0,742 0,010 0,259 0,021 0,934 0,107 9,758 1,856 4,934 0,307 0,012 eta 2009. 0,083 0,321 0,112 −0,038 −0,028 40,333 13,857 22,014 82,701i l ost 2002 re 0,996 1,622 1,980 0,203 1,004 0,014 0,350 0,028 1,264 0,145 2,511dn −0,051 6,676 0,415 0,016 0,112 0,434 0,152 −0,038 54,573 18,749 13,203 29,786 111,899 jsk ealnih v a ren 2001 0,933 1,469 2,034 0,196 1,098 0,018 0,466 1,418 0,462 6,640 0,428 0,032 0,162 0,446 0,125 −0,196 −0,124 54,573 17,166 11,987 10,353 32,713 uni r 119,860ač eli, Go ot astni izr j 55.1 H i je zn je (2009), l ti ost od ve ih ja p veni i p er st a ost vn ja v p rni ed eg ko a dn a kabo od eg len van re vnih t ič ROE RO lo oh a os loa z nih sr a alnik vih len ob os eg os st lo te ti rih i ja ev os ca S os van v in ob odk lo az ov pm a – eg ap ani v sk os gih ev – i a a d i in d K ed sn st a len a z odar st ti ital st len ap eg nj ja nt a iz p nih p vih st je – ost os ed eg a osod os ie ap a z jih tr op no no an oč st da len va n ok a a v d rn no eg apsp isn fic enih o že len ap j je cir or os st el el be v sr ed ro tiv ri a tu ga dar ost k ost sr len a z ci os a z ost n a 2.5 dv oe et ed ga t na stGo an tk ož ap za k adol os eo ra al po oduk ap je n ne ov d ov d dn ti dm ost p stn stn a z ni z ospoda ek n avč ap azme i fin og v sr o dol g os a z re da ar ič na sra dnic a n oč je k e n re nt vn no no i pr i n uba n i r ošk ošk a d al et ki a z ro ie a g i n ob a v oč en mor le čn or er čn n ni ko ko ko amb alnik ič ič ič odk e n an or an tk ež z fic al alnik i d alnik eg an ež op otn ošk ež p ež d ež str ansk ež str ih az ra azm el el oe elež az ob ob ob az ač ist ista izg od olg az el el elež el ej elpO Pr K Fin K R Fin D D K D K Cel D D D K Pr Str Pl Č Č D D K D D D D D DO 32 Kazalniki poslovanja kampov 2.7 Prihodki na zaposlenega so se v obdobju 2001–2008 povečali za 3,3 %, stroški na zaposlenega za 20,4 %, plače na zaposlenega za 24,2 %, dolgoročna sredstva na zaposlenega pa za 22,3 %. Dodana vrednost na zaposlenega je bila leta 2008 za 18,5 % nižja kot leta 2001, glede na najnižjo vrednost leta 2003 pa za 15,2 % višja. Delež amortizacije se zmanjšal za 28,4 %, delež stroškov dela pa za 17,3 %. Delež denarne- ga toka iz poslovanja v prihodkih (amortizacija in dobiček, zmanjšan za izgubo/prihodki) se je povečal za 120,5 %, dejanska davčna stopnja dobička (davek/celotni dobiček) pa za 50,4 %. Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki) se je gibala od največ 1,418 (leta 2001) do najmanj 0,934 (leta 2003); leta 2007 je bil realni kazalnik celotne gospodarnosti 1,144, leta 2008 pa 1,006 (preglednica 2.5). t5 2.7 Kazalniki poslovanja kampov 2.7 Tri četrtine čistih prihodkov od prodaje kampov je na domačem trgu, četrtina pa na tujem. Najnižje razmerje je bilo najnižje 71,8 % (leta 2002), najvišje 78,4 % (leta 2006), za odstotek nižje pa je bilo leta 2007 in 2008. Skupni čisti prihodki od prodaje so se v obdobju 2001–2008 povečali za 38,4 %, kosmati donos od poslovanja je bil višji za 38,2 % ter skupni prihodki za 42 %. Stroški blaga, materiala in storitev so se povečali za 61,3 %, stroški plač za 32,2 %, stroški dela za 30,8 %, stroški amortizacije pa so se zmanjšali za 37,1 %; poslovni odhodki so se pove- čali za 52,1 %, skupni odhodki pa za 54,1 %. Sredstva so se povečala za 298,4 %, opredmetena osnovna sredstva za 122 %, dolgoročna stalna sredstva za 103,8 % in kratkoročna gibljiva sredstva za 432,5 %. Obvez- nosti do virov sredstev so večje za 298,4 %, od tega za kapital 79,4 %, za kratkoročne obveznosti pa za 229,9 %. Celotni dobiček se je povečal za 68,2 %, čisti dobiček pa za 51 %. Povprečno število zaposlenih v pod- jetjih, ki se ukvarjajo s kampi, se je v obdobju 2001–2008 povečalo za 31 %. Realna dodana vrednost je dosegla najvišjo realno vrednost leta 2005, in sicer 1.111 mio evrov, kar je za 38,4 % več kot leta 2001 (pre- glednica 2.6). t6 Prihodki na zaposlenega so se v obdobju 2001–2008 povečali za 17,9 %, stroški na zaposlenega so se znižali za 10,7 %, plače na zaposle- nega so se znižale za 10 %, dolgoročna sredstva na zaposlenega pa so se povečala za 191,6 %. Dodana vrednost na zaposlenega je bila v pod- jetjih, ki se ukvarjajo s kampi, je bila leta 2008 za 3,8 % manjša kot leta 2001. Delež amortizacije se je zmanjšal za 60,8 %, delež stroškov dela pa za 48,9 %. Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amorti- 33 2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije 2008 207 0 0 0 0 0 95 75 705 531 104 345 406 504 270 4.735 4.443 4.430 3.427 1.003 4.884 4.735 3.852 62.044 96.577 2007 149 79 0 12 582 433 138 125 128 442 520 646 100 341 4.981 4.800 4.786 3.702 1.084 4.616 4.476 3.734 44.545 32.174 104.294 2006 855 37 3 1 4 1 34 85 71 579 434 129 126 101 340 424 551 268 4.033 3.995 3.955 3.100 3.735 3.630 2.892 2005 840 44 0 0 44 33 28 15 45 566 422 124 115 504 519 634 115 390 3.828 3.751 3.670 2.830 3.402 3.330 2.613 2004 998 42 0 7 2 0 42 13 21 51 572 424 117 105 241 248 353 190 3.669 3.614 3.597 2.600 3.479 3.455 2.752 2003 901 47 8 5 0 11 34 14 19 72 581 435 107 104 321 326 432 249 3.437 3.377 3.347 2.446 3.137 3.111 2.370 2002 901 34 0 5 1 0 34 80 62 81 83 14 68 587 441 133 116 199 3.327 3.212 3.195 2.293 3.270 3.203 2.460 jsk 0 9 0 a ren 3.215 858 86 52 34 41 13 26 539 401 161 150 205 214 365 179 3.201 2.343 3.169 3.112 2.388 2001 3.334 i, Go amp ja p te ijo ( gu jaac van er lo )tiz gu em tr ITor os ač il (iz t i p ev Eb jem tr oj it om os or a d a tu i alnik a ev restmi ( je IT odEb v) ti ) j 55.2 K az nj ež je n je n rest a in st restmi in am K va el anih p da da lo aje ial ro ro a ob od er i in obi, ob i iz d i iz d pos i z d p d p at i a d pr ki i ki ki avk avk a 2.6 od i i i o i o odk odk od , m ost odk os od od ek d d d d ki o ih rih rih odk ga a č ja bičk i dn dh ičavk on odk odk dh ci dh odk ek re re od la el la dnic ob doič re i d ih rih i za dh ti rih rih ni pr i b i d i p ni o le iz eni dob dk čni p čni p ni o dk ti čni o ek p ek p alnik i p isi v ma i pr i p gi p ov gi o tni d ič ič ek oži d eg anč an an ošk ošk ošk anč an az iho sl lo os st ist ist ru dho mor ru ob ob avist Pr K Pr K Či Č Č Fin Fin Fin D O Po Str Str Str Odp A Fin Fin D Ce D D D OdlČ 34 Kazalniki poslovanja kampov 2.7 0 0 0 0 0 0 38 160 851 209 3.016 2.757 4.107 8.997 2.140 2.879 8.997 77 77 23 66 34 274 144 264 4.240 3.876 3.703 8.176 1.814 2.766 3.564 1.044 8.176 42 9 42 66 76 33 290 227 3.381 3.016 1.940 5.332 1.892 1.869 1.538 1.074 5.332 79 0 0 79 20 51 32 214 747 2.223 1.989 1.664 3.916 1.824 1.312 1.111 3.916 51 0 0 51 45 49 29 204 322 847 846 1.427 1.176 1.159 2.589 1.387 2.589 21 0 0 21 50 57 30 960 205 136 852 955 1.216 1.174 2.395 1.372 eta 2009. 2.395i l 26 0 0 26 60 57 27 dn 199ost 2.080 1.391 655 158 608 729 re 1.133 2.080 1.271 40 0 0 ealnih v 40 37 74 29 201 771 147 873 803 1.480 1.242 2.258 1.193 2.258uni rač astni izr aČR ni je (2009), l oč or veni olg lo ah va in d nih ur rni stca S ed elov st ed st ev sk e ož oč al ed st i nih p iar le ed or na sr ed ost os uba čnin e nod a sr ost v) olg ov zn ap zg a sr čnsp ov sr va st o d a z be va na sr va bo uba a d sn zn ljiv remi an ir ve o z ib ve st (d ek/i Go en a o ep vil ič o v no et te en ob ne ob na staln e n na g ti d zg uba ne fin ne ob reda et oč oč va oč dm oč os no š ti d oč a i a v re ben or or is ečmb st or or tn edm ge or ož tk ezn ital tk an o č lo ed lo ista izg olg eop pr al olg ra bv vpr ap olg ra od etpO Ce Č Sr D N O N D K Za O K D K Po D NO 35 2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije Slika 2.1 Bled z otokom (2022) zacija in dobiček, zmanjšan za izgubo/prihodki) se je zmanjšal za 71 %, dejanska davčna stopnja dobička (davek/celotni dobiček) pa povečala za 80,2 %. Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki) se je gibala od največ 1,544 (leta 2001) do najmanj 1,017 (leta 2003); leta 2007 je bil realni kazalnik celotne gospodarnosti 1,182, leta 2008 pa 1,039 (pre- t7 1.7 glednica 2.7). 2.8 Hotelske naložbe 2.8 V času gospodarske recesije, leta 2009, je bil na Gorenjskem pravi raz- cvet hotelskih naložb, kar pomeni rast v sektorju hotelske ponudbe. Navajamo nekaj primerov. Park Hotel Bohinj Park Hotel Bohinj v Bohinjski Bistrici stoji na robu Triglavskega na- rodnega parka in na pragu Julijskih Alp v nedotaknjenem naravnem okolju ter v neposredni bližini kar štirih smučišč (Vogel, Kobla, Sorica in Senožeta). Sodoben in ekološko naravnan hotel, vreden nekaj manj kot 16,5 milijona evrov, je visoke kategorije in v zasebni lasti, poseb- no pozornost pa bo namenil poslovnemu turizmu. Hotel, ki ga med drugim odlikujejo kinodvorana s ponudbo preko stotih filmov, nudi- stična plaža in luksuzni predsedniški apartma, je preko podzemnega hodnika povezan z vodnim parkom in tako ponuja edinstveno vodno doživetje. 36 Hotelske naložbe 2.8 2008 0,210 1,064 0,438 0,236 0,497 0,016 0,974 0,489 1,039 0,049 2,840 9,970 0,229 0,037 0,027 0,127 0,336 0,659 17,987 13,502 28,845 146,911 139,502 2007 0,243 1,138 0,601 0,198 0,519 0,020 0,848 0,387 1,182 0,116 0,159 0,035 2,278 0,239 0,085 0,030 0,138 0,249 0,611 17,128 12,740 10,042 30,713 146,487 124,697 2006 0,398 1,415 1,397 0,191 0,635 0,016 0,717 0,311 1,212 0,112 0,135 0,048 8,111 1,258 0,238 0,098 0,038 0,174 0,235 17,518 13,136 32,482 121,965 102,239 2005 0,536 1,414 1,596 0,331 0,584 0,015 0,604 0,068 1,294 0,150 0,197 0,091 2,486 0,253 0,128 0,039 0,191 0,261 17,836 13,311 12,288 35,017 63,311 120,615 2004 0,876 1,206 1,734 0,091 0,956 0,017 0,310 0,112 1,211 0,075 0,011 0,007 2,360 1,353 0,397 0,135 0,114 0,415 0,035 52,658 18,059 12,529 25,370 128,290 2003 0,611 0,999 1,005 0,216 0,545 0,027 0,368 1,017 0,018 0,034 0,021 eta 2009. 1,875 0,694 0,271 0,048 0,035 0,179 0,167 −0,015 92,132 16,254 12,209 20,181 33,004i l ost 2002 re 0,827 1,352 1,360 0,292 0,737 0,037 0,498dn −0,020 1,376 0,024 0,046 0,028 2,537 0,939 0,367 0,065 0,047 0,242 0,226 21,993 16,519 27,306 44,656 124,659 jsk ealnih v a ren 2001 0,775 1,224 1,397 0,282 0,807 0,047 0,661 0,000 1,544 0,078 0,175 0,093 6,708 1,456 0,378 0,128 0,068 0,249 0,187 20,135 14,998 29,990 47,833 uni r 124,659ač i, Go amp astni izr j 55.2 K i je zn je (2009), l ti ost od ve ih ja p veni os st a ost vn ja v p rni ed eg i p ko a dn a kabo od eg len van re vnih t ič ROE RO lo oh a os loa z nih sr a len alnik vih ob os eg os st lo te ti rih i ja ev os ca S er van v in ob odk lo az ov pm a – eg ap ani v sk os gih ev – i a a d i in d K ed sn st len st ti ital len ap a z odar a st eg nj ja nt a iz p nih p vih st je – ost os ed eg a os jih trod os ie ap no no a z op 7 an oč st da len va n ok a a v d rn no eg ap jsp isn fic enih o že len ap je cir or be v sr ed ro tiv os st el el ri a tu ga dar ost k ost sr len a z ci os a z ost n a 2. dv oe et ed ga t na stGo an tk ož ap za k adol os je n ne ov d eo ra al po oduk ap ov d dn ti dm ost p stn stn a z avč ni z ospoda ek n ap azme i fin og v sr o dol g os a z re da ar ič na sra dnic a n oč je k a n re nt vn no no i pr al et i n uba n i r ošk ošk a d ki a z ro en ie a g i n ob a v oč mor le čn or er čn n ni ko ko ko amb alnik ič ič ič odk e n an or an tk ež z fic al alnik i d alnik eg an ež op otn ošk ež p ež d ež str ansk ež str ih az ra azm el el oe elež az ob ob ob az ač ist ista izg od olg az el el elež el ej elpO Pr K Fin K R Fin D D K D K Cel D D D K Pr Str Pl Č Č D D K D D D D D DO 37 2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije Slika 2.2 Smučišče v Kranjski gori (2019) Hotel Triglav, Bled Hotel Triglav na Bledu, prvič zgrajen leta 1906, je popolnoma obnov- ljen družinski hotel v neposredni bližini železniške postaje. Obnova je znašala 2,4 milijona evrov, skoraj tretjino tega zneska, 750.000 evrov, pa predstavljajo evropska sredstva. Hotel s štirimi zvezdicami, ki je bil zaradi prenove leto dni zaprt, je od Blejskega jezera oddaljen 200 met- rov, prav toliko tudi od železniške postaje, do centra Bleda pa je moč priti tudi peš v 15 minutah. Ima 22 stilsko opremljenih sob s pogledom na jezero in sobo za srečanja, ki lahko sprejme do 25 oseb. Hotel Špik, Alpine resort, Gozd - Martuljek Hotel Špik, Alpine Resort v Gozdu - Martuljku sodi v verigo hotelov Hit Holidays. Obnovljeni hotel s 60 sobami ima tri zvezdice, na novo dograjeni del, ki ima kategorijo štirih zvezdic, pa ponuja 56 sob. Ponud- ba Hotela Špik se spogleduje z naravnim alpskim okoljem, iz katerega nedvomno izstopa izjemna gorska Špikova skupina, ki se ji razkošno nastavlja južno hotelsko lice ter iz sob, restavracij in območja svojega wellness centra ponuja izjemne in nepozabne razglede. Wellness Špik prinaša svet vode, svet savn, center lepote Špik in alpski wellness, kjer med vsemi masažami, rituali in raznimi drugimi sprostitvenimi tehni- kami posebej izstopajo tematske sobe. 38 Sklep: sonaravna smer turističnega razvoja 2.9 Hotel Drnča, Dvorska Vas Hotel in obnovljeni več kot 950 let star renesančni dvorec Drnča v Dvorski vasi pri Begunjah je moderno oblikovan hotel, ki razpolaga z 32 sobami, iz katerih se razprostira razgled na deželo pod Julijskimi Al- pami in Karavankami. Kompleks zajema restavracijo s kavarno vrhun- skega dizajna, letni vrt, bar, bazen, savne, masaže, solarij in fitnes ter tri predavalnice za seminarje. Vrhunska ponudba storitev, neokrnjena narava in neprecenljiv mir zagotavljajo prijetno počutje ter sproščeno vzdušje. Naložba je bila vredna 14 milijonov evrov, od tega je investitor pridobil 2,7 milijona evrov evropskih strukturnih sredstev. 2.9 Sklep: sonaravna smer turističnega razvoja 2.9 Gorenjsko je letno obiskalo več kot pol milijona turistov, kar predsta- vlja 18,8 % vseh gostov v Sloveniji. Večina turistov (več kot tri četrti- ne) na Gorenjskem je bilo tujih. Znotraj gorenjske regije je kar 81,8 % turistov obiskalo turistično destinacijo Julijske Alpe z občinami Bled, Kranjska Gora in Bohinj. Gostje so na Gorenjskem bivali povprečno 2,71 dneva, za kar so imeli na voljo 17.757 stalnih ležišč v avgustu (2008), od tega največ v hotelih (29,4 %), ki jim sledijo kampi (18,0 %) in zasebne turistične sobe (16,1 %). Stopnja zasedenosti turističnih zmogljivosti v letu 2008 je bila na Gorenjskem zelo nizka, le 26,0 %, kar je bila posle- dica sezonskega značaja in 29,4-odstotnega deleža kampov. Kljub temu da se je v regiji v zadnjih petih letih število turistov povišalo, pa se je število nočitev znižalo. Goste bi bilo zaželeno zadržati za daljši čas, za kar je treba pripraviti zanimivo turistično ponudbo. Gorenjska je tudi priljubljena destinacija za enodnevne obiske oz. izletniški turizem. Zelo obiskane so bile turistične zanimivosti Blejski grad, Vintgar, slap Savica ter Loški grad. Zgornjo Gorenjsko, ki tvori geografsko zaokroženo celoto s sedmimi občinami Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica, je obiskalo 83,5 % vseh turistov v regiji, ki so v 80 % gorenj- skih turističnih kapacitet opravili 86,4 % vseh prenočitev (2008). Zgor- njo Gorenjsko bi bilo treba še bolj vsebinsko in programsko povezati. Zaradi naravnega Triglavskega narodnega parka in bogastva vodnih virov je Zgornja Gorenjska bistveno bolj kot ostale gorenjske občine občutljiva za ekološka vprašanja. Turizem je izstopajoča gospodarska panoga tega območja, saj je beležil 90 % prihodka od turizma celotne Gorenjske. Turizem je bil panoga z najhitrejšim razvojem, Zgornja Go- renjska pa je imela na tem področju tudi največje potenciale. 39 2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije Pri razvoju turizma pomembno vlogo lahko igra lokalna skupnost (Ogorelc, 2009). Regijski projekt Sonaravni razvoj turizma na Gorenj- skem, ki ga podpira vseh 18 gorenjskih županov, je pripravila Regio- nalna razvojna agencija (bSC Kranj) v okviru Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2007–2013. Več turistov so nameravali pritegniti s skupno razvojno in trženjsko strategijo, z blagovno znamko, regijski- mi sonaravnimi turističnimi produkti ter s propagando preko turistič- nega portala in kataloga. Turizem s potenciali kongresnega turizma, kulture in športa je imel dobre priložnosti v povezavi s trajnostnim razvojem okolja, energije, ohranjanja narave ter aktivnega podeželja, vasi in mest. 40 3 Vpliv gospodarske krize na povpraševanje v alpski turistični destinaciji3 Slika 3.1 Kozolec, v ozadju Šmarjetna gora in Sv. Jošt (2023) 3.1 Gospodarska kriza in vpliv na turistično gospodarstvo 3.1 Svetovna gospodarska kriza je imela velik vpliv tudi na slovensko gos- podarstvo, ki ga je prizadelo zmanjšanje tujega povpraševanja, pred- vsem nemškega. Ker je glede prihoda turistov in njihovih prenočitev tudi podeželski turizem postajal vse bolj povezan z mednarodnimi ter globalnimi tokovi (Peters in Vellas, 2019), so za njegovo trdoživost in preživetje pomembna stalna prilaganja na nove razmere in ustvarja- nje izboljšav z novostmi, ki so povezane z različnimi vrstami inovacij. Pri ustvarjanju turistične ponudbe in doživetij, povezanih s turistič- nimi storitvami, lahko igrajo pomembno mesto turistične kmetije in majhna družinska turistična podjetja (Pikkemaat in Zehrer, 2016; Amaral in Da Rocha, 2022). To narekuje lokalne podjetniške spodbude in nove pristope ter sinergije učinkov od spodaj navzgor, od lokalnih deležnikov v turizmu, in od zgoraj navzdol pri oblikovanju politik in 41 3 Vpliv gospodarske krize na povpraševanje nove agende pri razvoju turistične destinacije, lokalnem in regional- nem razvoju (Amaral in Da Rocha, 2022; Estiri idr., 2022). Turizem je predstavljal 4,9 % celotnega bruto domačega proizvo- da (BDP) Slovenije (Slovenska turistična organizacija, 2016) in je po- sledice krize občutil med zadnjimi, saj je mednarodni turizem pričel kazati upadanje v poletnih mesecih leta 2008, najhujše leto pa je bilo leto 2009. Kljub temu da je turizem precej občutljiva dejavnost, se je v krizi pokazala njegova tržna prilagodljivost. Slovenska turistična organizacija (STO) je že na začetku krize sprejela vrsto ukrepov za zmanjšanje vpliva krize, a je turizem v Sloveniji vseeno okreval poča- sneje kot evropski. To je posledica kasnejšega nastopa krize v turiz- mu pri nas, torej je bilo kasnejše tudi okrevanje (Mihalič in Kuščer, 2010, str. 1). 3.2 Metodologija 3.2 S pomočjo statističnih podatkov je bila izdelana ekonomska analiza prihodkov od turistične takse, ki jih ustvarjajo turisti z nočitvami v nastanitvenih kapacitetah turistične destinacije. 3.3 Prednosti turistične destinacije Kranjska Gora 3.3 Prednosti turistične destinacije Kranjska Gora so njene naravne dano- sti, kulturna in arhitekturna dediščina, športna, planinska ter dolgole- tna turistična tradicija z dobro infrastrukturo. Slabosti predstavljajo slabe ceste ter pritisk prometa v času sezon in velikih športnih prireditev. Zelo velik problem v občini je pretirana pozidava z apartmajskimi objekti. Nastanitvene kapacitete so v glav- nem v Kranjski Gori, v ostalih krajih v občini pa je gostinsko-turistična ponudba premalo razvita. Povezovanje turističnih ponudnikov je prav gotovo ena od prilož- nosti za razvoj turizma. Dobro bi bilo izkušnje in modrost dopolniti z mladostno zagnanostjo ter novimi pristopi. Velik potencial predstavlja tudi na novo zgrajen Nordijski center Planica. Več pozornosti je treba posvetiti promociji v poletni sezoni in izboljšati marketing. Verjetno največjo nevarnost in grožnjo imidžu zimsko-športne tu- ristične destinacije Kranjska Gora predstavljajo zelene zime. Zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti se pojavlja zaraščanje, kar povzroča spreminjanje kulturne krajine. Konkurenca med turističnimi ponudni- ki je vedno ostrejša in težko se je kosati s ponudbo podobnih turistič- nih centrov v tujini (Vidmar, 2016). 42 Turistična ponudba v občini Kranjska Gora 3.4 3.4 Turistična ponudba v občini Kranjska Gora 3.4 Prvotni gospodarski dejavnosti na tem območju sta bili kmetijstvo in prevozništvo, sedaj prevladuje predvsem turizem, ki se je pojavil ko- nec 19. stoletja. K njegovem razvoju je bistveno prispevala železniška proga Ljubljana–Jesenice–Trbiž, ki je bila odprta leta 1870 in ukinjena leta 1966, Kranjsko Goro pa je dvignila iz anonimnosti in povprečnosti (Mlinar, 2014, str. 22). Turizem v Občini Kranjska Gora ima dolgoletno tradicijo, saj je bilo Turistično društvo Kranjska Gora ustanovljeno že leta 1904, kot eno prvih v Sloveniji. Razvoj turistične dejavnosti mul- tiplikativno učinkuje tudi na druge panoge v gospodarstvu, sociološki in prostorski razvoj ter ohranja naravno in kulturno dediščino. Občina Kranjska Gora ima status zaokroženega turističnega območja oz. desti- nacije in je med prvimi občinami v Sloveniji ustanovila javni Zavod za promocijo in razvoj turizma leta 1997, kasneje LTO Zavod za turizem občine Kranjska Gora (Občina Kranjska Gora in LTO Kranjska Gora, 2015, str. 1), ki se sedaj imenuje Turizem Kranjska Gora. Poleg vseh naravnih in kulturnih lepot turiste privabljajo številne možnosti planinskega, alpinističnega ter drugega športnega udejstvo- vanja in druge turistične zanimivosti: Planica z novim Nordijskim cen- trom (prizorišče svetovnega pokala v smučarskih skokih), s smučišče- ma Podkoren in Vitranc (tu potekajo tekmovanja v alpskem smučanju), kolesarska proga od Mojstrane do Rateč (urejena na območju opuščene železniške proge), Lavtižarjevi, Aljaževi dnevi (kulturne prireditve v občini Kranjska Gora) ipd. Destinacija Občina Kranjska Gora je bivalentna, kar pomeni, da ima dve različni privlačnosti, ki se pojavljata v različnih letnih časih (Pla- nina, 1997, str. 175). Gre za zimsko in poletno sezono, kar se kaže tudi v dveh vrstah turizma in dveh vrstah obiskovalcev, ki pa se med seboj ne izključujeta (Planina in Mihalič, 2002, str. 131). Pozimi so najprilju- bljenejši smučanje, tek na smučeh, skoki, sankanje in ledno plezanje, poleti pa predvsem kolesarjenje, pohodništvo, alpinizem in drugi gor- ski športi. Občina pa se je osredotočala tudi na kongresni in igralniški turizem, ki naj bi čim bolj zapolnila kapacitete v mrtvi sezoni med glavnima sezonama. V prihodnosti naj bi to vrzel vedno bolj zapolnjevala tudi zdraviliški oz. wellness turizem in ekološki turizem. V Občini Kranjska Gora je širok spekter nastanitvenih kapacitet. Skupno je na voljo približno 5.800 turističnih ležišč, od tega jih je okoli 1.900 v hotelskih in podobnih kompleksih, več kot 200 v kampih, naj- 43 3 Vpliv gospodarske krize na povpraševanje Preglednica 3.1 Nastanitvene kapacitete v občini Kranjska Gora Nastanitev Kranjska Gozd - Dovje in Podkoren Rateče - Skupaj Gora Martuljek Mojstrana Planica Št. hotelov 8 2 1 11 Št. penzionov 5 1 6 Št. gostišč s prenočišči 4 1 1 1 7 Št. apartmajev in sobo- 158 26 29 13 22 248 dajalcev Št. turističnih kmetij 1 1 2 Št. počitniških domov 3 3 Št. mladinskih hotelov 1 1 1 1 4 Št. planinskih koč 5 4 2 11 Št. kampov 1 1 2 OpOmba Povzeto po Občina Kranjska Gora (2016). več pa jih je v ostalih nastanitvenih objektih (povzeto po podatkovni bazi SiStat Statističnega urada Republike Slovenije (SURS))1. Večina T8−3.1 kapacitet je v Kranjski Gori (preglednica 3.1). Julija 2016 se je po osmih letih ponovno odprl prenovljen kamp v Gozdu - Martuljku, iz katerega je čudovit pogled na Špikovo skupino. Večina malih podjetij v občini se ukvarja s hotelirsko ali z gostinsko dejavnostjo. V Občini Kranjska Gora je bil v dejavnosti gostinstvo, ka- mor sodi večina s turizmom povezanih dejavnosti, ob koncu leta 2014 delež delovno aktivnih oseb največji v Sloveniji, in sicer 37 % (povzeto po podatkovni bazi SURS). 3.5 Primerjava turističnih kapacitet v alpskih turističnih občinah 3.5 V turistični destinaciji Gorenjska je največ turističnih kapacitet v ob- činah Bled, Bohinj in Kranjska Gora (Papler in Bojnec, 2010, str. 354), zato smo primerjali tudi podatke Občine Kranjska Gora z drugima dve- t9−3.2 ma gorskima turističnima občinama. Največ ležišč za prenočevanje je v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih v Občini Bled, sledi Občina Kranjska Gora, najmanj ležišč v teh nastanitvenih objektih pa ima Občina Bohinj (preglednica 3.2). Po nastanitvenih kapacitetah v kampih je na prvem mestu Občina Bohinj, Občina Bled je od leta 2008 do 2015 število kapacitet precej po- višala in skoraj dohitela Občino Bohinj. Najmanj kapacitet v kampih v 1 Podatkovna baza SiStat Statističnega urada Republike Slovenije (SURS): https://pxweb.stat .si/SiStat/sl. 44 Primerjava turističnih kapacitet v alpskih turističnih občinah 3.5 2017 870 3181 1120 2622 6923 1294 1400 4391 7085 2085 3897 6852 11585 10927 22687 45199 52214 26243 56351 134808 2016 870 3069 1120 2418 6607 1308 1400 4361 7069 2011 3749 6630 11313 10119 21790 43222 50994 25199 54162 130355 2015 275 3131 1120 2033 6284 1342 1250 4207 6799 1953 3699 5927 9328 11407 20821 41556 50262 24227 52320 126809 7 2014 220 3146 1120 1811 6077 1202 1250 4296 6748 1911 3666 5797 9000 11155 19696 39851 49507 23235 50493 123235 č 220 2013 3064 1120 1621 5805 1203 1250 4295 6748 1914 3620 5754 8734 11401 19381 39516 49351 22660 50166 ežiš 122177 dob Št 11582 19419 39311 49291 22905 49345 121541 ju 2008–201 ilo lev 220 2012 3059 1120 1677 5856 1351 1250 4178 6779 2016 3593 5829 8310 ra v ob 320 2011 3101 1120 1577 5798 1366 1160 4139 6665 1885 3463 5668 8225 11254 18549 38028 49293 21690 47834 a Go 118817 ran 320 2010 3092 1120 1418 5630 1476 1160 4346 6982 1898 3805 6023 8350 18994 jsk 11.292 38636 48339 21448 48160 117947 j in K ohin 2009 280 120 3060 1485 4825 1539 1160 3872 6571 1946 3573 5639 5955 11758 17892 35605 48627 18563 44795 111985 d, B le 756 120 2008 3059 1334 5149 1323 1160 3831 6314 1945 3808 5873 6421 ah B 11797 17253 35471 48282 19044 42922110248 in o obč i i i i i kt kt kt ktkt i p S. je je je je je ost UR og i tv i tv i tv tv i tv i kt ljiv eni ob eni ob eni ob eni ob eni ob it je at eni ob ni n eni ob ni n eni ob ni n ni n eni ob ni n eni obod tv tv tv tv tv oč ob ob ob ob obo p en od od od od od eni ob Pro p tv astani astani astani astani astaniet i e zm i astani astani astani astani astani ko kt ven je je je je je vni bazi S kt kt kt kt a 3.2 astani eli in p aj i i i i aj aj aj aj eli in p eli in p eli in p eli in p vz ot amp ot amp ot amp ot amp ot ampPo N H K Ostali n Skup H K Ostali n Skup H K Ostali n Skup H K Ostali n Skup H K Ostali n Skupa a dnic ja a j e e le jskmb in eni d in eg hin rsk bč ran ora ovpO Pr O Ble Bo K G Go obč SlO 45 3 Vpliv gospodarske krize na povpraševanje ju 100 100 100 100 6,09 4,27 4,65 5,14 2,48 5,33 7,79 5,26 3,99 3,32 6,92 5,08 2017 22,19 41,64 40,26 33,53 dob ra v ob 2016 6,02 100 100 100 100 4,44 4,46 5,07 2,57 5,56 8,05 5,42 3,94 3,45 6,92 5,09 22,18 40,16 40,23 33,16 jsk 100 100 100 100 6,23 4,62 3,89 4,96 2,67 5,16 8,04 5,36 3,89 1,14 7,07 4,67 2015 a Go 22,70 38,50 39,80 32,77 ran j in K 100 100 100 100 6,35 4,82 3,59 4,93 2,43 5,38 8,51 5,48 3,86 0,95 7,26 4,70 2014 22,53 38,73 39,01 32,34 ohin d, B 100 100 100 100 6,21 4,94 3,23 4,75 2,44 5,52 8,56 5,52 3,88 0,97 7,22 4,71 le 2013 23,10 38,54 38,63 32,34 in č 100 100 100 100 6,21 ah B ežiš 2012 4,89 3,40 4,82 2,74 5,46 8,47 5,58 4,09 0,96 7,28 4,80 23,50 36,28 39,35 32,34 kt 100 100 100 100 ev 6,29 5,16 3,30 4,88 2,77 5,35 8,65 5,61 3,82 1,48 7,24 4,77 2011 ov v obč ilo l je 22,83 37,92 38,78 32,01 Št enih ob 100 100 100 100 6,40 5,22 2,94 4,77 3,05 5,41 9,02 5,92 3,93 1,49 7,90 5,11 2010 tv 23,36 38,93 39,44 32,76 astani 100 100 100 100 6,29 1,51 3,32 4,31 3,16 6,25 8,64 5,87 4,00 0,65 7,98 5,04 2009 24,18 32,08 39,94 31,79 ah n in up 100 100 100 100 6,34 3,97 3,11 4,67 2,74 6,09 8,93 5,73 4,03 0,63 8,87 5,33 2008 24,43 33,72 40,20 32,17 o sk i p ljiv kt kt kt kt kt S. je ost i i i i i og je je je je UR eni ob eni ob eni ob eni ob eni ob it je je je je ko i / L oč astani astani astani astani astaniat 7 (%) kt ren venih zm et kt kt kt kt kt vni bazi S je o tv i tv i tv i tv i tv i je ni n eni ob ni n eni ob ni n eni ob ni n eni ob ni n eni ob od a 3.3 astani eli in p aj i i i i ej aj aj aj aj eli in p eli in p eli in p eli in pir ot amp ot amp ot amp ot amp ot ampPr N H K Ostali n Skup H K Ostali n Skup H K Ostali n Skup H K Ostali n Skup H K Ostali n Skupa a dnic ja a j e e le jskmb in eni d el od od od od od eni ob o p D 2008-201 tv astani astani astani astani astanien i ež p ob tv tv tv tv tv ob ob ob ob o p eg in hin rsk bč ran ora ov pO Pr O Ble Bo K G Go obč SlO 46 Prihodi in prenočitve turistov v Občini Kranjska Gora 3.7 tem obdobju ima Občina Kranjska Gora, ki pa je s ponovnim odprtjem kampa v Gozdu - Martuljku v drugi polovici leta 2016 stanje precej iz- boljšala. Največ ležišč v ostalih nastanitvenih objektih je v obravnavanem ob- dobju v Občini Bohinj, potem v Občini Kranjska Gora, najmanj pa v Občini Bled. Če seštejemo vse tri vrste nastanitvenih objektov, je po skupnem številu ležišč na prvem mestu v celotnem obdobju Občina Bohinj, za njo je bila do leta 2010 Občina Kranjska Gora, leta 2011 pa jo je po šte- vilu ležišč prehitela Občina Bled. 10−3.3 Leta 2017 je bilo v Občini Bohinj 5,26 % vseh slovenskih nastanit- venih kapacitet, v Občini Bled 5,14 %, v Občini Kranjska Gora 5,08 %, v gorskih občinah pa 33,53 % vseh slovenskih nastanitvenih kapacitet (preglednica 3.2, 3.3). V skupini hoteli je bilo v Občini Bled 6,09 % vseh slovenskih nasta- nitvenih kapacitet, v Občini Kranjska Gora 3,99 %, v Občini Bohinj 2,48 %, v gorskih občinah pa 22,19 % vseh slovenskih nastanitvenih kapacitet. V skupini kampi je bilo v Občini Bohinj 5,33 % vseh slovenskih na- stanitvenih kapacitet, v Občini Bled 4,27 %, v Občini Kranjska Gora 3,32 %, v gorskih občinah pa 41,64 % vseh slovenskih nastanitvenih kapacitet. V skupini ostali nastanitveni objekti je bilo v Občini Bohinj 7,79 % vseh slovenskih nastanitvenih kapacitet, v Občini Kranjska Gora 6,92 %, v Občini Bled 4,65 %, v gorskih občinah pa 40,26 % vseh slo- venskih nastanitvenih kapacitet. 3.6 Prenočitvene zmogljivosti v Občini Kranjska Gora 3.6 Prenočitvene zmogljivosti v Občini Kranjska Gora v obdobju od leta 2008 do 2015 so prikazane v preglednici 3.4. Število sob leta 2015 je manjše od stanja leta 2008, in sicer za 57, število ležišč in stalnih ležišč leta 2015 pa se je v primerjavi z letom 2008 nekoliko povečalo. Večjo pozitivno spremembo kapacitet je bilo zaznati v letu 2010, vendar je leta 2011 sledilo približno enako zmanjšanje. 11-3.4 3.7 Prihodi in prenočitve turistov v Občini Kranjska Gora 3.7 Prihodi domačih turistov v bčini Kranjska Gora od leta 2009 do 2011 so glede na leto 2008 narasli, v letih 2012 in 2013 je sledilo zmanjšanje, vendar je bilo stanje v primerjavi z letom 2008 še vedno boljše. Veliko 47 3 Vpliv gospodarske krize na povpraševanje Preglednica 3.4 Skupne prenočitvene zmogljivosti v občini Kranjska Gora Leto Število sob Število ležišč Število stalnih ležišč 2008 1877 5873 5336 2009 1787 5639 5174 2010 1888 6023 5495 2011 1774 5668 5179 2012 1813 5829 5271 2013 1778 5754 5169 2014 1780 5797 5249 2015 1820 5927 5352 OpOmba Povzeto po podatkovni bazi SURS. zmanjšanje prihodov domačih turistov je bilo v letu 2014, število pri- hodov domačih turistov je bilo celo manjše od leta 2008, potem pa je sledilo leto 2015 z velikim povečanjem obiskov domačih gostov (naj- večje število v obravnavanem obdobju) (preglednica 3.5). Pri prihodih tujih turistov je bilo precejšnje zmanjšanje že v letu 2009, stanje se je potem izboljševalo, vendar je šele v letih od 2013 do 2015 preseglo število prihodov turistov iz leta 2008. Če primerjamo prihode domačih in tujih turistov skupaj, je bilo samo leto 2009 slabše od leta 2008. V letih po začetku krize so manjše 12-3,5 prihode tujih turistov nadomestili prihodi domačih turistov. 13-3,6 Število prenočitev domačih turistov v Občini Kranjska Gora je bilo v letih od 2009 do 2011 višje od leta 2008, v letih od 2012 do 2014 pa niž- je, še posebej v letu 2014, veliko povečanje števila prenočitev domačih turistov pa je bilo v letu 2015. Po velikem zmanjšanju prenočitev tujih turistov v letu 2009 je v le- tih od 2010 do 2012 sledil dvig števila prenočitev, a šele obdobje od leta 2013 do leta 2015 pomeni povečanje glede na stanje v letu 2008. Skupno število prenočitev domačih in tujih turistov je bilo glede na 14-3,7 število leta 2008 nižjee v letih 2009 in 2012 (preglednica 3.7). Preglednica 3.7, za katero smo za izračun uporabili podatke iz pre- glednic 3.5 in 3.6, prikazuje povprečno dobo bivanja turistov v Občini Kranjska Gora po letih. Pri domačih turistih je v primerjavi z letom 2008 samo v letu 2009 rahlo povišana povprečna doba bivanja, potem pa se do leta 2015 vsa leta znižuje. Pri tujih turistih je občutnejše zni- žanje povprečne dobe bivanja opaziti v letu 2012, podobna podatka sta tudi za leti 2013 in 2014, največje znižanje povprečne dobe bivanja tu- jih turistov pa je zabeleženo v letu 2015. Pri podatkih za domače in tuje 48 Prihodi in prenočitve turistov v Občini Kranjska Gora 3.7 Preglednica 3.5 Prihodi turistov po letih 2008–2015 v Občini Kranjska Gora Prihodki 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Domači 59.183 68.976 69.799 68.139 61.842 61.256 55.251 74.164 Tuji 87.472 76.309 81.200 84.450 86.191 96.294 98.416 117.236 Skupaj 146.655 145.285 150.999 152.589 148.033 157.550 153.667 191.400 Preglednica 3.6 Prenočitve turistov po letih 2008–2015 v Občini Kranjska Gora Prenočitve 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Domači 175.578 205.957 206.856 188.554 170.933 171.783 158.970 195.615 Tuji 285.989 248.526 276.218 283.507 271.158 300.960 308.099 324.650 Skupaj 461.567 454.483 483.074 472.061 442.091 472.743 467.069 520.265 OpOmba Povzeto po podatkovni bazi SURS. Preglednica 3.7 Povprečna doba bivanja po letih 2008–2015 v Občini Kranjska Gora Doba bivanja 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Indeks 2015/2008 Domači 2,97 2,99 2,96 2,77 2,76 2,80 2,88 2,64 88,9 Tuji 3,27 3,26 3,40 3,36 3,15 3,13 3,13 2,77 84,7 Skupaj 3,15 3,13 3,20 3,09 2,99 3,00 3,04 2,72 86,3 OpOmba Prirejeno po podatkovni bazi SURS. turiste skupaj je povprečna doba bivanja razen v letu 2010 glede na leto 2008 nižja, najnižja je v letu 2015 (če primerjamo podatka za leti 2015 in 2008, je indeks 86,3). V Sloveniji se povprečna doba bivanja turistov znižuje, podobno kot tudi drugod po svetu (Nemec Rudež in Bojnec, 2007, str. 22). 15-3,8 Iz preglednice 3.9 je razvidno število prenočitev v letih od 2008 do 2015 za Slovenijo v celoti in za Občino Kranjska Gora, ki v tem obdobju v povprečju dosega okrog 5 % vseh prenočitev domačih in tujih gostov v Sloveniji. Delež prenočitev tujih gostov v Kranjski Gori v primerjavi s Slovenijo se je od leta 2008 do 2015 zmanjšal s 5,34 na 4,91 %, delež prenočitev do- mačih gostov pa se je v istem obdobju povečal s 4,43 na 5,25 %. To je imelo vpliv na skupni delež, ki se je s 4,96 leta 2008 povečal na 5,03 % leta 2015. 16-3,9 Turistična destinacija Kranjska Gora ima glede števila prenočitev dve izraziti sezoni – zimsko in poletno, dve nižji sezoni, ki sta zelo od- visni od vremena (maj in junij ter september in oktober), in dve nizki sezoni, ko je turistov zelo malo (pomlad – april in jesen – november) (preglednica 3.9). 49 3 Vpliv gospodarske krize na povpraševanje 2015 5,03 5,25 4,91 9.655 2015 53.660 65.898 34.630 14.463 25.360 39.773 65.624 87.214 39.316 21.787 31.113 520.265 195.615 324.650 488.493 3.727.256 6.614.443 10.341.699 2014 4,87 4,54 5,06 9.590.642 467.069 158.970 308.099 2014 8.211 51.848 57.544 34.722 13.622 22.320 32.432 52.705 72.985 41.973 26.020 27.324 3.500.233 6.090.409 441.706 2013 4,94 4,75 5,05 9.579.033 472.743 171.783 300.960 2013 3.616.782 5.962.251 54.286 56.433 36.791 11.865 25.912 30.668 60.296 76.062 38.033 18.304 11.210 33.284 453.144 2012 4,65 4,58 4,69 ra ra 53.075 59.502 9.900 29.163 13.660 18.758 32.370 54.940 71.134 34.099 17.480 30.463 jsk 9.510.663 3.733.459 5.777.204 a Go 2012 442.091 170.933 271.158 424.544 jsk 472.061 188.554 283.507 ini K 9.388.095 3.924.164 ran 5.463.931bč a Go 5,03 4,80 5,19 ran 2011 ini K 2011 8.827 60.842 55.484 34.754 19.254 21.950 35.690 62.329 68.892 38.997 19.090 29.521 455.630 5,42 5,29 5,53 5 v O bč 2010 483.074 206.856 276.218 ji in O 8.906.399 3.909.368 4.997.031 veni 2010 9.351 64.142 63.715 35.760 17.964 21.807 33.901 60.023 66.808 33.477 21.183 33.582 ju 2008–201 461.713 5,04 5,05 5,03 lo 2009 dob 454.483 205.957 248.526 5 v S 9.013.773 4.077.480 4.936.293 o 201 ov v ob 2009 7.642 4,96 4,43 5,34 58.681 57.891 31.928 11.501 18.105 29.956 59.919 76.266 34.129 21.064 31.666 2008 ist 438.748 ov o eta 2008 d UR oč UR d l 9.730 2008 ren 55.103 58.509 31.661 14.045 28.011 34.794 56.340 67.101 39.711 20.078 32.728 447.811 9.314.038 3.962.756 S. 461.567 175.578 285.989 5.351.282 ev tur S. it ist vni bazi S nih p vni bazi S ko ečko at es ve turat it od ja ja jaod oč o p ilo mo p en veni veni veni ev ra o p Pr ra lo lo lo Što p enet ra ja a Go ej ja a Go ra / S ra / S ra / S irvz jsk jskPo a 3.8 a Go Pr ja a 3.9 veni veni a Go lo ran a Go a Go jsk ve lo ran a ve er er era dnic it jsk i S i K jsk veni jsk dnic it r er lo ran le c oč aj S aj K ač ač mb le oč st ua l j aj embmb ran ran ran uar j ob emb j emb eg en up up ji S ji K eg ri en are gu pt om om pO kt ov ecpO Pr Pr Sk Sk % K D D % K Tu Tu % K O Pr Pr Jan Febr M Ap Ma Juni Juli Av Se O N D SkupO 50 Sklep: soodvisnost turističnega obiska 3.9 Preglednica 3.10 Prihodki od turistične takse v Občini Kranjska Gora Leto Prihodek od turistične Verižni Indeks s stalno osnovo – takse (EUR) indeks – Vt It =100 (2008) 2008 360.934 – 100,00 2009 346.427 95,98 95,98 2010 355.311 102,56 98,44 2011 385.765 108,57 106,88 2012 359.011 93,06 99,47 2013 367.195 102,28 101,73 2014 410.649 111,83 113,77 2015 686.747 167,23 190,27 OpOmba Prirejeno po Občini Kranjska Gora (2016). Če primerjamo število prenočitev po mesecih v letih 2008 in 2015, ugotovimo, da so izrazitejša povečanja v letu 2015 februarja, julija in avgusta, v letu 2008 pa je bilo več prenočitev januarja, maja in decem- bra. 3.8 Prihodki od turistične takse v Občini Kranjska Gora 3.8 Prihodek od turistične takse v Občini Kranjska Gora glede na leto 2008, ko se je pričela kriza, se je v letih 2009 in 2010 znižal, leta 2011 povišal, sledilo je leto 2012 s ponovnim znižanjem in rahlo povišanje leta 2013. V letu 2014 se je prihodek od turistične takse precej povišal, še bolj pa se je povišal v letu 2015, kar je razumljivo, saj se je v tem letu tudi zelo povečalo število nočitev v obravnavani destinaciji (pregledni- ca 3.10). 17-3,10 Verižni indeks nam pokaže primerjavo prihodka od turistične takse glede na preteklo leto, nižji od 100 (kar pomeni, da se je prihodek glede na preteklo leto znižal) je bil samo v letih 2009 in 2012. Pri indeksu s stalno osnovo 100 za leto 2008 ugotavljamo, da je nižji kot 100 v letih 2009, 2010 in 2012 – takrat se je prihodek od turistične takse znižal v primerjavi s prihodkom v letu 2008 (preglednica 3.10). 3.9 Sklep: soodvisnost turističnega obiska glede na dinamiko gospodarskih gibanj 3.9 Turistični obisk v Občini Kranjska Gora se je v času gospodarske krize od leta 2008 zmanjšal, kar smo preverjali s pomočjo analitike statis- tičnih podatkov. Poglavje obravnava obdobje po gospodarski krizi, ko je prišlo do stabilizacije (leto 2015). Rezultati kažejo, da so se prihodi 51 3 Vpliv gospodarske krize na povpraševanje Slika 3.2 Slap Peričnik (2004) tujih turistov zelo zmanjšali v letu 2009, potem so počasi spet naraš- čali, vendar je bilo šele v letih od 2013 do 2015 zabeleženo večje število prihodov kot v letu 2008, pri domačih pa je prišlo do upada števila pri- hodov leta 2011, ki je padalo vse do leta 2015, ko se je povečalo. 52 4 Gradniki turističnega povpraševanja in ponudbe v alpski turistični destinaciji4 4.1 Trdoživost lokalnega turističnega gospodarstva Čas pandemije covida-19 je močno prizadel turistično povpraševanje zlasti zaradi občutno zmanjšanih prihodov in nočitev tujih turistov (Farzanegan idr., 2021). Zato je bilo posebej pomembno povpraševa- nje domačih turistov, ki so delno nadomestili prihode in nočitve tu- jih (Moya Calderón idr., 2021). Lokalni turistični dejavniki pa lahko igrajo pomembno vlogi pri odpornosti turistične ponudbe na različne šoke, ki prihajajo iz domačega in posebej mednarodnega okolja, kot je bila pandemija covida-19 (Aigbedo, 2021; Altshuler in Schmidt, 2021). Čeprav je turistično gospodarstvo doživelo relativno hitro okrevanje po pandemiji, je imela slednja vpliv na različne segmente turistične po- nudbe in tudi na podeželski turizem v različnih državah, kot sta npr. Češka (Vaishar in Št’astná, 2020) in Portugalska (Silva, 2022). Pokaza- le so se nekatere slabosti, ki so bile v preteklosti manj izpostavljene (Marques idr., 2021) in tudi manj obravnavane v strategijah razvoja turizma ter posebej trajnostnega razvoja podeželskega turizma oz. pri oblikovanju konkurenčne turistične destinacije (Kürüm Varolgüne idr., 2022). 4.2 Turistična ponudba in povpraševanje 4.2 Raznolika ponudba turizma na alpskem območju vključuje širok nabor privlačnosti in doživetij za potrebe zadovoljevanja različnih interesov obiskovalcev, ki igrajo ključno vlogo pri razvijanju trajnostnega turiz- ma. Pri načrtovanju turistične ponudbe pa je treba upoštevati tudi preplet različnih dejavnikov turističnega povpraševanja na tem obmo- čju, ki ravno tako igrajo pomembno vlogo pri snovanju trajnostnega vi- dika turizma. Tako na turistično povpraševanje kot turistično ponud- bo vpliva niz različnih dejavnikov (Dwyer idr., 2010). Ti pa so hkrati lahko gradniki trajnostnega turizma in vplivajo na strateško odločanje v turizmu, zato jih je treba dobro razumeti in analizirati. 53 4 Gradniki turističnega povpraševanja in ponudbe Turistična ponudba je definirana kot količina turističnih dobrin, ki so jo ponudniki pripravljeni prodati pri dani ravni cen in danem stanju deviznih tečajev (Hunziker in Krapf, 1942, po Mihalič, 2008, str. 147). Pri oblikovanju turističnega povpraševanja igrajo pomembno vlogo turistične privlačnosti, ki pa nastanejo šele, ko obstaja turistična po- nudba, ki jih napravi dostopne za turiste (Planina in Mihalič, 2002, str. 106). Med osnovno infrastrukturo spadajo objekti, ki jih turisti uporablja- jo, po njih pa neposredno ne povprašujejo. Turistična infrastruktura obsega hotele, kopališča, športna igrišča in še mnoga druga prizori- šča, kjer se proizvajajo proizvodi in ponujajo storitve, po katerih turist povprašuje. K superstrukturi spadajo rezultati proizvodnje turistične infrastrukture, torej turistični proizvodi in storitve, npr. gostinske (Papler, 2020). 4.3 Turistični trg 4.3 Turistični trg definiramo kot stik med turističnim povpraševanjem in turistično ponudbo, kjer se odloča o kupljenem oz. prodanem turistič- nem proizvodu in njegovi ceni. Na trgu se konstantno dogajajo spre- membe tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja, sledi pa se tudi novim trendom. V Sloveniji je turizem pomemben del gospodarstva, ustvarja pre- cejšen delež bruto domačega proizvoda in zagotavlja številna delovna mesta (Planinc idr., 2013). 4.4 Cilji raziskave in razvoj hipotez 4.4 Cilji raziskave so bili ugotoviti gradnike turističnega povpraševanja, dejavnike turističnega povpraševanja in turistične ponudbe. Z anketno raziskavo smo ugotovili mnenja glede stanja, poznavanja razvoja ter priložnosti za nove rešitve. Testirali smo hipoteze H1, H2 in H3: H1 Turisti alpsko turistično destinacijo izbirajo zaradi privlačnosti naravnih lepot, urejenosti krajev, možnosti rekreacije in športa, prijaznosti zaposlenih in domačinov ter cenovne dostopnosti. H2 Turistična ponudba je povezana s privlačnostjo turistične de- stinacije, tradicijo, z raznolikostjo, s cenovno ustrezno turistič- no destinacijo in s prenočitvenimi kapacitetami, največkrat v hotelu. 54 Metodologija 4.5 H3 Za turistično povpraševanje so pomembni prijazen odnos za- poslenih in občanov v turistični destinaciji, urejenost krajev, privlačnost destinacije in ustrezna infrastruktura. 4.5 Metodologija 4.5 Z metodološkega vidika smo izvedli kvantitativno raziskavo. Anketni vprašalnik je najprimernejša oblika pridobivanja podatkov in informa- cij takrat, ko je večina vprašanj standardiziranih, to je zaprtega tipa. Trditve so anketiranci ovrednotili po Likertovi lestvici z ocenami od 1 do 5. 1 je pomenilo, da se s trditvijo sploh ne strinjajo, 5 pa, da se z njo popolnoma strinjajo. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz krat- kih, pretežno zaprtih vprašanj, možnost izbire odgovorov pa temelji na obliki, ki je znana kot Likertova lestvica (Easterby-Smith idr., 2007, str. 166). Na podlagi teorije in izkušenj (Papler in Bojnec, 2008, str. 248; Papler in Bojnec, 2010, str. 59) smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili ustrezne podatke in informacije od občanov Občine Kranjska Gora v maju 2016. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih podatkov in 29 tematskih vprašanj oz. trditev. Anketiranci so trditve ocenjevali po Likertovi lestvici z ocenami od 1 (»Sploh ni pomembno«) do 5 (»Zelo je pomembno«). Pri obdelavi pridobljenih podatkov smo uporabili statistični računalniški paket SpSS (Kachigan, 1991, str. 1; No- rušis, 2002, str. 1) za obdelavo podatkov (Šuster Erjavec in Južnik Rotar, 2013). Kvantitativno analizo smo izvedli z metodo zbiranja podatkov z an- ketiranjem in analiziranjem zbranih podatkov z metodami: opisna sta- tistika (aritmetična sredina, standardni odklon in rang), korelacijska analiza in regresijska analiza. Opisne statistike so bile porabljene za prikaz aritmetičnih sredin spremenljivk, standardnega odklona in razvrstitev glede na rang. Uporabljena je bila regresijska analiza, s katero so bili pojasnjeni turistična tradicija alpske destinacije, raznolikost ponudbe, cenovna ustreznost turistične destinacije in prenočitvenih kapacitet ter bivanje v hotelu. Korelacijska analiza je bila uporabljena za ugotovitev smeri in moči korelacijskega koeficienta, ki izraža stopnjo linearne odvisnosti med analiziranima spremenljivkama. 55 4 Gradniki turističnega povpraševanja in ponudbe Preglednica 4.1 Strukture anketirancev po spolu, starosti in izobrazbi Spol Število Delež (%) Moški 88 42,3 Ženske 120 57,7 Starost Število Delež (%) Do 20 let 1 0,5 21–30 let 45 21,6 31–40 let 53 25,5 41–50 let 38 18,3 51–60 let 40 19,2 Nad 60 let 31 14,9 Skupaj 208 100,0 Izobrazba Število Delež (%) Osnovna šola 0 0 Poklicna šola 7 3,4 Srednja šola 57 27,4 Višja šola 40 19,2 Visoka šola, bolonjska 1. stopnja 37 17,8 Univerzitetna izobrazba, bolonjska 2. stopnja 60 28,8 Znanstveni magisterij 6 2,9 Doktorat znanosti, bolonjska 3. stopnja 1 0,5 Skupaj 208 100,0 Uporabljena je bila metoda zbiranja podatkov z odprtokodno apli- kacijo 1Ka, ki omogoča storitev spletnega anketiranja. Vprašalnik so izpolnjevali domači turisti, obiskovalci Občine Kranjska Gora. 4.6 Izvedba ankete in struktura anketirancev 4.6 Pri izvedbi anketiranja smo uporabili metodo zbiranja podatkov s splet nim anketiranjem z aplikacijo 1Ka. Zbrane podatke smo analizira- li z naslednjimi statističnimi metodami: opisno statistiko (aritmetična sredina, standardni odklon in rang), regresijsko analizo (vplivanje ene ali več neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko) in korela- cijsko analizo (soodvisnost med dvema spremenljivkama). Pri izvedbi ankete je bilo pravilno izpolnjenih 208 anketnih vprašal- nikov. Po spolu je bilo moških 42,3 %, žensk pa 57,7 %. Starostna struktura je bila naslednja: do 20 let 0,5 %, od 21 do 30 let 21,6 %, od 31 do 40 let 25,5 %, od 41 do 50 let 18,3 %, od 51 do 60 let 19,2 %, nad 60 let 14,9 %. 56 Opisna statistika 4.7 Slika 4.1 Naravni rezervat Bobovška jezera (2022) Anketiranci so zaključili naslednja izobraževanja oz. dosegli nasled- njo izobrazbo: osnovno šolo 0 %, poklicno šolo 3,4 %, srednjo šolo 27,4 %, višjo šolo 19,2 %, visoko šolo 17,8 %, univerzitetno izobrazbo 28,9 %, znanstveni magisterij 2,9 % in doktorat znanosti 0,5 % (pre- glednica 4.1). 18-4.1 4.7 Opisna statistika 4.7 Z opisno statistiko smo izračunali aritmetično sredino posameznih spremenljivk (trditev), kar prikazujemo v preglednici 4.2. Najvišje aritmetične sredine imajo spremenljivke: potrebnost letnega oddiha, privlačnost zaradi naravnih lepot, potencial planinskega turizma, razmerje kakovost : cena, privlačnost zaradi možnosti športnih aktivnosti in izhodišče za planinske in alpinistične vzpone. Srednje aritmetične sredine imajo spremenljivke: skrb za naravno okolje in urejenost krajev, prijaznost zaposlenih in prebivalcev turistične destinacije, cenovno ustrezne destinacije, priljubljenost turistične destina- cije, raznolikost turistične ponudbe, primerna oddaljenost od kraja bivanja, vpliv krize na obisk turistov, posebnost turistične destinacije, informacije na svetovnem spletu, kulinarična ponudba, promocija, dodatna kulturno- -zabavna ponudba, kulinarični dogodki in ponudba lokalno pridelane hra- 57 4 Gradniki turističnega povpraševanja in ponudbe R – o o o o o o o o o o o o o o o o o rang est est est est est est est est est est est est est est est estest 1. m 9. m 4. m 2. m 7. m 8. m 23. m 27. m 15. m 26. m 22. m 18. m 16. m 25. m 14. m 10. m 11. m – l. d. SO 0,74 0,99 0,93 1,04 1,29 1,05 1,01 1,08 0,99 1,04 1,27 0,88 0,81 0,71 0,81 0,79 0,93 odk stan – ed. aS itm.sr 4,69 3,85 4,15 2,96 2,31 3,63 2,34 3,14 3,46 3,57 2,62 3,68 3,82 4,35 3,95 3,86 3,72 ar ije (N = 208) e etu udba ov onan pl i a p ošt vn em s ije o p udba ba ja vn ac ije ci on za ije to a p in ac jivk a ja ac va ve čillenih in obč ci a p udba in no-in est v enl a eros udba ro a s on je ddih a adi rtn elu est en ez tur est ac em po ra apon en ot ul ost d in a r po pr st o ije n a s na p st da p a c na tr ac a š a k ič ost d est a s no ost : c ljen no ost k ost z ič odn m ar je v h ačolik ak eb ezn atn bn e d ov ist lamn atn or an jen tr edh se iljub ivl ijazn ak ek od od ulin reazn psk Ozn Po Ustr K Tur Pr Inf R D D K Biv Po Pr Pr U PrR ist ve . en . on otej o s jo ep jazni d gi o pri . je p er vn i. ja nih l lje in uro p ba jivk o tur ci edu ist o. av a. va za ko ar enl . ije s osr ju z en .udb aln er . no-ac em ga ez ij p ed tur no oon on jan in udba adi n pr ci tur ne av a r ac avl udba aro p on ul a m ar est a s a m eb adi on ov ra em ost o. vn ni p ost ko g ič to udb udb v. . je i al edin en odn pr on or a p o k os na z a n olik elu. ljen ne d e tr dh ri u ač rtn atn na p ot ič aj p č inf jubazn ije re ič ijo z ist po a ost : c ija j od ek ril rivl ac ve oč p na sr ar rb ac a p ajudi r ič in ov a š ju v h e n e p e p in e) sn om et ddih ak e z d ulin an ci tur est iji sk tv ča atn est ija n tv ja p iv ija j ija j ija j alija n tm a o ac di e d je k vo ac od ac ac acac ri eg an edi ata k o b in biv er ra A na d in in in inin e d re e (tr ezn ič un rir og est etn e p em est a j est est estest str azm aj ist jivk jo p ih b st l as z ni d na j jen na d ja e j na d na d na d ična d a 4.2 no r enl no no u a n vl eni in p ič . vl a tur ost d ič ič ičič uj er to ist sl eb emb ov ra ist tu ist ist istist dnic rem tr im m go ip edn po lpsk le Sp Po Cen Pr A Po Tur sple Zanim Za Pr Odlik Pr Tur Tur Tur V tur ZaTur eg . Pr Št 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1617 58 Opisna statistika 4.7 o o o o o o o o o o o o est est est est est est est est est est est est 5. m 3. m 6. m 19. m 20. m 17. m 12. m 24. m 28. m 29. m 21. m 13. m 0,83 0,82 0,87 0,87 0,89 1,04 1,20 0,96 1,19 0,96 0,84 0,89 4,13 4,26 3,46 3,42 3,49 3,72 2,88 4,12 2,26 1,50 3,35 3,71 v ožn a tur an no alni tur i ar eg re ost gr st a hruk p rtnih p isk tur jen adi m no an al po lanin č in i ar dne astr iv tera ob del laninsk dd a p viš kt go ri ija š en st ze n u te ja ac al p aba a infr no ost izm ov tv je c a či rir aist jen i ene edi a te ač ci o p na o če z riz te ci no ess c er tnih a ci ezn aniz odišliv k ivl or ten kaln nov pa omo im rg elln bisk z Pr šp Po Lo Ce ka Pr Pr O Izh W O UstrVp i. e. . onang st o. no e tur iv ne vzp R – r nih en jen. ič uk kt ičn, tv al e.lo e a ar astr dd tvdk pinist rtn i). ulin astani edi no o po o infr rirdni o . ija k e n amp er a š e in al tn ce a. ac dn , k e p tedar i z rim riz em. go ije rtn alni ost iz a. vali aniz et a k rta p po laninsk gr rg al no u – stan ožn ezn i tur po e š a p liv ovSO str ne km no in k o m ča in i e in o en ans ič če z a.a, e u op e vp tr an viš elik di c ist e j a tr laninsk jo zimsk odiš en ost iji jedin aba e hr ja ac ja p a tu udb idik a d udi v e, tur vl in vl an ess c on e izhna sr ra em z ob estič del e z v ija n ija im dsta ri i. rip ija j elln uj ija imet ne p ac re ac ne s ič i p ac isk ac o p ista jitm in estr in eb in ve w in ov v d ist al p avc it as est aln est est est ist ci el or cah ob ok ja turS – ar en te (z na d ov sta p na d ija tur an ni d na d na d ot itni ič ič te iv ič ič im st ič isk tur a dba l dk oc ci oča ist ist j b ist ist ist ist nu go pa om ra or a p a ob Tur Velik p Po do Tur ka Pr K Tur Tur K N Tur NEndg 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 LE 59 4 Gradniki turističnega povpraševanja in ponudbe ne, cenovno ugodne prenočitvene kapacitete, ustrezna infrastruktura in dodatna športna ponudba. Nizke aritmetične sredine imajo spremenljivke: turistična tradicija, bivanje v hotelu, reklamna sporočila po pošti, predhodna rezervacija in wellness center. Najnižjo aritmetično sredino ima spremenljivka obisk 19-4,2 zabavišč in igralnic. Enotnejša so mnenja anketirancev pri manjšem standardnem odklo- nu ocen: privlačnost zaradi naravnih lepot (0,71), potrebnost letnega oddi- ha (0,74), prijaznost zaposlenih in prebivalcev turistične destinacije (0,79), skrb za naravno okolje in urejenost krajev (0,81), priljubljenost turistične destinacije (0,81), potencial planinskega turizma (0,82), privlačnost zaradi možnosti športnih aktivnosti (0,83), ustrezna infrastruktura (0,84), kuli- narični dogodki in ponudba lokalno pridelane hrane (0,87), cenovno ugod- ne prenočitvene kapacitete (0,87), posebnost turistične destinacije (0,88), vpliv krize na turizem (0,89), promocija (0,89), razmerje kakovost : cena (0,89), raznolikost turistične ponudbe (0,93), izhodišče za planinske in al- pinistične vzpone (0,96), obisk zabavišč in igralnic (0,96), cenovno ustre- zne destinacije (0,99) in dodatna kulturno-zabavna ponudba (0,99). Srednji standardni odklon ocen je pri spremenljivkah: reklamna spo- ročila po pošti (1,01), primerna oddaljenost bivanja (1,04), turistična tra- dicija (1,04), kulinarična ponudba (1,04), informacije na svetovnem spletu (1,05), dodatna športna ponudba (1,08). Večji standardni odklon ocen in njegovo nestabilnost potrjuje raz- nolikost odgovorov. Imajo ga spremenljivke: wellness center (1,19), or- ganizacija športnih prireditev (1,20), bivanje v hotelu (1,27), predhodna rezervacija (1,29). Hipotezo H1, da turisti alpsko turistično destinacijo izbirajo zaradi pri- vlačnosti naravnih lepot, urejenosti krajev, možnosti rekreacije in športa, prijaznosti zaposlenih in domačinov ter cenovne dostopnosti, smo potrdili. 4.8 Regresijska analiza 4.8 Za testiranje hipoteze so kot osnova za regresijsko analizo uporabljeni z anketiranjem pridobljeni podatki. Hipotezo H2, da je turistična ponudba povezana s privlačnostjo turi- stične destinacije, tradicijo, z raznolikostjo, s cenovno ustrezno turistično destinacijo in s prenočitvenimi kapacitetami, največkrat v hotelu, testira- mo s podhipotezami: H2.1 Privlačnost turistične destinacije 60 Regresijska analiza 4.8 Preglednica 4.3 Regresijska analiza privlačnosti turistične destinacije Privlačnost turistične destinacije Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 1,409 5,254 0,000 Dodatna kulturno-zabavna ponudba 0,113 2,810 0,005 Skrb za naravno okolje in urejenost krajev 0,245 4,681 0,000 Potencial planinskega turizma 0,276 5,193 0,000 Cenovno ugodne prenočitvene kapacitete 0,118 2,392 0,018 AdjR2 0,381 F 31,274 H2.2 Turistična tradicija alpske destinacije H2.3 Raznolika ponudba H2.4 Cenovno ustrezne turistične destinacije H2.5 Cenovno ugodne prenočitvene kapacitete H2.6 Bivanje v hotelu Testiranje podhipoteze H2.1 Preglednica 4.3 prikazuje rezultate regresijske analize privlačnosti turi- stične destinacije v povezavi s skrbjo za naravno okolje in urejenost krajev, potencialom planinskega turizma, cenovno ugodnmi prenočitvenimi kapa- citetami in z dodatno kulturno-zabavno ponudbo, s katero smo preverjali H2.1. 20-4,3 Empirični podatki regresijske analize kažejo, da povečanje neodvis- ne spremenljivke potencial planinskega turizma za eno enoto povečuje odvisno spremenljivko privlačnost turistične destinacije za 0,276 enote. Povečanje neodvisne spremenljivke skrb za naravno okolje in urejenost krajev za eno enoto povečuje odvisno spremenljivko za 0,245 enote. Po- večanje neodvisne spremenljivke cenovno ugodne prenočitvene kapacite- te povečuje odvisno spremenljivko za 0,118 enote. Povečanje neodvisne spremenljivke dodatna kulturno-zabavna ponudba za eno enoto povečuje odvisno spremenljivko privlačnost turistične destinacije za 0,113 enote. Vse štiri neodvisne spremenljivke so pozitivno povezane z odvisno spremenljivko in so statistično značilne. S tem smo potrdili H2.1 (pre- glednica 4.3). Testiranje 0podhipoteze H2.2 Preglednica 4.4 prikazuje rezultate regresijske analize turistične tradici- je alpske destinacije v povezavi z naravnim okoljem in urejenostjo krajev, s cenovno ugodnimi prenočitvenimi kapacitetami, z dodatno športno ponud- 61 4 Gradniki turističnega povpraševanja in ponudbe Preglednica 4.4 Regresijska analiza turistične tradicije alpske regije Turistična tradicija alpske regije Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta −0,339 −0,890 0,375 Predhodna rezervacija 0,126 2,550 0,012 Dodatna športna ponudba 0,183 3,039 0,003 Naravno okolje in urejenost krajev 0,324 4,056 0,000 Cenovno ugodne prenočitvene kapacitete 0,189 2,512 0,013 Organizacija zimskih športnih prireditev 0,176 3,199 0,002 AdjR2 0,307 F 17,863 bo in organizacijo zimskih športnih prireditev ter s predhodno rezervacijo, s katero smo preverjali H2.2. Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da je turistična tradicija alpske destinacije pozitivno in statistično značilno povezana s pojasnjevalnimi spremenljivkami naravo okolje in urejenost krajev, cenovno ugodne prenočit- vene kapacitete, dodatna športna ponudba in organizacija zimskih športnih 21−4,4 prireditev ter predhodna rezervacija destinacije. S tem smo potrdili H2.2. Testiranje podhipoteze H2.3 Preglednica 4.5 prikazuje rezultate regresijske analize raznolike ponud- be v povezavi s prijaznostjo zaposlenih in občanov, z lokalno pridelano hra- no in organizacijo kulinaričnih dogodkov, s privlačnostjo zaradi možnosti športnih aktivnosti ter z dodatno kulturno-zabavno ponudbo, s katero 22−4,5 smo preverjali H2.3. Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da je raznolika ponudba po- zitivno in statistično značilno povezana s spremenljivkami prijaznost zaposlenih in občanov, lokalno pridelana hrana in organizacija kulinaričnih dogodkov, privlačnost zaradi možnosti športnih aktivnosti in dodatna kul- turno-zabavna ponudba. S tem smo potrdili H2.3. Preglednica 4.5 Regresijska analiza raznolike ponudba Raznolika ponudba Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta −0,127 −0,372 0,710 Dodatna kulturno-zabavna ponudba 0,125 2,393 0,018 Prijaznost zaposlenih in občanov 0,419 5,716 0,000 Privlačnost zaradi športnih aktivnosti 0,224 3,433 0,001 Lokalno pridelana hrana 0,251 3,758 0,000 AdjR2 0,414 F 35,905 62 Regresijska analiza 4.8 Preglednica 4.6 Regresijska analiza cenovno ustrezne turistične destinacije Cenovno ustrezna turistična destinacija Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 1,443 4,211 0,000 Primerno razmerje kakovost : cena 0,435 6,513 0,000 Lokalno pridelana hrana 0,172 2,410 0,017 AdjR2 0,213 F 27,789 Testiranje podhipoteze H2.4 Preglednica 4.6 prikazuje rezultate regresijske analize cenovno ustrezne turistične destinacije v povezavi s primernim razmerjem kakovosti in cene ter z lokalno pridelano hrano, ki smo jo preverjali s H2.4. 23−4,6 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da je cenovno ustrezna turis- tična destinacija pozitivno in statistično značilno povezana s spremen- ljivkama primerno razmerje med kakovostjo in ceno ter lokalno pridelana hrana in organizacija kulinaričnih dogodkov. S tem smo potrdili H2.4, saj se druge testirane pojasnjevalne spremenljivke niso pokazale statistič- no značilne. Testiranje podhipoteze H2.5 Preglednica 4.7 prikazuje rezultate regresijske analize cenovno ugodnih prenočitvenih kapacitet v povezavi s privlačnostjo destinacije, z lokalno pridelano hrano, s promocijo in z reklamnimi sporočili po pošti, s katero smo preverjali H2.5. 24−4,7 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da so cenovno ugodne preno- čitvene kapacitete pozitivno in statistično značilno povezane s spre- menljivkami privlačnost destinacije, lokalno pridelana hrana, promocija in reklamna sporočila po pošti. S tem smo potrdili H2.5. Preglednica 4.7 Regresijska analiza cenovno ugodnih prenočitvenih kapacitet Cenovno ugodne prenočitvene kapacitete Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta −0,030 −0,098 0,922 Reklamna sporočila po pošti 0,117 2,596 0,010 Privlačnost destinacije 0,194 2,844 0,005 Lokalno pridelana hrana 0,374 6,209 0,000 Promocija 0,297 5,188 0,000 AdjR2 0,469 F 46,681 63 4 Gradniki turističnega povpraševanja in ponudbe Preglednica 4.8 Regresijska analiza bivanja v hotelu Bivanje v hotelu Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 0,495 0,338 0,145 Predhodna rezervacija 0,454 0,059 0,000 Lokalno pridelana hrana 0,198 0,088 0,027 Organizacija zimskih športnih prireditev 0,135 0,064 0,036 AdjR2 0,469 F 46,681 Testiranje podhipoteze H2.6 Preglednica 4.8 prikazuje rezultate regresijske analize bivanja v hote- lu v povezavi s predhodno rezervacijo, z lokalno pridelano hrano in organi- zacijo kulinaričnih dogodkov ter organizacijo zimskih športnih prireditev, s 25−4.8 katero smo preverjali H2.6. Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da je bivanje v hotelu pozi- tivno in statistično značilno povezano s spremenljivkami predhodna rezervacija, lokalno pridelana hrana in organizacija kulinaričnih dogodkov ter organizacija zimskih športnih prireditev. S tem smo potrdili H2.6. Hipotezo H2, da je turistična ponudba povezana s privlačnostjo turistič- ne destinacije, tradicijo, z raznolikostjo, s cenovno ustrezno turistično desti- nacijo in prenočitvenimi kapacitetami, največkrat v hotelu, smo potrdili. 4.9 Korelacijska analiza 4.9 V korelacijski analizi uporabimo enega od temeljnih parametrov: kore- lacijski koeficient r, ki lahko zavzame vrednosti od −1 do +1. Predznak korelacijskega koeficienta nam pove smer linearne povezanosti med spremenljivkama. Absolutna vrednost korelacijskega koeficienta izra- ža stopnjo linearne odvisnosti med spremenljivkama. Korelacijska analiza je pokazala močnejšo pozitivno linearno pove- zanost med spremenljivkama: cenovno ugodne prenočitvene kapacitete in lokalno pridelana hrana in kulinarični dogodki (0,591), prijaznost za- poslenih in občanov in urejenost krajev (0,577), promocija in cenovno ugo- dne prenočitvene zmogljivosti (0,544), raznolika ponudba in prijaznost zaposlenih in občanov (0,543), predhodna rezervacija in bivanje v hotelu (0,508), posebnost destinacije in priljubljenost destinacije (0,501) (pregle- dnica 4.9). Pearsonovi koeficienti so statistično značilni. S pomočjo korelacijske analize smo ugotavljali povezanost med spre- menljivkami in preverjali hipotezo H3: Za turistično povpraševanje so 26−4.9 pomembni prijazen odnos zaposlenih in občanov v turistični destinaciji, urejenost krajev, privlačnost destinacije in ustrezna infrastruktura. 64 Korelacijska analiza 4.9 Preglednica 4.9 Korelacijska analiza med spremenljivkami Spremenljivka 1 Spremenljivka 2 Pearsonov koeficient korelacije Cenovno ugodne prenočitvene Lokalno pridelana hrana in 0,591 kapacitete kulinarični dogodki Prijaznost zaposlenih in občanov Urejenost krajev 0,577 Promocija Cenovno ugodne prenočitvene 0,544 kapacitete Raznolika ponudba Prijaznost zaposlenih in občanov 0,543 Predhodna rezervacija Bivanje v hotelu 0,508 Posebnost destinacije Priljubljenost destinacije 0,501 Promocija Urejenost krajev 0,497 Privlačnost destinacije Potencial planinskega turizma 0,494 Raznolika ponudba Lokalno pridelana hrana in 0,479 kulinarični dogodki Priljubljenost destinacije Privlačnost destinacije 0,464 Promocija Lokalno pridelana hrana in 0,459 kulinarični dogodki Ustrezna infrastruktura Lokalno pridelana hrana in 0,458 kulinarični dogodki Privlačnost destinacije Urejenost krajev 0,454 Dodatna športna ponudba Dodatna kulturno-zabavna 0,453 ponudba Promocija Prijaznost zaposlenih in občanov 0,441 Lokalno pridelana hrana in Prijaznost zaposlenih in občanov 0,440 kulinarični dogodki Ustrezna cena Kakovost : cena 0,437 Privlačnost destinacije Prijaznost zaposlenih in občanov 0,434 Potencial planinskega turizma Lokalno pridelana hrana in 0,427 kulinarični dogodki Promocija Ustrezna infrastruktura 0,422 Obisk zabavišč in igralnic Wellness center 0,420 Promocija Potencial planinskega turizma 0,408 Raznolika ponudba Urejenost krajev 0,407 Dodatna kulturno-zabavna Kulinarična ponudba 0,407 ponudba Predhodna rezervacija Reklamna sporočila po pošti 0,401 Privlačnost destinacije Privlačnost zaradi možnosti 0,400 športnih aktivnosti Visok Pearsonov koeficient korelacije imajo pari spremenljivk: pri- jaznost zaposlenih in občanov in urejenost krajev (0,577), ustrezna infra- struktura in lokalno pridelana hrana in kulinarični dogodki (0,458), pri- 65 4 Gradniki turističnega povpraševanja in ponudbe Slika 4.2 Panoramski pogled na naravne lepote Gorenjske v zimskem času (2022) vlačnost destinacije in prijaznost zaposlenih in občanov (0,434), raznolika ponudba in urejenost krajev (0,407). Hipotezo H3, da so za turistično povpraševanje pomembni prijazen odnos zaposlenih in občanov v turistični destinaciji, urejenost krajev, pri- vlačnost destinacije in ustrezna infrastruktura, smo potrdili. 4.10 Razprava 4.10 Hipotezo H1 o povpraševanju po alpski turistični destinaciji komentira- mo z vidikov prednosti naravnih danosti, kulturne in arhitekturne de- diščine, športne in planinske tradicije ter dolgoletne turistične tradici- je z dobro infrastrukturo. Slabosti predstavljajo slabe ceste ter pritisk prometa v času turistične sezone in velikih športnih prireditev. Zelo velik problem je pretirana pozidava z apartmajskimi objekti. Največjo nevarnost in grožnjo imidžu zimsko-športnih centrov na Gorenjskem predstavljajo zelene zime. Poudariti je treba, da je vreme dejavnik, ki močno kroji uspešnost turistične sezone. 66 Razprava 4.10 Zaradi hitro spreminjajočih se trendov v turističnem povpraševanju se je treba učinkovito prilagajati in biti korak pred konkurenco. Zato bodo še naprej nujne precejšnje investicije v turistično infrastruktu- ro, načrtujejo se dograditev športnega parka, izgradnja kopališča ob kampu v Gozdu - Martuljku ter nova gondola na vrh Vitranca. Kranj- ska Gora je znana predvsem kot zimskošportno središče, poletna se- zona predstavlja kar 38 % prihodkov, zimska sezona 35 %, zunaj teh dveh sezon je delež prihodkov 19 %, 8 % prihodkov pa je ustvarjenih iz priprav športnikov in kongresnega turizma. Prevladujejo tuji gosti, ki jih je približno 65 %. Med tujimi gosti je največ Italijanov, sledijo gosti iz Združenega kraljestva, Nemčije, Hrvaške, Avstrije, Izraela, Češke re- publike, Srbije, Madžarske ipd. Gospodarska kriza leta 2008 je vplivala na število obiskov, nočitev in povprečno dobo bivanja tako tujih kot domačih gostov (Vidmar, 2016). Ker se je število nočitev gostov s tradicionalnih tržišč (Združeno kra- ljestvo in republike nekdanje Jugoslavije) zmanjšalo, se je turistična ponudba usmerila k novim tržiščem, tako v Evropi (Španija, Francija, Poljska in Slovaška) kot na Daljnem vzhodu (Južna Koreja, Kitajska in Indija), letos pa so si Kranjsko Goro ogledali in se seznanili s ponudbo tudi predstavniki brazilskih turističnih agencij. Hipotezo H2 o turistični ponudbi komentiramo z vidika nastanitve- nih kapacitet, ki so v glavnem v turističnih centrih, v ostalih krajih pa je gostinsko-turistična ponudba premalo razvita. Povezovanje turis- tičnih ponudnikov je ena od priložnosti za razvoj turizma. Dobro bi bilo izkušnje in modrost dopolniti z mladostno zagnanostjo ter novimi pristopi. Velik potencial predstavlja tudi na novo zgrajen Nordijski center Planica. Več pozornosti je treba posvetiti promociji v poletni sezoni in izboljšati marketing. Zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti se pojavlja zaraščanje, kar povzroča spreminjanje kulturne krajine. Konkurenca med turističnimi ponudniki je vedno ostrejša in težko je konkurirati s ponudbo podobnih turističnih centrov v tujini. Zato bi bilo zaželeno večje povezovanje turističnih ponudnikov znotraj turistične destina- cije. Hipotezo H3 o gostoljubnosti ljudi in lokalni podpori z urejeno infra- strukturo komentiramo z ugodno lokacijo ter lego Kranjske Gore, do- stopnostjo, s tradicijo in z dolgoletnimi izkušnjami, s prepoznavnostjo, z znanjem turističnih delavcev ter s potencialom v nadgradnji obsto- ječe infrastrukture in produktov. Vsa leta poteka vrsta prireditev, med 67 4 Gradniki turističnega povpraševanja in ponudbe njimi tudi kulinarični dogodki, na katerih je možno poskusiti tudi lo- kalne jedi, ki so pripravljene iz lokalno pridelanih sestavin. Turistično povpraševanje gre vse bolj v smeri večje ekološke ozaveš- čenosti in temu toku sledi tudi razvoj turizma. Izredno velik pomen za poletno sezono predstavlja poleg pohodništva tudi kolesarstvo. Precej je razvita mreža cestnokolesarskih poti, nekaj je tudi gorskokolesar- skih, obstaja pa težava, ker tovrstno kolesarjenje še vedno ni zakonsko urejeno. Občina Kranjska Gora sodeluje z Občino Trbiž in s pokrajino Furla- nija - Julijska Krajina v Italiji, v Avstriji pa z občinama Podklošter in Beljak ter deželo Koroško. Sodelovanje poteka preko različnih društev, ki skupaj organizirajo različne prireditve in srečanja treh dežel. Pohod- niška pot Alpe Adria Trail je ravno tako pomemben skupen projekt. Povezujejo se tudi pri kandidiranju za projekte Interreg, kjer EU finan- cira dejavnosti, ki spodbujajo čezmejno in medregionalno sodelovanje. Zelo velik pomen imata tudi športni prireditvi Pokal Vitranc in smučarski poleti v Planici. Prireditvi sta lepa priložnost za turistične delavce, da ustvarijo prihodek, hkrati pa pomenita neprecenljivo pro- mocijo za destinacijo. Trije projekti – Nordijski center Planica, obnov- ljena okolica jezera Jasna in turistični avtobus, ki v poletni sezoni po- vezuje kraje in turistične znamenitosti v Zgornjesavski dolini – so del trajnost nega razvoja turistične destinacije. 4.11 Sklep: Prepoznavnost turistične destinacije v alpskem svetu 4.11 Turistični delavci so na podlagi pogovorov z gosti ugotovili, da le-ti niso bili najzadovoljnejši z informacijami o turistični destinaciji. Zato so spremenili spletno stran, ki omogoča tudi spletne rezervacije, pre- usmerili so se v digitalno oglaševanje, zožili nabor tiskovin, zmanjšali sejemske nastope, dali so večji poudarek študijskim skupinam in pro- jektnim delavnicam. Še vedno oglašujejo tudi v tiskanih medijih, na radijskih postajah in na lokalnih ter regionalnih televizijah. Turistične destinacije v alpskem svetu morajo v prihodnje postati najpomembnejša celovita slovenska turistična destinacija ter prepo- znavna turistična destinacija v svetu. Turizem je posel, ki ga delajo ljudje. Z metodo opisne statistike smo potrdili H1, da turisti alpsko turistič- no destinacijo izbirajo zaradi privlačnosti naravnih lepot, urejenosti krajev, 68 Sklep: Prepoznavnost turistične destinacije v alpskem svetu 4.11 možnosti rekreacije in športa, prijaznosti zaposlenih in domačinov ter ce- novne dostopnosti. Z regresijsko analizo smo testirali in potrdili H2, vezano na ponudbo turistične destinacije, ki je povezana s privlačnostjo, tradicijo, z raznoli- kostjo in s cenovno dostopnostjo. S korelacijsko analizo smo potrdili H3, da so za turistično povpraše- vanje pomembeni prijazen odnos zaposlenih in občanov v turistični desti- naciji, urejenost krajev, privlačnost destinacije in ustrezna infrastruktura. 69 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe na podeželju5 5.1 Lokalno podjetništvo v alpskem svetu 5.1 Alpski svet je bil eno od območij začetnega razvoja gorskega turizma in turizma nasploh. V razvoju alpskih turističnih krajev in turističnih de- stinacij so igrali pomembno vlogo podjetniki in podjetništvo nasploh z razvojem turizma na kmetijah, v družinskih turističnih podjetij ter družinskih hotelih, ki skupaj z drugimi lokalnimi deležniki in ob pod- pori ekonomskih politik predstavljajo jedro turističnega ter podežel- skega razvoja (Weiermair idr., 2006). Družinski turistični obrati in podjetja na gorsko-hribovskih območjih ter območjih kmetijske pro- izvodnje lahko igrajo pomembno vlogo pri atraktivnosti, poseljenosti, trajnostnem razvoju turistične destinacije in trajnostnem lokalnem razvoju (Engeset, 2020). V znanih gorenjskih turističnih krajih zasledimo začetke turizma na slovenskem. Alpski gorski svet lahko predstavlja prednosti pri razvoju turizma, ki pa so lahko tudi nevarnosti za trajnostnost, kot jih zaznajo turisti (Scolozzi idr., 2015). Ker gre lahko za okoljsko občutljiva in za- ščitena območja, kot je npr. na Triglavski narodni park, je bila sprejeta tudi Evropska listina za trajnostni turizem na zaščitenih območjih (EU- ROpaRC Federation 2010). Zato se pogosto pojavlja ponovni razmislek o trajnostnem razvoju okoljsko občutljive turistične destinacije (Akgün idr., 2015). Gorenjska turistična regija je tudi relativno dobro prometno pove- zana. To lahko omogoča večjo bližino in lokacijsko geografsko dostop- nost, kar lahko prinaša dodatno prednost v primerjavi z drugimi, bolj oddaljenimi in gospodarsko perifernimi območji. To kažejo tudi raziskave po svetu, ko poskušajo odgovorite na vprašanje podeželske evolucije, in sicer zakaj so posamezna podeželska območja v zatonu, druga pa ne (Li idr., 2019). Pri tem se lahko tudi kaže uspešnost ali tudi neuspešnost politik, povezanih s trajnostnim razvojem turizma in z razvojem turizma na podeželju (Wanner idr., 2020). 71 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe Slika 5.1 Žafrani na Mali planini (2024) 5.2 Politika podjetniškega pristopa pri upravljanju turistične destinacije 5.2 Potreba po novem, podjetniškem pristopu v turizmu kot pomemb- ni gospodarski panogi nacionalnega gospodarstva je bila posebej iz- postavljena v dokumentu Ministrstva za gospodarstvo, Strategija slovenskega turizma 2002–2006. V uvodnem delu dokumenta je pred- stavljena nova gospodarska razvojna paradigma, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja in partnerskega odnosa, kjer odgovornost za raz voj turizma prevzemajo turistična podjetja in podjetniki, turistič- na območja in lokalne skupnosti, civilna družba ter Vlada Republike Slovenije (Kovač, 2001). V programskem obdobju 2007–2013 smo v lokalnih skupnostih s po- močjo evropskih kohezijskih skladov uresničili številne projekte (Vlada Republike Slovenije, 2008). V tem obdobju so zaživele lokalne akcijske skupine (LaS), ki so postale osnovne celice lokalnega razvoja. Prav v okviru lokalnih akcijskih skupin, ki so pridobile EU-sredstva in izvaja- la začrtane projekte, so najbolj zaživele dobre prakse javno-zasebnega partnerstva in ostalih oblik sodelovanja. LaS najpogosteje povezujejo 72 Cilji raziskave in razvoj hipotez 5.3 predstavnike javnih institucij (občine), gospodarstva in civilne družbe (Borec, 2012). S programskimi vsebinami obdobja 2014–2020 si bo Evropska unija prizadevala izpolniti cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnost- no in vključujočo rast s pomočjo ustvarjanja rasti ter novih delovnih mest, obvladovanja podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjšanje revščine in socialne izključenosti (Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2014). Nova finančna perspektiva je v marsičem drugačna od predhodne. Sredstva bodo v večji meri plasirana v t. i. mehke vsebine (»neinfra- strukturne« naložbe), s skupnim ciljem ustvarjanja novih delovnih mest. Nove poslovne priložnosti, tudi za nova delovna mesta v turiz- mu, lahko v lokalni skupnosti udejanjimo le s podjetniškim pristopom, ki bo imel izrazito partnerski naboj za skupno doseganje cilja (Zupan in Papler, 2016). 5.3 Cilji raziskave in razvoj hipotez 5.3 Cilji raziskave so bili ugotoviti gradnike turističnega povpraševanja, dejavnike turističnega povpraševanja in turistične ponudbe z vidika vključevanja podjetniške pobude. Z anketno raziskavo smo ugotovili mnenja glede stanja, poznavanja razvoja ter priložnosti za nove rešitve. Testirali smo hipoteze H1, H2, H2, H3, H4 in H5: H1 Trajnostna ponudba lokalne skupnosti je odvisna od medseboj- nega sodelovanja ponudnikov in doseganja standardov kako- vosti ponudbe. H2 Skupno turistično blagovno znamko bo možno uspešno imple- mentirati, če turistični ponudniki med seboj sodelujejo in svojo integralno turistično ponudbo skupaj predstavljajo na spletu, pri tem pa imajo podporo lokalne politike in znajo odlično ko- municirati z javnostmi. H3 Uporaba sodobnih komunikacijskih poti ponudnikov je v so- odvisnosti od urejenosti njihovih spletnih strani, od skupne promocije turistične ponudbe na spletu ter od prepoznavnosti pomena razvijanja trajnostnih oblik turizma, kamor sodi čebe- larski turizem. H4 Turistični ponudniki, ki izpolnjujejo določene standarde ka- kovosti poslovanja, imajo trajnostno naravnano turistično po- 73 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe nudbo in urejene spletne strani, so prisotni na vsaj enem od rezervacijskih turističnih portalov (npr. booking.com), sodelu- jejo s civilno družbo v lokalni skupnosti in se vedno zavedajo, da je »kupec kralj«. H5 Turistični razvoj v lokalni skupnosti je mogoč zgolj z dobrim upravljanjem celotne destinacije in v soodvisnosti od uspeš- nosti odnosov z javnostmi, sredstev, namenjenih razvoju turiz- ma, vzpostavljenih pravil sodelovanja na področju turizma v lo- kalni skupnosti in lokalne politike, ki vzpodbuja inovativnost. 5.4 Metodologija 5.4 Doris Gomezelj Omerzel (2015) trdi, da je ključni faktor uspešnosti malih in srednje velikih podjetij na področju turizma inovativnost, ki je povezana s podjetnikom kot osebnostjo, z njegovim navezovanjem poslovnih stikov oz. mreženjem, s tehnološkim razvojem in z okoljem, v katerem podjetnik deluje. Ta spoznanja lahko prenesemo na lokalno turistično destinacijo, ki mora funkcionirati kot podjetje. Destinacija mora imeti subjekt, ki z vso odgovornostjo opravlja funkcijo upravljanja turističnega razvoja in je vreden zaupanja ter sposoben povezovanja vseh sektorjev v lokal- ni skupnosti – javnega, zasebnega, civilnega. Pri tem mora destinacija strmeti k uporabi najnovejših tehnologij, hkrati pa imeti takšno pos- lovno okolje, ki bo spodbujalo turistični razvoj. Izvedli smo kvantitativno raziskavo. Anketni vprašalnik je najpri- mernejša oblika pridobivanja podatkov in informacij takrat, ko je veči- na trditev standardiziranih, to je zaprtega tipa. Sestavljen je iz kratkih, zaprtih trditev, možnost izbire odgovorov pa temelji na obliki, ki je znana kot Likertova lestvica (Easterby-Smith idr., 2005). Pri izvajanju anketiranja smo se poslužili metode zbiranja podatkov s spletnim anketiranjem z aplikacijo 1Ka, zbrane podatke pa smo ana- lizirali s sledečimi statističnimi metodami: opisna statistika, korelacij- ska analiza in regresijska analiza. Opisne statistike smo uporabili za prikaz aritmetičnih sredin spre- menljivk, standardnega odklona, za razvrstitev glede na rang ter za prikaz modusa in mediane. S t-testom smo ugotovili, ali obstajajo sta- tistično pomembne razlike med dvema neodvisnima skupinama. Z regresijsko analizo smo raziskali vpliv ene ali več neodvisnih spre- menljivk na odvisno spremenljivko. S to analizo smo nadgradili pred- 74 Izvedba ankete in struktura anketirancev5.5 5.5 hodno izvedeno korelacijsko analizo, ki nam je podala soodvisnost med dvema spremenljivkama. Anketo smo sestavili na podlagi izkušenj z delom v turizmu in na podlagi poznane teorije. Anketa je vsebovala dva tematska sklopa vprašanj, ki sta se dotikala turistične ponudbe lokalne skupnosti in tu- ristične politike v lokalni skupnosti. Na 22 vprašanj so odgovarjali tako ponudniki kot uporabniki turističnih storitev ter tudi tisti, ki so odgo- vorni za turistično politiko. Vse trditve so bile zaprtega tipa, anketa pa je vključevala tudi demografska vprašanja. Anketiranci so trditve ocenjevali po Likertovi lestvici z ocenami od 1 (»Ne strinjam se«) do 5 (»Popolnoma se strinjam«). Za obdelavo pridobljenih podatkov smo uporabili statistični računalniški paket SpSS (Kachigan, 1991; Norušis, 2002). 5.5 Izvedba ankete in struktura anketirancev 5.5 Spletno anketo, izdelano z aplikacijo 1Ka, je januarja in februarja 2016 v celoti izpolnilo 109 anketirancev (28,9 %) po Sloveniji, od skupaj 377 (100 %). 268 anketirancev (71,1 %) je kliknilo na nagovor ali pa kliknilo na nagovor in odprlo tudi anketni vprašalnik, a so v nadaljevanju pre- kinili reševanje ankete. Anketni vprašalnik je izpolnilo 109 oseb, od tega 46,79 % moških in 53,21 % žensk. Starostna struktura je bila naslednja: v starostni kategoriji do 20 let ni bilo nobenega anketiranca, od 21 do 30 let jih je bilo 4,59 %, od 31 do 40 let 20,18 %, od 41 do 50 let 46,79 %, od 51 do 60 let 22,94 %, od 61 do 70 let 5,5 % in nad 70 let nihče. Anketiranci so zaključili naslednja izobraževanja oz. dosegli nasled- njo izobrazbo: osnovno šolo 0 %, poklicno šolo 6,42 %, srednjo šolo 22,02 %, višjo šolo 11,93 %, visoko šolo 25,69 %, univerzitetno izobraz- bo 29,36 %, magisterij 3,67 % in doktorat znanosti 0,92 %. 77,98 % vseh anketiranih oseb je uporabnikov storitev (turisti, lokal- no prebivalstvo, obiskovalci), 16,51 % je izvajalcev storitev (turističnih ponudnikov) in 5,5 % odločevalcev s področja turistične politike. Glede na status je bila struktura anketirancev sledeča: šolajočih 0 %, brezposelnih 2,75 %, zaposlenih v gospodarstvu 45,85 %, samostojnih podjetnikov 18,35 %, zaposlenih v javni upravi 25,69 %, kmetov 1,83 % in upokojencev 5,50 %. 27−5.1 Demografski podatki anketirancev so prikazani v preglednici 5.1. 75 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe Preglednica 5.1 Struktura anketirancev Število Delež (%) Število Delež (%) Spol Interes Moški 51 46,79 Uporabnik storitev 85 77,98 Ženski 58 53,21 Izvajalec storitev 18 16,51 Skupaj 109 100,00 Odločevalec 6 5,50 Starost Skupaj 109 100,00 Do 20 let 0 0,00 Status 21–30 let 5 4,59 Šolajoči 0 0,00 31–40 let 22 20,18 Nezaposlen 3 2,75 41–50 let 51 46,79 Zaposlen v gospodar- 50 45,87 51–60 let stvu 25 22,94 61–70 let Samostojni podjetnik 20 18,35 6 5,50 Nad 70 let Zaposlen v javni 28 25,69 0 0,00 upravi Skupaj 109 100,00 Kmet 2 1,83 Izobrazba Upokojenec 6 5,50 Osnovna šola 0 0,00 Skupaj 109 100,00 Poklicna šola 7 6,42 Srednja šola 24 22,02 Višja šola 13 11,93 Visoka šola 28 25,69 Univerzitetna 32 29,36 Magisterij 4 3,67 Doktorat 1 0,92 Skupaj 109 100,00 5.6 Opisna statistika 5.6 Z opisno statistiko smo za posamezne spremenljivke izračunali aritme- tično sredino, rang, standardni odklon, mediano in modus, kar prika- zujemo v preglednici 5.2 Najvišjo aritmetično sredino (nad vrednostjo 4) ima spremenljivka po- men odnosov z javnostjo. Srednje aritmetične sredine (aritmetična sredina med vrednostjo 3 in 4) imajo spremenljivke: čebelarski turizem, priložnost turizma v lokalni skupnosti, izpolnjevanje kakovosti, urejene spletne strani, rezervacijski portal, trajnostna ponudba, ponudnikovo zavedanje, da je »kupec kralj«, 76 Opisna statistika 5.6 5.00 4.50 4.34 4.00 3.72 3.61 3.50 3.40 3.40 3.31 3.29 3.27 3.26 3.243.22 3.17 3.11 3.01 2.95 2.95 2.94 2.94 2.85 3.00 2.68 2.65 2.64 2.59 2.50 2.00 1.50 1.00 i i i l a ti m ti u ta ih je ta alj ov be oj tm ov ov tu ka m m os ze an st os es žj ci o… zm os tr ik ik ik zv le vo or kr m ze ze už ri re ri na čn s p nudb – m ra sp riri ko ti dr na a vn en tu kupn ne ki po kupn tu ni a ec om e z tu tu ka nudn es nudn nudn ja ki js u ur ič n i s et a vn e i s h d iln na naza z rs ci lo po po po st je ln pl tn nj kup ln ni em iv nk v a h ne e e ri ov ov la s va ka os e de ka ič c antv va be tn a ni ko nj nj tu ir ag pli os be er lo ne je jn nj lo už os ič st in a ds bl v Če v je ez ra ov ri z va va a ov dn ln da v jn st z a nire ov a o re R T N a dr ti lo lo ve ri tu ič s ja a ra ik om U po og t a os de de tu upn litna en zm Iz za n an Pr e nj so so m ri o an st st ivn Sk Ponč ja nj o e ov tu p no Po ov no vl onudn at el ršna jn t va ik na je iv ra p ov Ši odFi os al lo bo kt on up ne in s žn ov A kl de se e d nudn va ila so nj ed ilo ez na o lo av Po a a ja M Pr ov ir en de Pr p ač is dp So dv odbu em om po iz D a j o Sp ur in vo T bč az O R Q40 Q16 Q44 Q5 Q9 Q10 Q1 Q37 Q39 Q45 Q6 Q8 Q49 Q47 Q22 Q50 Q2 Q3 Q48 Q7 Q4 Q29 Q46 Aritmetična sredina Slika 5.2 Prikaz vrednosti aritmetičnih sredin spremenljivk o turizmu v lokalni skupnosti nova delovna mesta, turizem povezovalna panoga v lokalni skupnosti, do- mača naklonjenost trajnostnemu turizmu, občina podpira nova sodelovanje ponudnikov in razvoj odvisen od upravljanja destinacije. Najnižje aritmetične sredine (aritmetična sredina ima vrednost 3 ali manj) imajo spremenljivke: spodbujanje inovativnosti za konkurenčno prednost, sodelovanje ponudnikov in civilne družbe, pravila sodelovanja za turistični razvoj, promoviranje na spletu, širše sodelovanje ponudnikov, medsebojno sodelovanje ponudnikov, skupna blagovna znamka, politični vpliv na turizem in finančna sredstva za turizem. 28−5.2 Stabilne ocene z nizko vrednostjo standardnega odklona kažejo spre- menljivke: izpolnjevanje kakovosti, pomen odnosov z javnostmi, sodelova- 77 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe o 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 3 3 3 m 09) e 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 3 3 3 m i (N = 1 R 7. 5. 4. 6. 2. 8. st 18. 17. 21. 11. 20. 12. 16. 22. no up SO 1,05 1,01 1,02 1,18 1,05 1,04 1,13 1,01 0,83 1,14 1,09 0,93 1,09 1,05 alni sk ok aS 3,29 2,94 2,94 2,65 3,40 3,22 2,68 3,17 3,40 3,31 3,72 2,95 2,64 3,27 u v l izm a in m on od e str or av nj iz on an vn lo i p a dr je n je ko z o s etn ov go liv n a p ak je p jn el la pl an jsk i turov st n ir van ci sk an e bo od e s a n u je ni vp an ostn na b no ov va ar ov ačdnik ak se be ič jen iv er j« edi še s izm oln ajn ed up om bel del už lit nu re omal kt ez Ozn Tr M Šir Sk U A Pr D tur Izp R Če So dr Po Pokr n, m lo e. dk ih. tik o. de jo s oli , ežj i dni o je udb dar d a p ist no mr ani. aj dar on nimi udb elu no en ič up up on ič od em o . e str e stan om no p ist ec (tur ist , stan jo a s ič benih o o sk je od sk en etn om) o d up ost p enl ostn on a j mr a ajn, d em je p i ov in c em udnikje pr an amk etu iz ostan on ani s s ost tr ov benih o pl ov taled el en udnik udba je p a zn už a s em a tur ak odu jivk o tur ih em iln udnik ežjiv e »k ov ov ec e up ang ist aj en pl už oč .c izm čn elu udb en o tur jo p ol e »k di s tur i. e s nj a vs lju a, r od ja a dr on king o tur st lo elik ami, …).a j vl en jo d oo iv oj s jo tu no ej ak je i izk edin ni n ja v očju tur no p ata, d ostn je ju otni n st eb up dsta o. iv ič i n r. b vl cied re kt it ris odr ajn elu no na sr ajo ur ist olnav ed s e sk ut ič od e p amk o a o p dsta a p up e) vi, inie z a tr e č ov (np re et i m i s aln i s i im i s i tur a. i izp i s i n tv etu. o zn i j tal ušt tm di ok pl st j«. ri st im izm vn or em p alni sk A udnik udnik udnik udnik udnik udnik a s no udnik udnik iz udnik udnik s en lral e (tr no go ok on on on la on on on up a tur on on ih p on bo (dr on up . jivk i izv ajo n eg i tur už e v l i. jskec) k ni p ni p ni p ni p ni p ni p ir ni p ni p st ci sk ni p ni pal no b a 5.2 enl a sk ost ič ič ič ič ič ič ič ič ič ič dnik ič ov alni sk ostn vo va ar o dr em jov žn ist ist ist ist ist ist ist ist ist ist iz ist rem kaln nu ok ko bel iln dnic om ajn zer iloisk le Sp Lo Tur Tur po Tur tur Tur Tur Tur pr V l tr Tur ka Tur re Če pr Tur civ Tur Turob eg . Pr Št 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 78 Opisna statistika 5.6 3 5 4 4 2 3 3 3 3 3 5 4 3 3 3 3 3 3 9. 1. 3. 10. 23. 14. 19. 13. 15. 1,13 0,84 1,00 0,96 1,10 1,13 0,94 1,02 1,09 3,26 4,34 3,61 3,24 2,59 3,01 2,85 3,11 2,95 u i ne oj st ič nih alni u- s. no ist ič azv ok ist up onkodu ni r a v l ja tur ič a k em izm og ist je tur i z jano – m alni sk iz stmi an an stm ok avl no a tur ov noa, a p a tur pr el iv avan a v l aln ja z od at d u esta v tur va zedi ov an ov st a s ov z j izm ost ez en o ov ir ed na m os is el ov je in dn ove – m ov dn odp ti a sr dv ije od re an el ost tur, m ac a p uj em p čn o p žn nos oj o dnik a d en o in ila s in iz an čnang m ilo av nu odb ov azv bč N Po Pr Tur skup Fin R dest Pr O po Sp ren a a n, R – r i.lo a. tik u, alni ajo ov en ostdk oli no ok uj i izm a n o a dn om a p db ja ir re emb ost a v ldni o an a p po aln ost z ad jan e p i s odpdar eg om izm ok esir di v tur čn . avl , k ožn i l ja z elik ter ot p pr ja , tu en ril en a b ost oj tur u in p st ur u v a k ain an – stan . u p , d am ga u no ožn av azv ov izmSO re ov izm iv onk ajo o. el ril a n izm zn e r ju z za, at ev og ob od o p po a j an a tur or k izm ov ad an re d d a s udnik atedin ov en o v tur elik a, d . er v v tur riz o p el vil nj on a in ) s ed en o oj ra ra lo uj en em p sk odna sr ot v oju tur is pR av . iz e p i si p a p azv ak dbič nih p o g dar dv a k ijeet azv e z e v s ič a j vil e n po e t al po ac ni r a tur a r a s a j , d ič a j ist a s a jitm . stmi ( udnik zn os no o in av av av av osta ajo no oč ist tik tik on po pr o g pr pr est pr a, d esta av ed re oli ja tur oli i m edS – ar a u a u . a u a u av ni p valn st ne d jo vzp ji tur an a p a p av ič ev na m ič jn ov a e z osi z j em p zo no ist insk insk st insk insk ost e za ov iz ist ve dal kaln del kaln bč bč ed bč up bč vn j s Vsi s del Odn Tur tur O po O sr O sk tur O ja na Lo so Lo saEndg 15 16 17 18 19 20 21 22 23 LE 79 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe 5 13,80 8,30 7,30 6,40 7,30 7,30 4,60 5,50 16,50 11,90 10,10 12,80 29,40 11,90 4 27,50 16,50 19,30 18,30 28,40 27,50 14,70 23,80 38,60 37,60 29,40 22,00 14,70 30,30 3 37,60 42,20 40,40 29,40 38,60 34,90 32,10 45,00 43,10 25,70 27,50 42,20 34,90 35,80 2 16,50 9,20 26,60 25,70 25,70 11,90 22,00 30,30 14,70 15,60 11,00 26,60 28,40 16,50 1 4,60 6,40 7,30 4,60 3,70 6,40 1,80 8,30 2,70 4,60 5,50 20,20 15,60 16,50 i (%) alni sk on ov ežj iv e »k ostna j mr a ajn, d je p i ov in c em udnikje ok an amk etu iz ostan up ih em up iln udnik no e st ov ec u v l ov on ani ost tr benih o pl ov tal ed el en udnik em udba je p a zn už a s a tur ak e str orav od nj iz on vn izm on an lo i p a dr je n je ko z o s liv n ov go etn a p ak je p jsk i turov jn el la pl an st n ir van ci sk an e bo a n od e s u je ni vp ostn va ar ov na b no ov ačdnik ak se be ič jivk o tur jen iv er j« še s izm oln ajn ed up om bel del už lit nu re kt omal ez enl Ozn Tr M Šir Sk U A Pr D tur Izp R Če So dr Po Pokr em pr o-e. est jo ist e stan om ec (tur ist a s ič benih o o sk je od sk en etn om) o dup ost p aj en vi l ist pl už oč .c izm čn elu udb en o tur jo p to ole »k di s tur i. e s nj a vs lju od ja a dr on er king o tur st vl en lo elik ami, …).a j jo d ik oo iv oj s jo tu no ej ni n ak je i izk no p ja v očju tur ata, d o L ostn je eb ju otni n st up dsta o. iv ič i n r. b vl cied re kt it ris odr no ajn elu ajo ur ist olnav ed s e sk ut cen p ci (1 d udb dar d a p ist no mr ani. on aj nimi udb elu no en ič up up on ič od vi em o . e str no p o 5) s de jo s oli , ežj i tr je o. ih. ajn tik eži o e) od e p amk o a o p dsta a p up a tr vi, ini e z i m i s e č ov (np re aln i s i im i s i tur i izp i s i n tv etu. o zn i j tal ušt di ok pl st j«. el st im vn or em p alni sk D udnik udnik udnik udnik udnik udnik a s no en l a. udnik udnik iz udnik udnik sral e (tr no go ok on on on la on on on up on on ih p on bo (dr on up izm . jivk i izv ajo n i tur už e v l i. jskec) k ni p ni p ni p ni p ni p ni p ir ni p ni p no b st ci sk ni p ni pal ost a 5.3 enl a sk ič ič ič ič ič ič ič ič ič ič dnik ič ov alni sk a tur va ar o dr em jov vo žn ist ist ist ist ist ist ist eg ist ist ist iz ist rem kaln nu ok ko bel iln iloisk dnic om zer le Sp Lo Tur Tur po Tur tur Tur Tur Tur pr V l stn Tur ka Tur re Če pr Tur civ Tur Turob eg . Pr Št 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 80 Opisna statistika 5.6 15,6 7,30 4,60 8,30 6,40 8,30 7,30 52,30 20,20 26,6 33,90 36,70 35,80 16,50 28,40 13,80 25,70 23,90 32,1 10,10 29,40 33,00 29,40 30,30 43,10 42,20 36,70 19,3 2,80 11,90 21,20 32,10 22,00 32,10 16,50 21,10 6,4 0,90 1,80 2,70 4,60 7,30 17,40 11,00 11,00 u i ne oj st ič nih alni u-no ist ič azv ok ist uponk ni r a v l ja tur iča k em izm og ist je turi z jan alni sk iz stmi an anst ok avl no a tur ovno a p a tur pr eliv av a v l aln ja z odat d u esta v tur va z ov anov st a s ov z j izm ost ez en o ov ir ed na m os is el ov je indn ov ov dn odp ti a sr dv ije odre an el ost tur ac a p uj em p čno p nos oj o dnik a d en o žn in ila s in iz ančn m ilo av nu odb ov azv bč N Po Pr Tur skup Fin R dest Pr O po Spren a a i. a. tik u, alni ajo ov enost oli no ok uj i izm a n a dn o om a p db ja irre emb ost a v l an a p po aln ost z ad jane p i s odp eg om izm ok esir di v turčn . avl , k ožn i l ja z elik ter ot p pr ja , tuen ril en a b ost oj tur u in p stur u v a k ain an . u p , d am ga u no ožn av azv ov izm re ov izm ivonk ajo o. el ril a n izm zn e r ju z z ob at ev og od o p po a j a turor k an izm ov ad an re d d a s udnikat ov en o v tur elik a, d v v tur riz o p el vil .er nj on a in ) s ed en o oj ra ra lo ujen em p sk od ot v oju tur is pR av . iz e p i si p a p azv ak db nih po g dar dv a k ije azv e z e v s ič a j vil e n poe t al po ac ni r a tur a r a s a j , d a j ist . stmi ( udnik zn os no o ič a sa j in av av av av osta ajo no oč ist tik tik on po pr o g pr pr est pra, d esta av ed re oli ja tur oli i med a u a u . a u a u av ni p valn st ne d jo vzp ji tur an a p a pav ič ev na m ič jn ov e z osi z j em p zo no ist insk insk st insk insk oste z ov iz ist ve dal kaln del kaln bč bč ed bč up bč vnj s Vsi s del Odn Tur tur O po O sr O sk tur O ja na Lo so Losa 15 16 17 18 19 20 21 22 23 81 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe nje ponudnikov in civilne družbe, pravila sodelovanja za turistični razvoj in turizem povezovalna panoga v lokalni skupnosti. Slika 5.1 prikazuje spremenljivke, urejene po mestih od najvišje do najnižje vrednosti aritmetičnih sredin. Mediana Mediana, ki prikazuje vrednosti na dve enaki polovici, ima visoke oce- ne pri spremenljivkah: pomen odnosov z javnostmi, priložnost turizma v lokalni skupnosti, čebelarski turizem in rezervacijski portal. Modus Modus, ki prikazuje najpogostejše ocene spremenljivk, ima visoke oce- ne pri spremenljivkah: pomen odnosov z javnostmi, priložnost turizma v lokalni skupnosti, čebelarski turizem, rezervacijski portal in turizem po- vezovalna panoga v lokalni skupnosti. Modus ima najnižjo oceno 2 pri spremenljivki finančna sredstva za turizem. Deleži ocen spremenljivk Spremenljivke smo anketiranci ocenili z ocenami po Likertovi lestvici 1 do 5. V preglednici 5.3 prikazujemo deleže (%) po posameznih spre- menljivkah. Več kot polovico ocen 4 in 5 imajo spremenljivke: pomen odnosov z javnostmi, priložnost turizma v lokalni skupnosti, čebelarski tu- rizem in rezervacijski portal. Več kot 40 % ocen 1 in 2 imajo spremenljivke: skupna blagovna znam- ka, promoviranje na spletu, politični vpliv na turizem in finančna sredstva za turizem. Oceno 3 ima več kot 40 % spremenljivk: medsebojno sodelo- vanje ponudnikov, domača naklonjenost trajnostnem turizmu, izpolnjeva- nje kakovosti, širše sodelovanje ponudnikov v regiji, sodelovanje ponudni- kov in civilne družbe in pravila sodelovanja za turistični razvoj. Gaussova porazdelitev je med spremenljivkami: trajnostna ponudba, urejene sple- tne strani, aktivnost na družbenih omrežjih, ponudnikovo zavedanje, da je »kupec kralj«, nova delovna mesta v turizmu, turizem povezovalna pano- ga v lokalni skupnosti in razvoj odvisen od upravljanja domače destinacije 29−5,3 (preglednica 5.3). 5.7 Korelacijska analiza 5.7 S korelacijsko analizo ugotavljamo povezanost med spremenljivka- mi. Korelacijska analiza je pokazala močno linearno povezanost med dvema spremenljivkama. Visok Pearsonov koeficient korelacije nad 7 82 Korelacijska analiza 5.7 Preglednica 5.4 Korelacijska analiza med spremenljivkami Spremenljivka 1 Spremenljivka 2 Pearsonov koefi- cient korelacije Finančna sredstva za turizem Razvoj odvisen od upravljanja 0,738 turistične destinacije Pravila sodelovanja za turistični Spodbujanje inovativnosti za 0,710 razvoj konkurenčno prednost Razvoj odvisen od upravljanja Pravila sodelovanja za turistični 0,704 turistične destinacije razvoj Finančna sredstva za turizem Pravila sodelovanja za turistični 0,702 razvoj Širše sodelovanje ponudnikov Promoviranje na spletu 0,689 Turizem povezovalna panoga za Razvoj odvisen od upravljanja 0,677 občinsko upravo turistične destinacije Pravila sodelovanja za turistični Občina podpira sodelovanje 0,672 razvoj turističnih ponudnikov Pravila sodelovanja za turistični Spodbujanje inovativnosti za 0,669 razvoj konkurenčno prednost Aktivnost na družbenih omrežjih Promoviranje na spletu 0,668 Razvoj odvisen od upravljanja Spodbujanje inovativnosti za 0,658 turistične destinacije konkurenčno prednost Finančna sredstva za turizem Občina podpira sodelovanje 0,643 turističnih ponudnikov Urejene spletne strani Aktivnost na družbenih omrežjih 0,633 Razvoj odvisen od upravljanja Občina podpira sodelovanje 0,630 turistične destinacije turističnih ponudnikov Turizem povezovalna panoga za Finančna sredstva za turizem 0,629 občinsko upravo Medsebojno sodelovanje Skupna blagovna znamka 0,624 ponudnikov Turizem povezovalna panoga za Pravila sodelovanja za turistični 0,622 občinsko upravo razvoj Medsebojno sodelovanje Širše sodelovanje ponudnikov 0,606 ponudnikov Skupna blagovna znamka Promoviranje na spletu 0,602 Urejene spletne strani Promoviranje na spletu 0,596 Trajnostna ponudba Medsebojno sodelovanje 0,594 ponudnikov Finančna sredstva za turizem Spodbujanje inovativnosti za 0,586 konkurenčno prednost Turizem povezovalna panoga za Spodbujanje inovativnosti za 0,584 občinsko upravo konkurenčno prednost Turizem povezovalna panoga za Občina podpira sodelovanje 0,577 občinsko upravo turističnih ponudnikov Skupna blagovna znamka Urejene spletne strani 0,564 Izpolnjevanje kakovosti Rezervacijski portal 0,553 Medsebojno sodelovanje Promoviranje na spletu 0,541 ponudnikov Domača naklonjenost Izpolnjevanje kakovosti 0,537 trajnostnem turizmu 83 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe Preglednica 5.5 Regresijska analiza standardov kakovosti turističnih ponudnikov Kakovost turističnih ponudnikov Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 0,585 1,702 0,092 Medsebojno sodelovanje ponudnikov 0,496 5,975 0,000 Izpolnjevanje kakovosti 0,368 3,627 0,000 AdjR2 0,414 F 39,113 imajo spremenljivke: finančna sredstva za turizem in razvoj odvisen od upravljanja turistične destinacije (0,738), pravila sodelovanja za turistični razvoj in spodbujanje inovativnosti za konkurenčno prednost (0,710), ra- zvoj odvisen od upravljanja turistične destinacije in pravila sodelovanja za turistični razvoj (0,704), finančna sredstva za turizem in pravila sodelova- nja za turistični razvoj (0,702) (preglednica 5.4). Pearsonovi koeficienti 30−5,4 so statistično značilni. 5.8 Regresijska analiza 5.8 Z regresijsko analizo testiramo hipoteze H1, H2, H3, H4 in H5. Trajnostna turistična ponudba lokalne skupnosti Testiranje hipoteze H1 Testiramo H1, da je trajnostna ponudba lokalne skupnosti odvisna od medsebojnega sodelovanja ponudnikov in doseganja standardov kako- 31−5,5 vosti ponudbe. Empirični podatki regresijske analize kažejo, da povečanje neodvi- sne spremenljivke medsebojno sodelovanje ponudnikov za eno enoto po- večuje odvisno spremenljivko trajnostna ponudba za 0,50 enote. Pove- čanje izpolnjevanja kakovosti za eno enoto povečuje trajnostno ponudbo za 0,37 enote (preglednica 5.5). Obe neodvisni spremenljivki sta pozi- tivno povezani in statistično značilni. Skupna turistična blagovna znamka Testiranje hipoteze H2 Testiramo H2, da je skupno turistično blagovno znamko moč uspešno implementirati, če turistični ponudniki med seboj sodelujejo in svojo integralno turistično ponudbo skupaj predstavljajo na spletu, pri tem pa imajo podporo lokalne politike in znajo odlično komunicirati z jav- 32−5,6 nostmi. Empirični podatki regresijske analize kažejo, da povečanje neod- visne spremenljivke medsebojno sodelovanje ponudnikov za eno enoto 84 Regresijska analiza 5.8 Preglednica 5.6 Regresijska analiza skupne turistične blagovne znamke Skupna turistična blagovna znamka Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta −1,419 −2,611 0,010 Medsebojno sodelovanje ponudnikov 0,497 5,341 0,000 Promoviranje na spletu 0,389 4,649 0,000 Politični vpliv na turizem 0,154 2,105 0,038 Pomen odnosov z javnostmi 0,268 2,824 0,006 AdjR2 0,519 F 30,178 Preglednica 5.7 Regresijska analiza uporabe sodobnih komunikacijskih poti ponudnikov Uporaba sodobnih komunikacijskih poti Vrednost t-statistika Sig. ponudnikov (B) Konstanta −0,855 −3,486 0,001 Širše sodelovanje ponudnikov 0,480 6,451 0,000 Skupna blagovna znamka 0,154 2,361 0,020 Aktivnost na družbenih omrežjih 0,362 5,045 0,000 Nova delovna mesta v turizmu 0,188 3,111 0,002 AdjR2 0,685 F 59,763 povečuje odvisno spremenljivko skupna turistična blagovna znamka za 0,50 enote. Povečanje izpolnjevanja kakovosti za eno enoto povečuje skupno turistično blagovno znamko za 0,37 enote (preglednica 5.6). Vse neodvisne spremenljivke so pozitivno povezane in statistično značilne. Uporaba sodobnih komunikacijskih poti turističnih ponudnikov Testiranje hipoteze H3 Testiramo H3, da je uporaba sodobnih komunikacijskih poti ponudni- kov v soodvisnosti od urejenosti njihovih spletnih strani, od skupne promocije turistične ponudbe na spletu ter od prepoznavnosti pomena razvijanja trajnostnih oblik turizma, kamor sodi čebelarski turizem. 33−5,7 Empirični podatki regresijske analize kažejo, da povečanje neodvis- ne spremenljivke širše sodelovanje ponudnikov za eno enoto povečuje odvisno spremenljivko uporaba sodobnih komunikacijskih poti ponudni- kov za 0,48 enote. Povečanje skupne blagovne znamke za eno enoto po- večuje uporabo sodobnih komunikacijskih poti ponudnikov za 0,15 enote. Povečanje aktivnosti na družbenih omrežjih za eno enoto povečuje upo- rabo sodobnih komunikacijskih poti ponudnikov za 0,36 enote. Povečanje 85 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe Preglednica 5.8 Regresijska analiza standardov kakovosti turističnih ponudnikov Kakovost turističnih ponudnikov Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 0,590 2,256 0,026 Trajnostna ponudba 0,184 3,109 0,002 Urejene spletne strani 0,129 1,993 0,049 Rezervacijski portal 0,215 3,794 0,000 Sodelovanje ponudnikov in civilne družbe 0,165 2,550 0,012 Ponudnikovo zavedanje, da je »kupec kralj« 0,174 2,905 0,004 AdjR2 0,527 F 25,078 novih delovnih mest v turizmu za eno enoto povečuje uporabo sodobnih komunikacijskih poti ponudnikov za 0,19 enote (preglednica 5.7). Vse ne- odvisne spremenljivke so pozitivno povezane in statistično značilne. Standardi kakovosti turističnih ponudnikov Testiranje hipoteze H4 Testiramo H4, da imajo turistični ponudniki, ki izpolnjujejo določe- ne standarde kakovosti poslovanja, trajnostno naravnano turistično ponudbo, urejene spletne strani, so prisotni na vsaj enem od rezer- vacijskih turističnih portalov (npr. booking.com), sodelujejo s civilno 34−5.8 družbo v lokalni skupnosti in se vedno zavedajo, da je »kupec kralj«. Empirični podatki regresijske analize kažejo, da povečanje neodvis- ne spremenljivke trajnostna ponudba za eno enoto povečuje neodvisno spremenljivko standardi kakovosti turističnih ponudnikov za 0,18 enote. Povečanje urejenih spletnih strani za eno enoto povečuje standarde kako- vosti turističnih ponudnikov za 0,13 enote. Povečanje prisotnosti na rezer- vacijskem portalu (npr. booking.com) za eno enoto povečuje standarde kakovosti turističnih ponudnikov za 0,22 enote. Povečanje sodelovanja po- nudnikov in civilne družbe za eno enoto povečuje standarde kakovosti tu- rističnih ponudnikov za 0,17 enote. Povečanje ponudnikovega zavedanja, da je »kupec kralj« za eno enoto povečuje standarde kakovosti turističnih ponudnikov za 0,17 enote (preglednica 5.8). Vse neodvisne spremenljiv- ke so pozitivno povezane in statistično značilne. Turistični razvoj v lokalni skupnosti Testiranje hipoteze H5 Testiramo H5, da je turistični razvoj v lokalni skupnosti mogoč zgolj z dobrim upravljanjem celotne destinacije in v soodvisnosti od uspeš- nosti odnosov z javnostmi, sredstev, namenjenih razvoju turizma, 86 Razprava 5.9 Preglednica 5.9 Regresijska analiza turističnega razvoja v lokalni skupnosti Turistični razvoj v lokalni skupnosti Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta −0,563 −1,512 0,134 Pomen odnosov z javnostmi 0,217 2,782 0,006 Finančna sredstva za turizem 0,472 5,587 0,000 Pravila sodelovanja za turistični razvoj 0,225 2,067 0,041 Spodbujanje inovativnosti za konkurenčno 0,259 3,210 0,002 prednost AdjR2 0,658 F 52,862 vzpostavljenih pravil sodelovanja na področju turizma v lokalni skup- nosti in lokalne politike, ki vzpodbuja inovativnost. Empirični podatki regresijske analize kažejo, da povečanje neodvis- ne spremenljivke pomen odnosov z javnostmi za eno enoto povečuje turistični razvoj v lokalni skupnosti za 0,22 enote. Povečanje finančnih sredstev za turizem za eno enoto povečuje turistični razvoj v lokalni skup- nosti za 0,47 enote. Povečanje pravil sodelovanja za turistični razvoj za eno enoto povečuje turistični razvoj v lokalni skupnosti za 0,23 enote. Po- večanje spodbujanja inovativnosti za konkurenčno prednost za eno enoto povečuje turistični razvoj v lokalni skupnosti za 0,26 enote (preglednica 5.9). Vse neodvisne spremenljivke so pozitivno povezane in statistično značilne. 35−5,9 5.9 Razprava 5.9 Z regresijsko analizo smo testirali spremenljivke turistične ponudbe v lokalni skupnosti. Potrdili smo hipotezo H1, da je trajnostna ponudba lokalne skup- nosti pozitivno povezana z medsebojnim sodelovanjem ponudnikov in pozitivno povezana z doseganjem standardov kakovosti turistične ponudbe. Potrdili smo hipotezo H2, da je skupna turistična blagovna znamka pozitivno povezana z medsebojnim sodelovanjem ponudnikov, s pro- moviranjem na spletu in pomenom aktivnosti odnosov z javnostmi. Potrdili smo hipotezo H3, da je uporaba sodobnih komunikacijskih poti ponudnikov pozitivno povezana s širšim sodelovanjem ponudni- kov, skupno blagovno znamko, z aktivnostmi na družbenih omrežjih in novimi delovnimi mesti v turizmu. Potrdili smo hipotezo H4, da so standardi kakovosti turističnih po- nudnikov pozitivno povezani s trajnostno ponudbo, z urejanjem sple- 87 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe Slika 5.2 Velika planina (2019) tnih strani, rezervacijskim portalom (npr. booking.com), s sodelova- njem ponudnikov in civilne družbe ter ponudnikovi zavedanjem, da je »kupec kralj«. Potrdili smo hipotezo H5, da je turistični razvoj v lokalni skupnos-ti pozitivno povezan s pomenom aktovnosti odnosov z javnostmi, fi- nančnimi sredstvi za turizem, pravili sodelovanja za turistični razvoj in spodbujanjem inovativnosti za konkurenčno prednost. 5.10 Trajnostni model turizma 5.10 Ko je govora o turizmu, mimo trajnostnega modela poslovanja, ki zagotavlja dolgoročno uspešnost, ne moremo. Trajnostni model po- slovanja temelji na treh stebrih: ekonomskem, socialno-kulturnem in okoljskem. Tanja Mihalič (2010) navaja, da moramo pri tem do- datno upoštevati pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za implementacijo trajnost nega turizma, in sicer: zadovoljstvo obiskovalcev, izobraževa- nje za trajnostni turizem, politična moč in partnerstvo. Anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli in ki preverja stanje turizma v lokalnih skupnostih v slovenskem prostoru, je tematsko zajemal vse 88 Trajnostni model turizma 5.10 Civilni sektor  turistična in Javni sektor  ostala društva občina, turistični Zasebni sektor – javni zavod, zasebni turistični lokalna turistična ponudniki organizacija Trajnostna lokalna turistična ponudba Trajnostni lok. turistični produkti in storitve skupna blagovna znamka Odličnost lokalne turistične destinacije Zadovoljstvo turistov in lokalnega prebivalstva Upravljanje LOKALNE TURISTIČNE DESTINACIJE Slika 5.3 Zasnova modela javno-zasebnega partnerstva, Povzeto po Zupan (2016). zgoraj navedene pogoje za implementacijo trajnostnega turizma; z raziskovanjem turistične ponudbe lokalne skupnosti dobimo posred- ne odgovore o zadovoljstvu obiskovalcev in implementiranem znanju ponudnikov o trajnostno naravnani ponudbi; s trditvami, ki se nana- šajo na konkretne oblike sodelovanja, dobimo vpogled v partnerstvo; z odgovori na trditve, ki govorijo o turistični politiki v lokalni skupnosti. pa odgovore v zvezi s politično močjo. Statistična analiza podatkov izvedenega anketnega vprašalnika nam pove, da ključne dejavnike turističnega razvoja lokalne skup- nosti danes predstavljajo: trajnostno naravnana turistična ponud- ba lokalne skupnosti, skupna lokalna turistična blagovna znamka, sodobne komunikacijske poti turistične ponudbe, kakovost lokalne turistične ponudbe in upravljanje destinacije oz. turizma v lokalni skupnosti. Gre za nabor dejavnikov turističnega razvoja, katerih predpogoj je močno partnerstvo in sodelovanje v lokalni skupnosti. Glede na to, da 89 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe je v vsaki lokalni skupnosti prisoten javni, zasebni in civilni sektor, velja razmišljati o modelu lokalnega javno-zasebnega partnerstva oz. o lokalni turistični kooperativi. Tu mislimo na strateško partnerstvo, kjer mora vsak sektor profesionalno odigrati svojo vlogo, delovanje sektorjev pa mora biti usklajeno in koordinirano. Javno-zasebna partnerstva imajo v globalnem oziru nekajdesetle- tno zgodovino. Koncept javno-zasebnega partnerstva je najprej zaži- vel v Zda in Veliki Britaniji, v 80. letih prejšnjega stoletja pa tudi v Evropi, najprej v Nemčiji (Ciolac idr., 2013). Iz različnih dokumentov in zapisov, dostopnih na medmrežju, je razvidno, da so se javno-zasebna partnerstva v prvi vrsti izoblikovala na področju infrastrukturnih pro- jektov, ki se ne tičejo turistične dejavnosti. Koncept javno-zasebnega partnerstva v turizmu, še posebej na področju podeželskih lokalnih skupnosti, je dokaj nov koncept, ki pa v nekaterih državah EU že kaže prve pozitivne učinke (Ciolac idr., 2013). 5.11 Model javno-zasebnega partnerstva ali lokalne turistične kooperative 5.11 Na podlagi izkušenj, dognanj in ugotovitev s pomočjo anketnega vpra- šalnika smo zasnovali predlog modela lokalnega javno-zasebnega part- nerstva, ki sam po sebi odraža nujnost celovitega pristopa sodelovanja slika 2 in komuniciranja. Celovito upravljanje lokalne turistične destinacije je eno ključnih or- ganizacijskih vprašanj in vprašanj v zvezi z odločanjem, še posebej, če govorimo o podjetniškem pristopu upravljanja lokalne turistične de- stinacije (slika 2). 5.12 Sklep: podjetniška pobuda turističnemu razvoju 5.12 Za dolgoročno uspešno poslovanje na področju turizma, ki bo podalj- ševal povprečno dobo bivanja turista v Sloveniji, naj lokalne skupnosti uvajajo trajnostni koncept poslovanja s podjetniškim pristopom. Anketiranci dajejo v podjetniškem pristopu za turistični razvoj v lokalnih skupnostih največji pomen odnosom z javnostjo. Priložnost vidijo v specifični lokalni ponudbi, kot je npr. za Slovenijo značilen raz- voj čebelarskega turizma, kar se je pokazalo v močni mednarodni in domači podpori svetovnemu dnevu čebel, 20. maju. Priložnost za tu- rizem je v lokalni skupnosti, z izpolnjevanjem kakovosti, s prepoznav- nostjo po urejenih spletnih straneh in z vključitvijo ponudbe v rezer- vacijski portal. 90 Sklep: podjetniška pobuda turističnemu razvoju 5.12 Priložnost za podeželje je v trajnostni turistični ponudbi in ponud- nikovem zavedanju, da je »kupec kralj«. Turizem mora postati pove- zovalna panoga v lokalni skupnosti, kjer so domačini naklonjeni traj- nostnemu turizmu, občina pa podpira nova sodelovanja ponudnikov. Turistični razvoj je odvisen od upravljanja destinacije, kar pa daje v so- delovanju z oblikami javno-zasebnega partnerstva nova delovna mesta v turizmu in z njim povezanih dejavnostih. Več aktivnosti bo treba posvetiti najnižje ocenjenim dejavnikom. Podjetniški pristop za turistični razvoj bo moral biti namenjen spod- bujanju inovativnosti za konkurenčno prednost, sodelovanju ponud- nikov in civilne družbe, pravilom sodelovanja za turistični razvoj, promoviranju na spletu, širšemu sodelovanje ponudnikov v regiji, medsebojnemu sodelovanju ponudnikov, skupni blagovni znamki, političnemu vplivu na turizem in zagotavljanju finančnih sredstev za turizem. Z regresijsko analizo smo ugotovili pomen dejavnikov trajnostna turistična ponudba lokalne skupnosti, skupna turistična blagovna znamka, uporaba sodobnih komunikacijskih poti ponudnikov, stan- dardi kakovosti turističnih ponudnikov in turističnega razvoja v lokal- ni skupnosti. Trajnostna turistična ponudba lokalne skupnosti je odvisna od de- javnikov medsebojno sodelovanje ponudnikov in doseganje standar- dov kakovosti turistične ponudbe. Skupna turistična blagovna znamka je odvisna od dejavnikov medse- bojno sodelovanje ponudnikov, promoviranje na spletu, politični vpliv na turizem v lokalnih skupnostih in aktivnost odnosov z javnostmi. Uporaba sodobnih komunikacijskih poti ponudnikov je odvisna od dejavnikov širše sodelovanje v regiji, skupna blagovna znamka, aktiv- nost na družbenih omrežjih in nova delovna mesta v turizmu. Standardi kakovosti turističnih ponudnikov so odvisni od dejavni- kov trajnostna ponudba, urejenost spletnih strani, ponudba z rezer- vacijskim portalom (npr. booking.com), sodelovanje ponudnikov in civilne družbe ter ponudnikovo zavedanje, da je »kupec kralj«. Turistični razvoj v lokalni skupnosti je odvisen od dejavnikov, kot so pomen aktivnih odnosov z javnostmi, zagotavljanje finančnih sredstev za turizem v lokalni skupnosti. vzpostavitev pravil sodelovanja za tu- ristični razvoj in spodbujanje inovativnosti za konkurenčno prednost. Lokalna skupnost (občina oz. mestna občina), kot osnovna celica, tudi turistične politike, mora poskrbeti za takšno poslovno okolje, ki 91 5 Podjetniška priložnost za sooblikovanje turistične ponudbe bo motiviralo vse deležnike v turizmu, pa naj gre za zasebni, civilni ali javni sektor. Posebej pomembno je, da ima turizem kot gospodarska panoga močno vlogo v lokalnih razvojnih načrtih. Še pomembneje pa je, da občinski svetniki zagotavljajo potrebna javna sredstva, ki se lah- ko z implementacijo novega modela poslovanja v turizmu na lokalni ravni dolgoročno oplemenitijo. Na podlagi izsledkov raziskave o ključnih dejavnikih turističnega raz voja v lokalnih skupnostih iščemo nove, učinkovitejše oblike sode- lovanja vseh deležnikov, nov poslovni model. Turistične kooperative so eden od modelov javno-zasebnih partner- stev, ki lahko odgovarjajo na izzive slovenskega turizma tudi na lokalni ravni, kakršen sta nesodelovanje in nepovezanost med deležniki, saj je njihov glavni namen koristiti sinergijske učinke povezovanja, ki nasta- nejo z optimalno izrabo združenih inputov za maksimizacijo učinkov (outputov). V splošnem velja, da smo v primerjavi z najrazvitejšimi turističnimi destinacijami najšibkejši prav pri trženju turističnih proizvodov, sled- njemu pa tipični podjetniški pristopi poslovanja dajejo največji pomen. Da bi bili v prihodnje uspešnejši, morajo impulzi po kreiranju edin- stvenih, trajnostnih turističnih produktov v prvi vrsti priti »od spodaj navzgor«, za kar pa mora obstajati interes prav tistih, ki imajo nepos- reden stik s turisti. V določenih, predvsem manjših lokalnih skupnostih pobud in želja po perspektivnejši turistični politiki ni in dlje časa vlada status quo. Namen pričujočega znanstvenega prispevka ni v iskanju vzrokov za to, lahko pa takim lokalnim skupnostim svetujemo pomoč verodostojnih strokovnjakov s področja turizma, ki niso v nobeni povezavi z lokalno skupnostjo – vse v luči podjetniškega pristopa za turistični razvoj. 92 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine za razvoj trajnostnega turizma6 6.1 Trajnostni razvoj turizma na podeželju 6.1 Pri trajnostnem razvoju turistične destinacije na podeželju lahko igra- jo pomembno vlogo različni primarni dejavniki turistične ponudbe in dejavniki izgrajene sekundarne turistične ponudbe. Naravne lepote Gorenjske in njenega alpskega sveta nedvomno predstavljajo ključni dejavnik primarne turistične ponudbe. Lokacijski vzorci razvoja in lo- kacijski dejavniki v kulturnih ter kreativnih industrijah so lahko na- daljnji dejavnik kot mešanica primarne in sekundarne turistične po- nudbe (Tomczak in Stachowiak, 2015). Razvoj podeželske turistične destinacije in s tem razvoj podeželja lahko temelji tudi na kulturnih znamenitostih ter s tem na kulturnem turizmu (Št’astná idr., 2020). Raziskave tudi kažejo, da je zadovoljstvo turistov na podeželju odvis- no od specifičnosti kmečkih objektov, kar ima pomembne implikacije za promocijo turizma na kmetijah in razvoj podeželskega turizma ter turistične destinacije, to pa se navezuje na tradicionalne in nove ino- vativne pristope v povezavi s kmetijsko-turističnimi resursi (Fanelli in Romagnoli, 2020). 6.2 Strategija turizma na podeželju 6.2 Turizem predstavlja eno izmed glavnih in za prihodnost najperspek- tivnejših gospodarskih panog v svetu in v Sloveniji, pa čeprav je leto 2020 pokazalo njegovo občutljivost. Zato je še toliko pomembneje, da se turizem razvija s pravimi motivi in na pravi, uravnotežen in trajnos- ten način. Le takšen turizem bo odporen tudi v nestabilnih časih in v primeru prihodnjih kriznih situacij. Posredni vpliv turizma na lokalno okolje V Žirovnici se zavedajo, da je turizem gospodarska panoga, ki ima naj- večji posredni vpliv na lokalno okolje, ter da je pomemben pospeševa- lec ohranjanja okolja, varovanja narave, izboljšanja urejenosti okolja in kakovosti življenja za lokalne prebivalce. Turizem razumejo kot de- 93 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine javnost, ki je močno vpeta v lokalno okolje; ne kot ločeno gospodarsko panogo, rezervirano za turistične deležnike in obiskovalce, temveč kot dejavnost, ki je tesno povezana z razvojem lokalne skupnosti, razvojni- mi načrti občine, ureditvijo prostora, s kakovostjo življenja, kmetijst- vom, z obrtjo in s podjetništvom. Na ta način imajo od turizma koristi vsi (Papler in Koman, 2023): • ljudje, ki tu živijo (urejenejše in kakovostnejše okolje, infrastruk- tura, ki prinaša vrednost tudi prebivalcem, urejena kulturna kra- jina, ki spoštuje identiteto prostora, imidž kraja, vrednost nepre- mičnin); • ljudje, ki živijo od turizma (nova delovna mesta, osnova za delo, turizem kot dopolnilna ali redna dejavnost, turizem kot platfor- ma za prodajo kmetijskih in obrtniških izdelkov, turizem kot pri- ložnost, da ostanemo doma in delamo v domačem okolju, brez vožnje na delo v druge občine); • obiskovalci, ki to območje obiščejo (doživetje, ki ga radi delijo, je lepa izkušnja, doživljanje pristnega podeželskega okolja, nakup lokalnih izdelkov in pridelkov …). Njihovo temeljno poslanstvo je, da ohranjajo izjemno dediščino in naravne danosti. Ker turizem razvijajo na odgovoren in trajnosten na- čin, bo ta prostor prijeten za življenje, delo in obisk v prihodnosti. Vizija turističnega razvoja Vizija turizma v Žirovnici je močno vpeta v razvojni koncept in Raz- vojni program občine Žirovnica do leta 2030 (Občina Žirovnica, 2021). Trajnostne vrednote temeljijo na naravi in kulturni dediščini, ki jo razvijamo na premišljen, uravnotežen način, po načelih trajnosti (kar dokazujemo tudi z okoljskimi certifikati za ponudnike, ekološko lokal- no pridelano hrano in uresničevanjem kriterijev trajnostnega razvoja destinacije – vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobitev znaka Slovenia Green Destination). Kot butično destinacijo razumejo pristen in manjši obseg s koncepti manjših nastanitvenih ponudnikov, kakovostne lokalne gastronomije in butičnih avtentičnih doživetij. Delo poteka na podlagi kakovostne storitve in nudenja občutka osebne izkušnje v pristnem podeželskem okolju. Pod pojmom navdih in oddih razumejo srčno, ustvarjalno in aktiv- no destinacijo. Turisti v Žirovnico ne prihajajo zgolj po nova znanja 94 Ker je turizem močno vpet v razvojni koncept občine, se pri opredelitvi vizije neposredno navezujejo na vizijo občine Žirovnica (kot je opredeljena v Razvojnem programu Občine Žirovnice 2030). Strategija turizma na podeželju 6.2 Vizija občine Žirovnica Vizija Žirovnice kot turistične destinacije Občina Žirovnica 2030 je trajnostno naravnana občina Trajnostna butična destinacija na pragu Karavank, za navdih in oddih. kjer kakovostno sobivamo in sr(e)čno ustvarjamo. Občino Žirovnica 2030 označuje ohranjen tradicionalen gorenjski podeželski ambient, ki ga identitetno bogati dediščina dr. Franceta Prešerna in ostalih velikih mož slovenske ustvarjalnosti. Urejene vasi ob vznožju Stola domačinom omogočajo kakovostno in aktivno življenje v stiku z naravo, podjetnim nudijo mirno okolje za dinamično globalno delovanje in sonaravno kmetovanje, obiskovalcem pa omogočajo pristno turistično doživljanje. (Pojasnilo vizije iz Razvojnega programa Občine Žirovnice 2030) Gradniki krovne vizije - vrednote Gradniki turistične vizije – vrednote „ TRAJNOSTNA OBČINA u u TRAJNOSTNA DESTINACIJA (turizem razvijamo „ PODEŽELSKA OBČINA na trajnosten način) „ KULTURNO USTVARJALNA OBČINA u u BUTIČNA DESTINACIJA (smo manjša, pristna „ SAMOOSKRBNA IN ODPORNA OBČINA podeželska destinacija, po meri individualnega „ SRČNA OBČINA raziskovalca) „ AKTIVNA OBČINA u u SRČNA DESTINACIJA (prijaznost in srčnost „ TRADICIONALNA OBČINA podeželskega bivalnega okolja se kaže v našem „ ZAVZETA OBČINA gostoljubju) „ ODZIVNA IN PRILAGODLJIVA OBČINA u u USTVARJALNA DESTINACIJA (Žirovnica kot zibelka kulture in čebelarstva je prostor za navdih) u u AKTIVNA DESTINACIJA (umeščenost v naročje Karavank nam daje zeleno energijo) Slika 6.1 Vizija Žirovnice kot turistične destinacije Kako razumemo TRAJNOSTNA? VIR Občina Žirovnica (2021). Na naravi in kulturni dediščini temelječa, ki jo razvijamo na premišljen, uravnotežen način, po principih trajnosti (kar dokazujemo tudi z okoljskimi certifikati za ponudnike, in spoznanja (navdih), kar nudi zibelka kulture in čebelarstva, temveč ekološko lokalno pridelano hrano in uresničevanjem kriterijev trajnostnega razvoja destinacije – vstop tudi po/na oddih za nekaj dni, v prijetno podeželsko okolje, ki omo-v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobitev znaka Slovenia Green Destination). goča raziskovanje Julijskih Alp in doživetje narave ob vznožju Stola, Kako razumemo BUTIČNA? Nemnožična, koncept manjših nastanitvenih ponudnikov, kakovostne sprostitev v naravnem okolju na sproščenejši ali pa aktivnejši način s lokalne gastronomije in butičnih avtentičnih doživetij. Delo na kakovostni storitvi in nudenju občutka osebne izkušnje v pristnem podeželskem okolju. pohodništvom in kolesarjenjem. Kako razumemo pojem za NAVDIH in ODDIH? V Žirovnico ne pridemo zgolj po nova znanja in spoznanja (navdih), ki nam jo obljublja kot zibelka kulture in čebelarstva, temveč tudi po/na oddih – za Cilji raziskave in oblikovanje hipotez nekaj dni, v prijetno podeželsko okolje, ki nam omogoča raziskovanje Julijskih Alp in doživetje narave Cilji raziskave so bili ugotoviti dejavnike turističnega povpraševanja ob vznožju Stola, na bolj sproščen (raziskovanje in sprostitev v naravnem okolju) ali pa aktiven način in turistične ponudbe v občini Žirovnica ter analizirati značilnosti in (pohodništvo in kolesarjenje). priložnosti za večje ekonomske učinke. Stran 15 od 31 Z anketno raziskavo smo ugotovili mnenja glede stanja, poznavanja razvoja ter priložnosti za nove rešitve. Testirali smo hipoteze H1, H2 in H3: H1 Turisti izbirajo gorsko turistično destinacijo zaradi privlačnosti naravnih lepot, urejenosti krajev, možnosti kulturne ponudbe, kulinarike, rekreacije, prijaznosti turističnih delavcev in doma- činov ter cenovne dostopnosti. 95 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine H2 Turistična ponudba je povezana z razvojem, organizacijo, ohra- nitvijo narave, ohranitvijo kulture, s koristmi za lokalno skup- nost in z zelenim okoljem. H3 Za turistično povpraševanje so pomembni prijazen odnos turi- stičnih delavcev in domačinov v turistični destinaciji, urejena infrastruktura, organiziranost dogodkov s področja kulture in turizma ter privlačnost destinacije. 6.3 Metodologija 6.3 Z metodološkega vidika smo izvedli kvantitativno raziskavo. Za to je najprimernejša oblika anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz krat- kih, pretežno zaprtih vprašanj, možnost izbire odgovorov pa temelji na obliki, ki je znana kot Likertova lestvica (Easterby-Smith idr., 2007, str. 166). Na podlagi teorije in izkušenj (Papler in Bojnec, 2008, str. 248; Papler in Bojnec, 2010, str. 59) smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili ustrezne podatke in informacije od občanov. Povpraše- val je po demografskih podatkih in vseboval 18 tematskih vprašanj oz. trditev. Za obdelavo pridobljenih podatkov smo uporabili statistični računalniški paket SpSS (Kachigan, 1991, str. 1; Norušis, 2002, str. 1) za obdelavo podatkov (Šuster Erjavec in Južnik Rotar, 2013). Zbrane podatke smo analizirali z metodami: opisna statistika (aritmetična sredina, standardni odklon in rang), korelacijska analiza in regresijska analiza. Opisne statistike so bile porabljene za prikaz aritmetičnih sredin spremenljivk, standardnega odklona in razvrstitev glede na rang. Korelacijska analiza je bila uporabljena za ugotovitev smeri in moči korelacijskega koeficienta, ki izraža stopnjo linearne odvisnosti med analiziranima spremenljivkama. Z regresijsko analizo, ki se v osnovi uporablja za napovedovanje, razvijemo statistični model za napovedovanje vrednosti odvisne spre- menljivke na osnovi vsaj ene neodvisne ali pojasnjevalne spremenljiv- ke (Šuster Erjavec in Južnik Rotar, 2013). Hipotezo H1 smo preverili z metodo opisne statistike, H2 z metodo regresijske analize in H3 z metodo korelacijske analize. Uporabljena je bila metoda zbiranja podatkov z aplikacijo 1Ka in s tiskanimi anketnimi vprašalniki. Vprašalnik so izpolnjevali prebivalci Občine Žirovnica v času od 1. 5. do 7. 11. 2022. 96 Metodologija 6.3 : e jask an e (%) 44,9 49,1 59,4 59,5 58,8 70,1 89,5 59,9 71,9 57,0 73,8 1,29 or 107,1 iv in ju ca : g obč ni dob . dni b ov r. št ji v ob vp ež Žir Po el veni D lo r. vp 2,65 2,65 2,56 2,47 2,45 2,44 2,53 2,47 2,80 3,38 2,54 2,88 1,14 ah v S Po je (dni) in an biv ih obč e or it 1,73 oč sk in ve ca in g e obč en rsk 2.277.358 2.359.599 2.224.633 2.554.359 2.867.393 3.417.546 4.489.094 4.636.031 2.837.039 4.344.833 2.283.481 3.939.301 Pr ni Go ov i-v sto 1,34 ini Žir od tur 859.880 891.915 878.179 ih 1.035.943 1.172.282 1.398.928 1.773.461 1.877.798 1.011.468 1.287.010 1.039.521 1.392.092 Pr ov v obč r. vp ist 1,19 1,30 1,52 1,47 1,44 1,71 2,71 2,21 2,14 2,43 1,44 2,26 1,57 Po je (dni) ve tur an itbiv oč ren veit 3,22 oč 2.126 2.949 5.426 5.656 6.139 9.433 5.288 16.091 21.113 12.189 17.781 17.028 en odi in p ca Pr ni rih ov ov odi S. i, p 2,12 ih ist 1.793 2.262 3.577 3.860 4.268 5.501 7.402 9.567 5.706 7.308 3.545 7.527UR a Žir ost Pr tur in ljiv bč og O-a lji je)vni bazi S el 179 176 193 214 226 257 atk 409 389 385 208 394 1,90 e zm ogko od ostat ven p it e zmod i (p Ni oč sto p 2–2021 ven en it voo p Pr 201 očen enej PrirPr a 6.1 dnic a eg to de : 2012-17 pO Pr le ks B/A mb Le 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 A B: 2019-21 In O 97 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine 6.4 Turistični obisk 6.4 V turistični destinaciji Gorenjska je največ turističnih kapacitet v ob- činah Bled, Bohinj in Kranjska Gora (Papler in Bojnec, 2010, str. 354), zato smo podatke Občine Žirovnica tudi primerjali z gorskimi občina- mi v Sloveniji. Metodologija za prenočitvene zmogljivosti se je leta 2018 spremeni- la in Statistični urad Republike Slovenije (SURS) ne zbira več podatkov po vrstah kapacitet, ampak le skupne zmogljivosti. Prenočitvene zmo- gljivosti v občini Žirovnica so se gibale od 385 postelj leta 2021 do 409 postelj leta 2019. Povprečne prenočitvene zmogljivosti so se v obdobju 2019–2021 v primerjavi z obdobjem 2012–2017 povečale za 90 %. V najuspešnejšem turističnem letu 2018 je bilo v Občini Žirovnica 7.402 prihodkov turistov, ki so opravili 16.091 prenočitev, v kraju pa so bivali 2,71 dneva. Tega leta je bilo za 7,1 % preseženo povprečno bivanje turistov v primerjavi z gorskimi občinami. Povprečno število prihodov turistov se je v obdobju 2019–2021 s 3.544 povečalo za 112,4 % na 7.527. Povprečno število prenočitev turis- tov se je v obdobju 2019–2021 s 5.288 povečalo za 222,0 % na 17.028. Povprečna dolžina bivanja turistov se je v obdobju 2019–2021 s 1,44 dneva povečalo za 57,1 % na 2,26. V gorskih občinah v Sloveniji je bila v obdobju 2012–2017 povprečna dolžina bivanja turistov 2,54 dneva in za 13,7 % več v obdobju 2019–2021, ko so turisti bivali 2,88 dneva. Pov- prečna dolžina bivanja turistov v gorskih občinah je bila leta 2019 2,47 dneva, v letih epidemije covida-19 pa se je bivanje povečalo na 2,80 36- 6,1 dneva leta 2020 in na 3,38 dneva leta 2021 (preglednica 6.1). 6.5 Izvedba ankete in struktura anketirancev 6.5 Pri izvedbi anketiranja smo uporabili metodo zbiranja podatkov z an- ketiranjem. Zbrane podatke smo analizirali z naslednjimi statističnimi metodami: opisno statistiko (aritmetična sredina, standardni odklon in rang), regresijsko analizo (vplivanje ene ali več neodvisnih spremen- ljivk na odvisno spremenljivko) in korelacijsko analizo (soodvisnost med dvema spremenljivkama). Pri izvedbi ankete je bilo pravilno izpolnjenih 212 anketnih vprašal- nikov. Po spolu je bilo moških 51 %, žensk pa 49 %. Najmočnejši skupini po starosti sta bili skupina anketirancev od 25 do 44 let (48 %) in od 45 do 64 let (34 %). Po statusu je bilo 78 % zapos- 37-6.2 lenih, 14 % upokojencev, 5 % študentov in 3 % kategorije drugo (pre- glednica 6.2). 98 Opisna statistika 6.6 Preglednica 6.2 Strukture anketirancev po spolu, starosti in izobrazbi Število Delež (%) Spol Moški 107 51 Ženske 105 49 Starost Do 24 let 14 7 25–44 let 102 48 45–64 let 73 34 41–50 let 23 11 65 ali več 0 0 Skupaj 212 100,0 Status Zaposlen 166 78 Študent, učenec 11 5 Upokojenec 29 14 Drugo 6 3 Skupaj 212 100,0 Drugo Podjetnik 2 33 S. p. 4 67 Skupaj 6 100,0 6.6 Opisna statistika 6.6 Najvišje aritmetične sredine imajo spremenljivke: ohranitev kulture, za- dovoljstvo z organizatorjem turizma, obveščenost, zadovoljstvo z razvojem turizma in koristi lokalne skupnosti. Srednje vrednosti aritmetične sredine imajo spremenljivke: možnost prostega časa, zeleni turizem, prometne težave, pozitivni učinki turizma, ohranitev narave in višje cene nepremičnin. Nizke aritmetične sredine imajo spremenljivke: prevelika množičnost obiskovalcev, večje onesnaževanje, načrtovanje razvoja turizma, večja izbi- ra storitev in povečani življenjski stroški. Najnižjo aritmetično sredino imata spremenljivki: manjša varnost in slabše zdravstvene razmere (preglednica 6.3). 38-6,3 Enotnejša so mnenja anketirancev pri manjšem standardnem odklo- nu ocen. Hipotezo H1, da turisti turistično destinacijo v deželi pod Stolom izbirajo zaradi ohranitve kulture, zadovoljstva z izvajalsko turistično organizacijo, obveščenosti, zadovoljstva z razvojem turizma, koristi 99 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine ang o o o o o o o o o o o o o o o o o o est est est est est est est est est est est est est est est est estest R – r 4. m 2. m 3. m 14. m 9. m 12. m 15. m 6. m 18. m 16. m 11. m 13. m 8. m 17. m 10. m 1. m 5. m 7. m d. l. SO – 1,18 1,14 1,15 1,38 1,36 1,38 1,23 1,40 1,19 1,43 1,43 1,39 1,44 1,34 1,23 1,07 1,23 1,26 odk stan 2) S – ed. itm. Asr 3,52 3,62 3,56 2,78 3,26 2,92 2,33 3,39 1,99 2,33 3,02 2,91 3,28 2,12 3,03 3,75 3,49 3,32 ar a cealv ca (N = 21 izm ov a e isk ijoer i ni izm ac a ast ov e em tur azm ekno oj isk ob as aniz a tur izm čnin oš je jivk ev a č e rup oj e azv rg it an e tu ini Žir i tur eg enl ven i str remi azv čni ob or ev st st av ture sk em ro jsk ep až ar ul em ome no vo z r vo z o je r čink oži a st aln avstiz pr ost i v obč i p jen e n ar v n v k pr an ok ljst ljst bir nesn te te a s ni u čen i mn en a v i l ov ost udb vo vo e zdr e v jš ak eš rt tiv eč a iz e o ani ani ji živl je c av isteni tur on do do zi čj bv ač ot čj ožn abš an iš iš hr hr or Ozn Za Za O N Po M Ve M Sl V V Ve Tež M O O KZel ni p i. . tur aši e. e. ist ul orang av tur o in . a v n . a e. ar ul , je ok st k erR – r ne as ni in k et an v n v k izm non, ič iv vis a. m a č ev te te at re azm . uplo ist ro eg až ani ani izm eg e r oj tur st nodk čen. ije p a, p hr hr a sk iji. ro i. e. ar azv veš jo n ac ven nesn ac a tur av j v a o a o aln vindni o ta in je p ošk em. in a r oj ež an i z i z ok jivk o tur go eh avst no o iz i z estdar jan est ro ob e t rb rb azv i str a l dt čnin. er enl rb ob e d m ev (tr živl e zdr jsk etn im m i sk i sk ju r , im em aši d i sk iji o aš it re ko m ut er er eni tur bš remi – stan jen pr an ac , k em d v n or la re ejo el ro oč a p ep in ujSO a s ov a v n ije ce a s a p iji s e p rt i z o st i živl e n iji p ija za, ac est al isk oč oč uj ac ač oj ostni m ostni m edin izm ov bir ost en ac eč azv in in ad adedin aniz ri n aši d e c isk ovzr ovzr ov as ob est ožn ali m al na sr rg est ija r i p iš iš i n ič em tur ečjo iz at iji p iji p iji p iji v z iji v z acna sr a v n e m et oj ilo ob ov ov , k inič e) aši d ac ac ac om o ov o v jš aši d ac ac ovet in tm tv izm ev ol e p e p in in in in azv el el ija ...). est am ri di ist a v n od a b ac est o s o s est est e v n est estitm A e št a d i tur re oč a im a s a s a s aš e (tr izm em z r em z d ek am s og oni j aši d aši d aši d aši d aši d čink izm m a in tur a nS – ar izm izm izm jivk ez e, r a 6.3 iji. ljen s ljen s i s vo ...). tv enl ni u ac oju tur izm a ost im vo vo em v n em v n em v n em v n em v n am, da ok če. em o in tiv edi dnic azv is te adi tur avst iz iz adi tur adi tur iz iz adi tur iz iz rem do do ožn zi rir paž leEnd Sp Za Za dest O r M Po V v mo Zar zdr Tur (p Tur Zar Zar Tur Tur Zar Tur Tur Od tur O egg . Pr Št 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18LE 100 Regresijska analiza 6.7 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 Q16 Q2 Q3 Q1 Q17 Q8 Q18 Q13 Q5 Q15 Q11 Q6 Q12 Q4 Q7 Q10 Q14 Q9 Slika 6.2 Aritmetična sredina spremenljivk ankete o turizmu v Žirovnici lokalne skupnosti, možnosti za preživljanje prostega časa in zelenega turizma, smo potrdili. 6.7 Regresijska analiza 6.7 Hipotezo H2, da je turistična ponudba v deželi pod Stolom povezana z razvojem, organizacijo, ohranitvijo narave, ohranitvijo kulture, s ko- ristmi za lokalno skupnost in z zelenim okoljem, smo testirali s pod- hipotezami: H2.1 Zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji H2.2 Zadovoljstvo z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji H2.3 Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave H2.4 Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev kulture H2.5 Lokalna skupnost ima koristi od turizma in turistov H2.6 Zeleni turizem Testiranje podhipoteze H2.1 Preglednica 6.4 prikazuje rezultate regresijske analize spremenljivke zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji v povezavi z neodvisni- 101 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine mi spremenljivkami – zadovoljstvom z delom organizacije, ki skrbi za ra- zvoj turizma v destinaciji, pozitivnimi učinki turizma v destinaciji, zelenim turizmom, večjo izbiro storitev, ohranitvijo kulture in množičnim obiskom 39-6,4 destinacije v visoki sezoni. Zadovoljstvo z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji povečuje odvisno spremenljivko zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji za 0,603 enote. Povečanje neodvisne spremenljivke pozitivni učinki turizma v destina- ciji za eno enoto povečuje odvisno spremenljivko za 0,249 enote. Povečanje neodvisne spremenljivke zeleni turizem povečuje odvisno spremenljivko za 0,145 enote. Povečanje spremenljivke večja izbira sto- ritev povečuje odvisno spremenljivko za 0,105 enote. Povečanje neodvisne spremenljivke ohranitev kulture povečuje od- visno spremenljivko za 0,101 enote. Povečanje neodvisne spremenljiv- ke množični obisk destinacije v visoki sezoni povečuje odvisno spremen- ljivko za 0,070 enote. Vse spremenljivke so statistično značilne. S tem smo potrdili H2.1 (preglednica 6.4). Testiranje podhipoteze H2.2 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da je spremenljivka zadovoljstvo z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji pozitivno in statistično značilno povezana s pojasnjevalnimi spremenljivkami za- dovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji, obveščenost, višje cene nepremičnin, boljše možnosti za preživljanje prostega časa (prireditve, re- 40-6,5 kreacija …) in načrtovani razvoja turizma (preglednica 6.5). S tem smo potrdili H2.2. Preglednica 6.4 Regresijska analiza zadovoljstva z razvojem turizma v naši destinaciji Zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta −0,958 5,254 0,339 Zadovoljstvo z delom organizacije, ki skrbi za razvoj 0,603 12,585 0,000 turizma v destinaciji Pozitivni učinki turizma v destinaciji 0,249 5,312 0,000 Zeleni turizem 0,145 2,750 0,006 Večja izbira storitev 0,105 2,426 0,016 Ohranitev kulture 0,101 2,089 0,039 Množični obisk destinacije v visoki sezoni 0,070 2,051 0,042 AdjR2 0,734 F 84,533 102 Regresijska analiza 6.7 Preglednica 6.5 Regresijska analiza zadovoljstva z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji Zadovoljstvo z delom organizacije, ki skrbi za razvoj Vrednost (B) t-statistika Sig. turizma v destinaciji Konstanta 0,083 0,417 0,677 Zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji 0,608 13,026 0,000 Obveščenost 0,180 3,605 0,000 Višje cene nepremičnin 0,087 2,819 0,005 Boljše možnosti za preživljanje prostega časa 0,087 2,506 0,013 (prireditve, rekreacija …) Načrtovanje razvoja turizma 0,072 1,785 0,076 AdjR2 0,703 F 101,343 Testiranje podhipoteze H2.3 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da je spremenljivka turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave pozitivno in sta- tistično značilno povezana s spremenljivkami ohranitev kulture, zeleni turizem in pozitivni učinki turizma v destinaciji ter negativno povezana s prekomernim onesnaževanjem okolja (preglednica 6.6). S tem smo delno potrdili H2.3. Neodvisna spremenljivka je namreč negativna, kar po- meni, da turizem v destinaciji ne povzroča prekomernega onesnaže- vanja okolja. 41−6.6 Testiranje podhipoteze H2.4 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev kulture pozitivno in statistično značilno povezana s spremenljivkami ohranitev narave, koristi lokalne skupnosti Preglednica 6.6 Regresijska analiza spremenljivke turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za Vrednost (B) t-statistika Sig. ohranitev narave Konstanta 1,216 4,103 0,000 Ohranitev kulture 0,359 5,724 0,000 Zeleni turizem 0,225 3,660 0,000 Pozitivni učinki turizma v destinaciji 0,144 2,442 0,015 Turizem v naši destinaciji povzroča prekomerno −0,257 −5,691 0,000 onesnaževanje AdjR2 0,568 F 70,686 103 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine in turizem v destinaciji povzroča prekomerno onesnaževanje ter negativno povezana z neodvisno spremenljivko zaradi turizma se v naši destinaciji počutim manj varno (preglednica 6.7). S tem smo delno potrdili H2.4. Namreč, neodvisna spremenljivka je negativna, kar pomeni, da se za- 42−6,7 radi turizma v naši destinaciji ne počutim manj varno, ampak varno. Testiranje podhipoteze H2.5 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da je spremenljivka lokalna skupnost ima koristi od turizma in turistov pozitivno in statistično zna- čilno povezana s spremenljivko ohranitev kulture ter negativno poveza- na s spremenljivkama množični obisk destinacije v visoki sezoni in zaradi turizma se v naši destinaciji počutim manj varno (preglednica 6.8). S tem smo delno potrdili H2.5. Neodvisni spremenljivki sta namreč negativ- ni, kar pomeni zanikanje spremenljivk množični obisk destinacije v viso- 43−6,8 ki sezoni in zaradi turizma se v naši destinaciji počutim manj varno. Testiranje podhipoteze H2.6 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da je odvisna spremenljivka ze- leni turizem pozitivno in statistično značilno povezana z neodvisnimi spremenljivkami boljše možnosti za preživljanje prostega časa (prireditve, rekreacija …), zadovoljstvo z razvojem turizma v destinaciji, koristi lokal- ne skupnosti, ohranitev narave, slabše zdravstvene razmere in načrtovanje 44−6,9 razvoja turizma (preglednica 6.9). S tem smo potrdili H2.6. Hipotezo H2, da je turizem v deželi pod Stolom povezan z razvojem, organizacijo, ohranitvijo narave, ohranitvijo kulture, s koristmi za lo- kalno skupnost in z zelenim okoljem, smo potrdili. Preglednica 6.7 Regresijska analiza spremenljivke turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev kulture Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za Vrednost t-statistika Sig. ohranitev kulture (B) Konstanta 1,426 4,353 0,000 Ohranitev narave 0,408 7,100 0,000 Koristi lokalne skupnosti 0,259 4,555 0,000 Turizem v naši destinaciji povzroča prekomerno 0,166 3,128 0,002 onesnaževanje Zaradi turizma se v naši destinaciji počutim manj −0,142 −2,568 0,011 varno AdjR2 0,445 F 43,492 104 Regresijska analiza 6.7 Preglednica 6.8 Regresijska analiza spremenljivke lokalna skupnost ima koristi od turizma in turistov Lokalna skupnost ima koristi od turizma in turistov Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 2,994 9,008 0,000 Ohranitev kulture 0,434 6,684 0,000 Množični obisk destinacije v visoki sezoni −0,226 −4,291 0,000 Zaradi turizma se v naši destinaciji počutim manj −0,221 −3,815 0,000 varno AdjR2 0,444 F 57,496 Korelacijska analiza S pomočjo korelacijske analize smo ugotavljali povezanost med spre- menljivkami in preverjali hipotezo H3: Za turistično povpraševanje so pomembni prijazen odnos turističnih delavcev in domačinov v turi- stični destinaciji, ustrezna infrastruktura, organizacija dogodkov s področja kulture in turizma ter privlačnost destinacije. 45−6.10 Pearsonovi koeficienti so statistično značilni. Zelo visok Pearsonov koeficient korelacije imata spremenljivki zadovoljen sem z razvojem tu- rizma v naši destinaciji in zadovoljen sem z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v naši destinaciji (Pearsonov koeficient korelacije 0,806). Visoke korelacije imajo spremenljivke: turizem v naši destinaciji povzroča prekomerno onesnaževanje in turizem v naši destinaciji povečuje prometne težave (0,693), turizem omogoča boljše možnosti za preživljanje prostega časa (prireditve, rekreacija ...) in opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem (0,671), pozitivni učinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne in opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem (0,660), pozitivni učinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne in Preglednica 6.9 Regresijska analiza zelenega turizma Zeleni turizem Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta −0,790 −3,098 0,002 Boljše možnosti za preživljanje prostega časa 0,295 6,216 0,000 (prireditve, rekreacija …) Zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji 0,267 4,997 0,000 Koristi lokalne skupnosti 0,231 4,280 0,000 Ohranitev narave 0,217 4,065 0,000 Slabše zdravstvene razmere 0,169 3,532 0,001 Načrtovanje razvoja turizma 0,132 3,116 0,002 AdjR2 0,666 F 71,322 105 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine Preglednica 6.10 Korelacijska analiza med spremenljivkami Spremenljivka 1 Spremenljivka 2 Pearsonov koeficient korelacije Zadovoljen sem z razvojem turiz- Zadovoljen sem z delom organiza- 0,806 ma v naši destinaciji. 1cije, ki skrbi za razvoj turizma v naši destinaciji. Turizem v naši destinaciji povzroča Turizem v naši destinaciji povečuje 0,693 prekomerno onesnaževanje. prometne težave. Turizem omogoča boljše možnos-Opažam, da naša destinacija razvija 0,671 ti za preživljanje prostega časa zeleni turizem. (prireditve, rekreacija ...). Pozitivni učinki turizma v naši Opažam, da naša destinacija razvija 0,660 destinaciji odtehtajo negativne. zeleni turizem. Pozitivni učinki turizma v naši Turizem omogoča boljše možnosti 0,646 destinaciji odtehtajo negativne. za preživljanje prostega časa (prire- ditve, rekreacija ...). Zaradi turizma so se povišali moji Zaradi turizma so se povišale cene 0,643 življenjski stroški. nepremičnin. Zadovoljen sem z razvojem Pozitivni učinki turizma v naši 0,627 turizma v naši destinaciji. destinaciji odtehtajo negativne. Zadovoljen sem z razvojem Opažam, da naša destinacija razvija 0,619 turizma v naši destinaciji. zeleni turizem. Zaradi turizma so se povišali moji Zaradi turizma se v naši destinaciji 0,616 življenjski stroški. počutim manj varno. Zadovoljen sem z delom organi- O razvoju turizma v naši destinaciji 0,614 zacije, ki skrbi za razvoj turizma v sem dobro obveščen. naši destinaciji. Pozitivni učinki turizma v naši Turizem v naši destinaciji v 0,606 destinaciji odtehtajo negativne. zadostni meri skrbi za ohranitev narave. Turizem v naši destinaciji povzro ča Zaradi turizma se v naši destinaciji 0,605 prekomerno onesnaževanje. počutim manj varno. Zaradi turizma so se povišale cene Turizem v naši destinaciji povzroča 0,603 nepremičnin. prekomerno onesnaževanje. Od turizma in turistov, ki nas Opažam, da naša destinacija razvija 0,603 obiskujejo, ima lokalna skupnost zeleni turizem. koristi. Turizem v naši destinaciji v Opažam, da naša destinacija razvija 0,602 zadostni meri skrbi za ohranitev zeleni turizem. narave. turizem omogoča boljše možnosti za preživljanje prostega časa (prireditve, rekreacija ...) (0,646), zaradi turizma so se povišali moji življenjski stroški in zaradi turizma so se povišale cene nepremičnin (0,643), zadovoljen sem 106 Pozicioniranje in tržna privlačnost destinacije 6.8 Slika 6.3 Pogled na Storžič iz Preddvora (2017 z razvojem turizma v naši destinaciji in pozitivni učinki turizma v naši de- stinaciji odtehtajo negativne (0,627) (preglednica 6.10). Hipotezo H3, da so za turistično povpraševanje pomembni prijazen odnos turističnih delavcev in domačinov v turistični destinaciji, ureje- na infrastruktura, organiziranost dogodkov s področja kulture in tu- rizma ter privlačnost destinacije, smo potrdili. 6.8 Pozicioniranje in tržna privlačnost destinacije 6.8 Za razvoj, promocijo in trženje turizma ter kulturne dediščine v Ži- rovnici skrbi Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Ciljni obiskovalci rojstnih hiš na Poti kulturne dediščine Žirovnica so šolske skupine, za- ključene skupine in ostali individualni obiskovalci, ki jih zanima vsebi- na kulturne dediščine, predstavljena skozi spomenike v Žirovnici. Eno temeljnih vrednosti in prepoznavnosti Občine Žirovnica pred- stavljajo njena izjemna kulturna dediščina ter številni veliki ustvarjal- ci, rojeni pod pobočji Stola. Zavod za turizem in kulturo Žirovnicacje tudi upravljavec spomenikov na Poti kulturne dediščine Žirovnica (Prešernova, Finžgarjeva in Čopova rojstna hiša ter Janšev čebelnjak) ter skrbi za vzdrževanje, razvoj in ohranjanje spomenikov. V letu 2023 bo v pripravi Načrt upravljanja spomenikov na Poti kulturne dedišči- ne Žirovnica, kjer bodo zajeti vsi spomeniki državnega pomena in po- membnejši spomeniki lokalnega pomena. 107 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine Glede na neposredno bližino vodilnih alpskih turističnih destina- cij, izjemno kakovost kulturne dediščine in hitro dostopnost desti- nacije gospodarski deležniki v turizmu ter gostinstvu priložnosti za kakovost no rast ne izkoriščajo v celoti. Trditvi, da je turizem še neizko- riščena priložnost občine, pritrjuje tudi 43 % anketirancev, ki izražajo bojazen, da bi turizem prešel v množičnost in gradnjo velikih hotelskih kompleksov (Občina Žirovnica in Zavod za turizem in kulturo Žirov- nica, 2021). Žirovnica za svoj razvoj potrebuje tesno sodelovanje med javnim in privatnim sektorjem ter soustvarjanje zelenega, t. i. odgovornega turizma, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi, ki tam živijo, kakor tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev (Mihalič, 2006). Pomembno priložnost za kakovosten napredek predstavlja geo- grafska pozicija Občine Žirovnica. Ta leži v osrčju Gorenjske, blizu znamenitega Bleda. Skoznjo vodita tudi dve povezavi: kolesarska pot Trans Karavanke in pohodniška pot Juliana Trail. Žirovnica je odda- ljena 5 km od Bleda, 22 km od Kranjske Gore in 25 km od Bohinja. V nepos redni bližini so Radovljica (6 km), športno letališče aLC Lesce (5 km), Golf igrišče Bled ter avtokampa Šobec in Bled. Oddaljenost od letališča Brnik je 35 km. Žirovnica je z železnico razmeroma dobro povezana tako v smeri Jesenic kot Ljubljane, saj ob delavnikih s po- stankom v Žirovnici proti Ljubljani vozi 14, iz Ljubljane pa 15 vlakov, s potovalnim časom okrog ene ure. Nekoliko slabša je dostopnost z avtobusom. Z vzpostavitvijo turistične infrastrukture (nove pohodniške in ko- lesarske poti, nova ulična oprema, urejenost znamenitosti v občini), organizacijo turističnih dogodkov in razvojem turizma ima lokalno prebivalstvo na voljo bogatejše možnosti za preživljanje prostega časa. Z razvojem turizma se odpirajo možnosti za razvoj lokalnih ponudni- kov, kar se kaže v rasti števila ležišč, namenjenih za oddajo turistom. 6.9 Zagotavljanje turističnih kapacite 6.9 V zadnjih letih se je ob spodbudah Občine in pozitivnih trendih rasti turizma povečalo število sobodajalcev v Občini Žirovnica, obseg ležišč se je od leta 2008 do 2019 potrojil in je sredi sezone (avgusta) 2019 znašal 365 ležišč (podatek Statističnega urada Republike Slovenije). Po podatkih aJpES-a je bilo jeseni 2020 registriranih 47 nastanitvenih po- nudnikov, večinoma so to apartmajski ponudniki, zasebne sobe in pla- ninski domovi, med njimi pa ni nobenega hotela ali turistične kmetije. 108 Zagotavljanje turističnih kapacite 6.9 Slika 6.4 Jošt spomladi (2015) Število ležišč je kljub rasti še vedno zelo nizko in v strukturi 12 ob- čin Skupnosti Julijske Alpe predstavlja zgolj 0,75 % vseh ležišč. Manjka manjših kakovostnih butičnih nastanitvenih ponudnikov, še posebej turističnih kmetij. Za razvoj celostnega turizma v Žirovnici manjka tudi ponudnikov gostinskih storitev. Turizem je treba razvijati kot dejavnost, ki je tesno povezana z raz- vojem lokalne skupnosti, razvojnimi načrti občine, ureditvijo prostora, s kakovostjo življenja, kmetijstvom, z obrtjo, s podjetništvom. Urejena občina, ki prebivalcem nudi razvit javni promet in ostalo javno infrastrukturo, kakovostno kulturno ponudbo ter skrbi za traj- nostno naravnani razvoj, bo imela zadovoljne, kreativne prebivalce, ki bodo delovali in ustvarjali turizem v svoji občini ter s svojo ponudbo privabljali obiskovalce. Pomembno je, da se pri opravljanju dela v turiz- mu delavci zavedajo svoje odgovornosti, tako do obiskovalcev kot tudi do lokalne skupnosti, turističnih ponudnikov in celotne destinacije Žirovnica. Delavci v turizmu na področju destinacije Žirovnica pred- stavljajo prvi stik obiskovalcev z lokaciji in destinacijo ter tako močno vplivajo na to, ali se bodo obiskovalci v Žirovnici počutili domače in dobrodošle, ali bodo v kraju ostali dlje in ali se bodo vrnili. V občini Žirovnica je bilo v letu 2019 21.113 prenočitev (od tega 83 % tujih) in 9.567 prihodov (od tega 75 % tujih). Prenočitve so se v obdob- 109 6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine ju od leta 2008 povečale za okvirno desetkrat (v letu 2018 je bilo zgolj 2.305 prenočitev), še bolj so se povečali prihodi (12-kratnik) oz. s 789 prihodov leta 2008 na 9.567 v letu 2019. Večja rast prihodov pomeni, da se je povprečna doba bivanja v tem obdobju znižala z 2,9 dneva leta 2008 na 2,2 dneva v letu 2019 (podobno kot je trend v Evropi in Slo- veniji). Zaradi odsotnosti hotelskih oz. ponudnikov vseh storitev in kakovostne izvenpenzionske ponudbe skozi celo leto so prenočitve v občini večinoma vezane na poletno sezono. V dveh poletnih mesecih je opravljenih 57 % vseh prenočitev. Pomemben vidik v razvoju turizma je članstvo Žirovnice v Skupnos- ti Julijske Alpe. Zelo kakovosten in konkreten okvir za delovanje Ži- rovnice predstavlja Razvojni načrt za Biosferno območje Julijske Alpe (bOJa) kot trajnostne turistične destinacije (pripravljen leta 2020, za obdobje do 2025). 6.10 Sklep: oblikovanje butičnih doživetij s produktno in tržno nadgradnjo 6.10 Spomeniki na Poti kulturne dediščine Žirovnica imajo izjemen kultur- ni in družbeni pomen za Republiko Slovenijo ter posebno kulturno vrednost, so izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti in sobivanja v naravnem okolju ter pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije. Gre za kulturne spomenike s krajinskoarhitekturnimi, z ar- hitekturnimi, etnološkimi, umetnostnozgodovinskimi, zgodovinskimi in s simbolnimi vrednotami, obenem pa predstavljajo obogatitev in pomemben potencial za razvoj turizma v Žirovnici. Pot kulturne dediščine Žirovnica, ki je namenjena domačim obisko- valcem in šolarjem, je treba prilagoditi, da bo zanimiva tudi za tuje obis kovalce, ki dopustujejo v Žirovnici in okoliških turističnih krajih. Ob literarnem primatu se občina ponaša še z močno arheološko de- diščino in s čebelarsko tradicijo. Spomenik državnega pomena, arhe- ološko najdišče Ajdna, je eno izmed najlepše prezentiranih najdišč v Sloveniji, ki v ponudbi Žirovnice še ni v popolnosti izkoriščen biser in bi lahko postal prepoznavna točka, zanimiva za tuje obiskovalce. Vsi produkti bi za ustreznejšo pozicijo in večjo valorizacijo potre- bovali produktno ter trženjsko nadgradnjo in pretvorbo v butična do- živetja, ki bi ponudila jasno vrednost in motiv za obisk, tudi za tujega obiskovalca. Kljub edinstveni in zanimivi ponudbi kulturne dediščine v Žirovnici, ki sicer potrebuje vsebinsko nadgradnjo, bo za razvoj turizma kot gos- 110 Sklep: oblikovanje butičnih doživetij 6.10 podarske panoge potrebno aktiviranje prebivalstva in gospodarstva. Glede na neposredno bližino vodilnih alpskih turističnih destinacij (Bled, Kranjska Gora), izjemno kakovost kulturne dediščine in hitro dostopnost destinacije gospodarski deležniki v turizmu ter gostinstvu v občini priložnosti za kakovostno rast ne izkoriščajo v celoti. Pomanj- kanje nastanitvenih zmogljivosti in kakovostne gastronomske ponud- be sta veliki pomanjkljivosti za celostni razvoj turizma. V Žirovnici je treba spodbuditi več močnih turističnih ponudnikov, ki bi bili pospeše- valci razvoja in aktivno prisotni na trgu. Fotografiji 11 in 12 prikazujeta jesenski pogled na Storžič in Jošt spomladi. 111 7 Podpora gostinsko- turističnemu izobraževanju 7 7.1 Vlaganja v človeški kapital na področju turizma 7.1 Brez kakovostnega izobraževanja in vlaganja v človeški kapital si je težko predstavljati konkurenčnost turizma in turistične destinacije (Kaluža in Bojnec, 2016, 2018). Poleg vlaganj v izobraževanje pa je po- membno tudi ustrezno nagrajevanje zaposlenih v turizmu (Gričar idr., 2021; Južnik Rotar idr., 2023). Pri ohranjanju in oživitvi podeželja ima- jo lahko vpliv tudi notranje migracije na podeželje (González-Leonardo idr., 2022). Gorenjska je v tem pogledu med atraktivnejšimi regijami v Sloveniji, tudi zaradi bližine glavnega mesta, kar je pomembno tudi za dnevne turistične tokove, ter bližine gorenjskih turističnih atrakcij. 7.2 Izobraževanje za zaposlovanje v turizmu 7.2 Gorenjska je alpska turistična regija z razgibanim reliefom in ugodnim podnebjem, ki sta dobra naravna dejavnika za razvoj turizma tako v zimski kot tudi poletni sezoni. Gorenjska regija je za obalno-kraško druga najpomembnejša turistična destinacija po turističnih kapacite- tah, prihodih in prenočitvah turistov. Najpomembnejši turistični kraji so Bled, Bohinj in Kranjska Gora. V zadnjih letih so se turistične kapa- citete zmanjšale. Hkrati pa so se povečale kapacitete za zahtevnejšo in kakovostnejšo turistično ponudbo. Povprečno trajanje bivanja turistov na Gorenjskem je relativno kratko in je pod slovenskim povprečjem, z izjemo v zimski turistični sezoni v mesecu januarju. Izkoriščenost turističnih kapacitet je pod slovenskim povprečjem. Pomen kadrovskih resursov Eden od dejavnikov za konkurenčnost turizma je kakovosten kader ali človeški kapital (Bojnec, 2004). V zadnjih letih se je posebej hitro raz- vijalo visokošolsko turistično izobraževanje (Bojnec in Kribel, 2004). Spremenjena demografska struktura prebivalstva pa se vse bolj odraža v povpraševanju po srednješolskem in visokošolskem izobraževanju (Čepar in Bojnec, 2007, 2008a, 2008b, 2009). Srednješolsko in viso- 113 7 Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju košolsko izobraževanje se sooča z novimi izzivi zmanjšanega absolu- tnega ter relativnega povpraševanja in zahtev po vse večji kakovosti. Absolut no število dijakov in študentov se je zmanjševalo zaradi nižje rodnosti v preteklosti. Relativno povpraševanje pa se je močno pove- čalo, saj se delež generacije v osnovni in srednji šoli približuje maksi- malno možni velikosti. Demografske spremembe v strukturi prebivalstva in nove kakovost- ne zahteve v izobraževanju se pojavljajo tudi na področju gostinstva in turizma. Zanimanje za gostinsko-turistično izobraževanje Poudarek analize srednješolskega turističnega izobraževanja za traj- nostni razvoj turizma gorenjske turistične destinacije temelji na Sred- nji gostinski in turistični šoli Radovljica, ki ima več kot štiridesetletno tradicijo na področju izobraževanja za gostinstvo in turizem. V šol- skem letu 1997/98 so se z Bleda preselili v novozgrajen šolski objekt v Radovljici. Razvili so se v regijsko srednjo šolo, ki izobražuje za potre- be gorenjskega ter delno severnoprimorskega gostinstva in turizma. Dijake in odrasle izobražujejo za gostinske poklice: kuhar, natakar, ku- har-natakar, gostinski tehnik, gostinsko-turistični tehnik in turistič- ni tehnik. S kadrom in z materialnimi pogoji pokrivajo potrebe trga dela po kadrih v gostinstvu in turizmu ter predstavljajo predstopnjo za nadaljnje izobraževanje. Ostati želijo ena boljših srednjih gostin- sko-turističnih šol. Največji padec števila dijakov je bil v sredini 90. let prejšnjega stoletja. Nova stavba Srednje gostinske in turistične šole Radovljica je sodobno opremljena, kar je izboljšalo materialne pogo- je za izobraževanje mladine in odraslih ter organizacijo seminarjev in tečajev s področja kuharstva ter strežbe, kar je vplivalo na povečan vpis dijakov. V zadnjih letih pa se je število dijakov ponovno zmanjšalo (Papler, 2020). Povezanost izobraževalne ustanove z okoljem Srednja gostinska in turistična šola Radovljica izkazuje v turistično razvitem okolju Gorenjske že zaradi programov, ki jih ponuja, močno povezanost z okoljem. Vsi dijaki v času izobraževanja opravljajo prak- tično izobraževanje zunaj šole. Intenzivno je sodelovanje z osnovnimi šolami; učenci in njihovi mentorji se pridružijo pri pouku. Tako povečujejo zanimanje za izo- 114 Cilji raziskave in razvoj hipotez 7.3 Slika 7.1 Možnost razvoja turizma z lokalno pridelano hrano (2022) braževanje gostinskih in turističnih poklicev. Sodelujejo tudi na vseh predstavitvah šole po osnovnih šolah. S srednjimi gostinskimi šolami sodelujejo pri pripravi in izvajanju prenovljenih programov. Sodelujejo v projektu mUnUS2, ki se nadalju- je že drugo leto. Sodelovanje z Gospodarsko zbornico Slovenije, še posebej z Združe- njem za gostinstvo in turizem, je že tradicionalno. Učitelji šole so ak- tivni člani sekcij v okviru združenja direktorjev hrane in pijač, vinskih svetovalcev, sekcije kuharjev. V sodelovanju s Centrom za poklicno izobraževanje izvajajo izo- braževanje po prenovljenih programih za poklic kuhar in natakar, za poklice gastronom-hotelir, gastronomski tehnik in gastronomsko-tu- ristični tehnik. Učitelji pomagajo pri pripravi minimalnih standardov po področjih na nacionalni ravni, vključujejo se tudi v pripravo poklic- ne mature in zaključnih izpitov. Z združenji in društvi občine Radovljica so sodelovali pri izvedbi različnih prireditev ter akcij, nekatere prireditve, kot npr. O kresi se dam obesi, ki jih izvajajo na gradu Kamen, so že tradicionalne, na njih pa dijaki sodelujejo z izvedbo gostinske ponudbe za naročnika, Občino Radovljica. 7.3 Cilji raziskave in razvoj hipotez 7.3 Analiziramo srednješolsko izobraževanje na področju gostinstva in tu- rizma na Gorenjskem. Na podlagi podatkov Srednje gostinske in turis- 115 7 Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju tične šole Radovljica smo ugotovili za petino zmanjšano zanimanje za izobraževanje za poklicne profile iz gostinstva in turizma. Pri raziskavi o izobraževanju med udeleženci gostinsko-turističnega izobraževanja v Radovljici smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali motive za odlo- čitev za vpis v gostinsko in turistično šolo ter mnenja dijakov o izobra- ževalnem programu. Za izvedeno prvo anketo o motivih za odločitev za vpis na gostinsko turistično šolo z namenom testiranja definiramo naslednje hipoteze, ki so preverljive v praksi, izražajo pa odnose med spremenljivkami. Empirično bodo testirane z metodami regresijske analize. H1 Varnost zaposlitve je pozitivno povezana z nagnjenostjo k turizmu, zaposlitvijo v turizmu, učnim uspehom in naklonje- nostjo prebivalcev razvoju turizma ter negativno povezana z delom z ljudmi. H2 Zanimivi izobraževalni turistični programi so pozitivno po- vezani z nagnjenostjo, vpisom in naklonjenostjo prebivalcev razvoju turizma ter turističnega izobraževanja in negativno povezani z bližino šole. Za drugo anketo o ocenah turističnega izobraževalnega programa z namenom testiranja definiramo naslednje hipoteze, ki izražajo odnose med spremenljivkami. Empirično bodo testirane z metodami regresij- ske analize. H3 Zadovoljstvo s šolanjem za gostinstvo in turizem je pozitivno povezano z razumljivostjo snovi ter s priporočanjem izobraže- vanja in negativno povezano z možnostjo zaposlitve ter nada- ljevanjem študija. H4 Koristnost strokovno-tehničnih znanj je pozitivno povezano s praktično uporabnostjo, spodbujanjem k razmišljanju in samo- stojnemu delu ter z nadaljevanjem študija. H5 Praktična uporabnost znanj je pozitivno povezana s pridob- ljenimi koristnimi strokovno-tehničnimi znanji, z odnosom predavatelja do udeležencev izobraževalnega programa, razpo- ložljivo ustrezno literaturo in drugimi pripomočki ter s pers- pektivno možnostjo za nadaljnji študij. 116 Dejavniki srednješolskega gostinsko turističnega izobraževanja 7.5 7.4 Metodologija 7.4 Kot metode analize so bile na anketnih podatkih uporabljene opisne statistike z izračunom srednjih vrednosti, korelacijska analiza, regre- sijska analiza in multivariantna faktorska analiza (glej npr., Hair idr., 1995; Norušis, 2002). V raziskavi smo ugotovili medsebojno poveza- nost posameznih dejavnikov in njihov vpliv znotraj ugotovljenih sku- pnih faktorjev. 7.5 Dejavniki srednješolskega gostinsko turističnega izobraževanja 7.5 Med udeleženci gostinsko-turističnega izobraževanja v Radovljici smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali motiv za odločitev za vpis v go- stinsko in turistično šolo ter mnenje o izobraževalnem programu, v katerem se izobražujejo. Med dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica smo izvedli pisno anketo v juniju 2009. Raziskava je še vedno relevantna glede na izobraževalne programe in interese delež- nikov. Preteklo izobraževanje je pomembno z vidika današnje zaposle- nosti v turizmu (danes imamo v turizmu delavce glede na to, kar smo v pretek losti izobraževali). Razdeljeno je bilo 100 anketnih vprašalnikov, vrnjenih jih je bilo 65. Med izpolnjevalci ankete je bilo po spolu 40 % moških in 60 % žensk. Struktura anketirancev glede na starost je bila: do 20 let 76 %, od 21 do 30 let 17 % in od 31 do 40 let 7 %; nihče od anketirancev ni bil starejši od 40 let. Po izobrazbeni strukturi jih je bilo 71 % z osnovno šolo, 23 % s poklicno šolo in 6 % s srednjo šolo. Glede na način izobraževanja je bilo 71 % anketirancev, ki se redno izobražujejo, in 29 % anketirancev, ki se izobražuje ob delu. Opisna statistika Motive za odločitev za vpis v gostinsko-turistični izobraževalni pro- gram smo ugotavljali s povprečnimi vrednostmi odgovorov na 13 vprašanj, ki so bila zastavljena kot trditve zaprtega tipa o motivu za izbiro anketiranca (preglednica 7.1). Anketiranci so izbirali odgovore po Likertovi lestvici z ocenami od 1 (»Ni pomembno«) do 5 (»Zelo po- membno«). Najvišje so ovrednotili postavke veselje do dela z ljudmi, možnost zaposlitve po zaključenem izobraževanju in nagnjenost h go- stinskemu in k turističnemu delu (preglednica 7.1). 46−7.1 117 7 Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju R – rang o o o o o o o o o o o o o est est est est est est est est est est est est est 6. m 3. m 5. m 1. m 7. m 2. m 4. m 8. m 9. m 12. m 11. m 13. m 10. m – l. d. SO 0,97 0,82 1,10 0,95 1,35 0,75 1,14 1,12 1,36 1,36 1,04 1,61 1,45 odk stan it ed. . sr 3,46 3,80 3,52 3,98 3,11 3,97 3,63 2,82 1,63 2,05 1,48 2,22 2,78 – ar aS om a izm izm enl lit azv am lit an jan ju os gr is os em an je iz var ro ap eost r pr dmi ap ost k tur an eh ilo zn ol juen a s o zn jk en ost z jivk v oju tur raz izm ve je s tur ve ce ob e u be o (N = 65) ak st z sp dni vp e uk oč a š nj ač nj an na orlo ja p o z l no m ni u ip ag el ožn ak omak Ozn Zanimiv p N Žel D Po M Var Uč N Pr D BližinN ol . no š ang ič istR – rn, lo o in tur ijo dk em eg iz insk judni o no r elu an ost a tur ičdar u d ev i z ist a is v g raž ost nem ob o tur – stan ič izm a vp ljen ist jskSO oba, em iz en ev z os it be or v oju tur sp čen omedin oč am raz a g et ce azv dl gr lju ej u in k tur an ob izm ro j in u ak re z pr v rna sr a o em ceič an e iz o z aj g il s a v, zn iv z alet dmi alni p aln , s še o s tur ot insk eh ju ve p biv ev vi zn m ve em bitm M sp e ost it lit jam re or lit ol raž a z l os a u – ar os ilo star var .1 dob el je f ob ap eg ja š oli nis ost p ri ap očaS o d an a 7 ost h g čn ra e i š or e uk en o p jk en st z vk ost z ug a k nja je d rip a s nj an lo dnic ja p el no adi u sta m ožn le ag a dr a p om akEnd Po Zanimiv iz N Žel Ves Po M Var Zar N N D Bližin N egg . Pr Št 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13LE 118 Dejavniki srednješolskega gostinsko turističnega izobraževanja 7.5 Preglednica 7.2 Regresijska analiza varnosti zaposlitve Spremenljivke Varnost zaposlitve 1 Varnost zaposlitve 2 Vrednost t-statistika Sig. Vrednost t-statistika Sig. (B) (B) Konstanta −1,576 2,022 0,000 −1,218 −2,294 0,000 Nagnjenost za turizem 0,198 2,022 0,000 0,277 2,808 0,000 Delo z ljudmi −0,253 2,808 0,000 Možnost zaposlitev 0,690 6,799 0,000 0,759 7,650 0,000 Učni uspeh 0,144 1,777 0,000 0,161 2,086 0,000 Naklonjenost razvoju 0,470 6,637 0,000 0,481 7,164 0,000 AdjR2 0,610 0,650 F 25,989 24,753 Regresijska analiza Z multiplo regresijsko analizo ugotavljamo obliko povezanosti in statis tično značilnost povezanosti med odvisno spremenljivko ter po- sameznimi pojasnjevalnimi spremenljivkami. Rezultati regresijske analize so s testiranjem pokazali potrditev hi- potez H1 in H2. Testiranje hipoteze H1 Potrjena je bila hipoteza H1, da je varnost zaposlitve, saj gre za go- renjsko turistično regijo, pozitivno in statistično značilno povezana z možnostjo zaposlitve po zaključenem izobraževanju in z naklonjenostjo prebivalcev razvoju turizma (preglednica 7.2). Veselje do dela z ljudmi se je pokazalo v negativni povezanosti z varnostjo zaposlitve. Regresij- ska koeficienta za nagnjenost h gostinskemu in k turističnemu delu ter učni uspeh kažeta pozitivno povezavo z varnostjo zaposlitve pri nekoli- ko nižji stopnji statistične značilnosti regresijskega parametra. 47−7.2 Testiranje hipoteze H2 Potrjena je bila hipoteza H2, da je zanimiv izobraževalni program v po- zitivni povezanosti z nagnjenostjo h gostinskemu in k turističnemu delu, naknadnim vpisom, ker anketiranec na drugi šoli ni bil sprejet, in naklonjenostjo prebivalcev razvoju turizma (preglednica 7.3). To so dejavniki, ki pozitivno vplivajo na vpis v izobraževalne programe na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica. Zanimiv izobraževalni program pa je v negativni povezanosti z bližino šole kraju bivanja, kar kaže na lokalno pogojenost vpisa in pomen bližine šole. S povečeva- 48−7,3 njem fizične razdalje do šole se vpis zmanjšuje. 119 7 Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju Preglednica 7.3 Regresijska analiza zanimivega izobraževalnega programa Spremenljivke Zanimiv izobraževalni Zanimiv izobraževalni program 1 program 2 Vrednost t-statistika Sig. Vrednost t-statistika Sig. (B) (B) Konstanta 1,587 2,765 0,000 1,702 2,889 0,000 Nagnjenost k 0,386 3,239 0,000 0,423 3,484 0,000 turizmu Naknadni vpis 0,209 2,202 0,000 Bližina šole −0,217 −2,468 0,000 −0,161 −1,852 0,000 Naklonjenost razvoju 0,198 2,252 0,000 0,182 2,049 0,000 AdjR2 0,271 0,225 F 6,960 7,209 Korelacijska analiza Korelacijska matrika je pokazala, da je parcialna korelacijska pove- zanost med ocenami posameznih analiziranih spremenljivk relativ- no zmerna. Največja korelacijska povezanost je bila ugotovljena med spremenljivkama možnost zaposlitve po zaključenem izobraževanju in varnost zaposlitve, saj gre za gorenjsko turistično regijo. Pearsonov parci- alni koeficient korelacije znaša 0,528 in je edini večji od 0,5. Nižje vrednosti imajo Pearsonovi parcialni koeficienti pri naslednjih korelacijah: naklonjenost razvoju in varnost zaposlitve (0,459), zanimiv program in nagnjenost za turistično delo (0,421), delo z ljudmi in nagnje- nost k turizmu (0,368), priporočilo znancev in bližina šole (0,363), želja po znanju in delo z ljudmi (0,359), želja po znanju in delo z ljudmi (0,344), nagnjenost k turizmu in varnost zaposlitve (0,342), delo z ljudmi in mož- nost zaposlitve (0,314) ter priporočilo znancev in naknadni vpis (0,312). Faktorska analiza V nadaljevanju uporabimo multivariantno faktorsko analizo. Faktor- ski model s 13 vključenimi spremenljivkami ocenimo v dveh korakih: najprej ocenimo deleže pojasnjene variance preučevanih spremenljivk s skupnimi faktorji (komunalitetami) z metodo glavnih osi in z meto- do največjega verjetja. V drugem koraku ocenimo še faktorske uteži s poševno in pravokotno rotacijo. Grafični pripomoček za oceno smisel- nega števila faktorjev je potrdil, da se krivulja lomi med drugim in tret- jim faktorjem. V nadaljevanju prikazujemo rezultate z dvema skupni- ma faktorjema (preglednica 7.4). Cronbachova alfa potrjuje stopnjo 120 Dejavniki srednješolskega gostinsko turističnega izobraževanja 7.5 a) a - a r 2 d o ai to ix) ja rsk ijo – ac atr eg 0,396 0,635 0,407 0,671 0,190 0,392 0,197 0,216 0,084 0,094 0,016 jsk ci to ac M −0,233 −0,083 čj ci ak d F ax s K ota ve te aliz a f ota aj im a r m ota jsk ar 1 a n or ci a z r otn a (R od tj o V ok ota ik 0,134 0,222 0,225 0,316 0,460 0,980 0,232 0,087 0,239 0,209 0,0020,485 je et vo n od R av −0,049 je atr M ver et pr m m ser a - 2 ik ix) em a o ai ijo ja rj atr atr eg jsk ac 0,412 0,663 0,439 0,654 0,239 0,463 0,356 0,252 0,098 0,132 0,051 ci to −0,229−0,001 čj ci e M ak aliz ve ota na m ota a f aj m tur blimin s K or na r tur uc 1 a n a z r nim ev uk tr od tj o O vo n (S oš je Str 0,202 0,332 0,294 0,072 0,345 0,522 0,999 0,267 0,101 0,252 0,2080,462 et od je −0,040 emb ijah. M – p ver et serac om mter-a 2 a p ik ix) a o ai ijo c em ja atr atr eg jsk ac 0,388 0,622 0,383 0,711 0,138 0,323 0,019 0,182 0,072 0,053 cija v 3 i −0,023 −0,244 −0,179 čj cici n M ve aliz ota na m ota erota od z dv aj m blimin s K tur et or na r att 1 a n d R a z r ev uk (P od tj o O vo n je oš Str 0,071 0,121 0,164 0,298 0,413 0,993 0,205 0,077 0,234 0,216 0,043 0,523 et od je −0,169ijah. M ver et – pac venih m ser it mter oč-2 b eži ix) a več tj atr aj e ut 0,361 0,579 0,355 0,667 0,123 0,294 0,166 0,065 0,045ja v 4 i je −0,001 −0,025 −0,228 −0,177ci čnih izl sk r M a n er or 1 toota azli od kt ga v ac et je Fa (F 0,459 c R 0,209 0,343 0,301 0,085 0,348 0,528 0,999 0,270 0,102 0,253 0,208 ih r M −0,044ij. ir 2ac eži ix) a štter vnih ik atr 0,156 0,060 0,057 0,368 0,483 0,221 0,698 0,091 la e ut a −0,188 −0,234 −0,087 −0,304 −0,145 atr sknih i r M a g osi 1 or toeb od kt o (m ac etotr 0,395 0,582 0,429 0,414 0,437 0,503 0,719 0,332 0,263 0,353 0,252 0,260 ol Fa (F M −0,042 5 p b is v šij. ac a vpter i z a om iv izm ot izmnih i Meb u be v oju turotr raz .4 izm ve je s tur ve ce ob e lit azv4 p am lit an jan a 7 ju os is a 1 gr os jivk an je iz var ro ap e ost r dmi apE ost k tur an eh ilo zn ol dnic enl ju en o zn jk e uk en ost z st z sp dni vp oč le a š nj ačmb nj an na or lo ja p o z l no eg rem m ag el ožn ni u ip ak om akpO Pr Sp Zanimiv p N Žel D Po M Var Uč N Pr D Bližin NO 121 7 Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju zanesljivosti merjenja: za prvi skupni faktor je Cronbachova ά 0,600, za drugega pa 0,617. Pri metodi glavnih osi (angl. principal axis factoring) je prvi skupni faktor, povezan z razlogom za odločitev za turistični izobraževalni program, pri čemer imajo največje uteži spremenljivke: varnost zapo- slitve, nagnjenost k turizmu, možnost zaposlitve v turizmu, pomanjkanje izobrazbe, želja po znanju, delo z ljudmi in zanimivi turistični izobraževal- ni programi. Drugi skupni faktor je povezan s prednostmi turističnega okolja in ima težo v spremenljivkah bližina šole, priporočilo znancev in 49−7,4 naknadni vpis. Pri metodi največjega verjetja (angl. maximum likelihood) brez rota- cije faktorjev ugotovimo, da imajo znotraj prvega skupnega faktorja, razlogi za odločitev za turistični izobraževalni program, največje uteži spremenljivke varnost zaposlitve, možnosti zaposlitev v turizmu, naklo- njenost prebivalcev razvoju turizma v destinaciji in pomanjkanje formalne izobrazbe. Drugi skupni faktor je povezan s prednostmi turističnega okolja in ima največjo težo v spremenljivkah delo z ljudmi, nagnjenost k turizmu in želja po znanju. Metoda največjega verjetja s poševno rotacijo faktorjev Oblimin bolj izkristalizira vpliv posameznih faktorjev. Struktura ocenjenega modela je podobna. Komunalitete se ob rotacijah bistveno ne spremi- njajo, kar kaže na to, da so ocene stabilne in da sta posamezna skupna faktorja neodvisna. Korelacijski koeficienti (angl. structure matrix) pri prvem skupnem faktorju imajo med razlogi za odločitev za turistični izobraževalni program največjo utež v spremenljivkah varnost zaposli- tve, možnost zaposlitve v turizmu, naklonjenost prebivalcev razvoju turiz- ma in pomanjkanje formalne izobrazbe. Pri drugem skupnem faktorju, prednosti turističnega okolja, je največja statistična značilnost v spre- menljivkah nagnjenost k turizmu, delo z ljudmi, možnosti zaposlitve v tu- rizmu, želja po znanju in zanimiv izobraževalni program. Metoda največjega verjetja s pravokotno rotacijo faktorjev Varimax je ob enakem modelu in komunalitetah pokazala majhno razliko, kot pri poševni rotaciji. Korelacijski koeficienti pri pravokotni rotaciji (angl. rotated factor matrix) pri prvem skupnem faktorju imajo med razlogi za odločitev za turistični izobraževalni program največjo utež v spremenljivkah varnost zaposlitve, naklonjenost prebivalcev razvoju tu- rizma, možnosti zaposlitve v turizmu in pomanjkanje formalne izobrazbe. Pri drugem skupnem faktorju, prednosti turističnega okolja, je teža v 122 Dejavniki srednješolskega gostinsko turističnega izobraževanja 7.5 R – ang est est est est est est est est est est est R o o o o o o o o o o o 5. m 9. m 6. m 3. m 7. m 4. m 2. m 1. m 8. m 10. m 11. m d. stan odklon 1,22 0,80 0,79 1,49 1,23 1,08 1,15 1,07 0,88 0,94 1,47 SO – tm. ed. 3,54 3,17 3,51 3,72 3,15 3,12 3,40 3,66 3,74 3,80 3,32 ri sr S – A A ja an enl ov j i di om lit ob ab tel oj an or va rip os og em je štu vo s š je je iz ap ost sn jivk i oč ja an ja nos ve raž ol e ki jem t ev pr up da i p a, p re an an ljst jiv ost zn sk van a s čna ujoč vo or ost z je atur ak ti os p uml istn alor do ak odb az or ter ost ožnip ad Ozn Za R K Pr Odn Sp Li Pr M NPr . ang u (N = 65) o. ila a. elu. n, R – r j.lo di u ddk am ki ist gr em oč jiv or ji štu rodni o am ojn om jn o k gr uml v p aldar od ost rip ro az ce ad i p jem. am ri. a r en jen. a n ug ob tel em p ež ol an ja mi b jaO – stan del o d aln ov od ost z ri an ju in s ksi. a in dr ev ada, S o u je s ra ožn ljan a zn jim p raž a in p an atur voedin jem z čn os d ev . ob ra m dn ter an azmiš ra jam v p raž ob al s olna sr animiv tehni bl a li ob oč er o ob ja o iz e dič ra e z e d oret no-ob en ajo k r ezn a iz po ju j em s š ih j ov uj rip str ve j i z diitm Mn et i p o s ok ja u ajo d db oj lit e u dm an po og os o j je b .5 danS – ar re a str ji im ap em štu le ja s ag anA a 7 a zn el ol i in p ev i g ri p ljen at an čan čn ve or ost za ot ob ti av av azp on raž dnic it el ov p id ak ed ed ost le a r ožn obEnd Trd V c Sn Pr Pr Pr Pr N Pr M Po k Iz egg . Pr Št 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11LE 123 7 Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju spremenljivkah delo z ljudmi, nagnjenost za turizem, želja po znanju in zanimiv izobraževalni program (preglednica 7.4). 7.6 Mnenja o izobraževalnem programu 7.6 Opisna statistika Od udeležencev izobraževanja smo želeli izvedeti mnenja o izobraže- valnem programu na način, da so podali odgovor na 13 postavljenih trditev zaprtega tipa v obliki Likertove lestvice z ocenami od 1 (»Ni pomembno«) do 5 (»Zelo pomembno«). Aritmetične sredine odgovo- rov na zastavljene trditve so prikazane v preglednici 7.5. Najpogosteje so podana mnenja, da po končanem študiju obstaja dobra možnost za nadaljevanje študija, da obstaja dobra možnost za zaposlitev ter da so znanja praktično uporabna v praksi. Visoko so ovrednoteni tudi pros- torski pogoji in pogoji za izobraževanje ter splošno zadovoljstvo dija- 50−7.5 kov s šolanjem. Korelacijska analiza Korelacijska matrika je pokazala, da je parcialna korelacijska poveza- nost med ocenami posameznih analiziranih spremenljivk relativno močna, saj je precejšnje število Pearsonovih parcialnih koeficientov korelacije nad 0,5. Največja korelacijska povezanost je bila ugotovljena med spre- menljivkami razumljivost snovi in odnos predavateljev (0,731), odnos predavateljev in spodbujanje predavateljev (0,690), odnos predavateljev in priporočilo izobraževanja (0,672), razumljivost snovi in zadovoljstvo (0,666), priporočilo izobraževanja in nadaljevanje študija (0,665), ra- zumljivost snovi in spodbujanje predavateljev (0,634), odnos predavate- ljev in prostorski pogoji (0,619), literatura in pripomočki in spodbujanje predavateljev (0,615), zadovoljstvo in priporočilo izobraževanja (0,614), prostorski pogoji in priporočilo izobraževanja (0,611), koristnost znanj in spodbujanje predavateljev (0,610), razumljivost snovi in prostorski pogoji (0,603). Regresijska analiza Z multiplo regresijsko analizo ugotavljamo obliko povezanosti in statistično značilnost povezanosti med odvisno spremenljivko ter posamez nimi pojasnjevalnimi spremenljivkami. Rezultati regresijske analize so s testiranjem pokazali potrditev hipotez H3, H4 in H5. 124 Mnenja o izobraževalnem programu 7.6 Preglednica 7.6 Regresijska analiza zadovoljstva s šolanjem za gostinstvo in turizem Spremenljivke Zanimiv izobraževalni program Zanimiv izobraževalni program 1 2 Vrednost t-statistika Sig. Vrednost t-statistika Sig. (B) (B) Konstanta 1,262 2,786 0,000 1,855 3,505 0,000 Razumljivost snovi 0,582 4,466 0,000 0,548 4,279 0,000 Možnost zaposlitve −0,247 2,102 0,000 −0,248 −2,171 0,000 Priporočila izobra- 0,408 3,839 0,000 0,562 4,378 0,000 ževanja Nadaljevanje študija - - - −0,261 −2,034 0,000 AdjR2 0,531 0,554 F 25,143 20,862 Preglednica 7.7 Regresijska analiza koristnosti strokovno-tehničnih znanj Koristnost strokovno-tehničnih znanj Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 0,979 2,611 0,000 Praktična uporabnost 0,247 3,277 0,000 Spodbujanje k razmišljanju in samostojnemu 0,298 3,093 0,000 delu Literatura, pripomočki 0,185 1,971 0,005 AdjR2 0,476 F 20,345 Testiranje hipoteze H3 Potrjena je bila hipoteza H3, da je zadovoljstvo s šolanjem za gostin- stvo in turizem pozitivno ter statistično značilno povezano z razum- ljivostjo snovi in s priporočanjem izobraževanja (preglednica 7.6). Možnost zaposlitve in nadaljevanje študija sta se pokazala v negativni povezanosti z zadovoljstvom s šolanjem za gostinstvo in turizem, kar kaže na poslabšane razmere za zaposlitvene možnosti v turizmu v re- giji in interes za nadaljevanje študija. 51−7.6 Testiranje hipoteze H4 Potrjena je bila hipoteza H4, da je koristnost strokovno-tehničnih znanj v pozitivni in statistično značilni povezanosti s praktično upo- rabnostjo ter spodbujanjem k razmišljanju in samostojnem delu ter 52−7,7 nadaljevanju študija (preglednica 7.7). 125 7 Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju Preglednica 7.8 Regresijska analiza praktične uporabnosti znanj in spodbujanja k razmišljanju ter samostojnemu delu Spremenljivke Praktična uporabnost znanj in Praktična uporabnost znanj in spodbujanje k razmišljanju ter spodbujanje k razmišljanju ter samostojnemu delu 1 samostojnemu delu 2 Vrednost t-statistika Sig. Vrednost t-statistika Sig. (B) (B) Konstanta 0,379 0,784 0,000 −0,152 −0,404 0,000 Koristnost znanj 0,314 1,883 0,004 - - - Odnos predavatelja 0,320 2,375 0,000 0,435 5,024 0,000 Literatura, pripo- 0,363 2,862 0,000 0,317 3,561 0,000 močki Nadaljevanje študija - - - 0,217 2,356 0,000 AdjR2 0,456 0,599 F 18,847 32,828 Testiranje hipoteze H5 Potrjena je bila hipoteza H5, da je praktična uporabnost znanj v po- zitivni povezanosti s pridobljenimi koristnimi strokovno-tehničnimi znanj, z odnosom predavatelja do udeležencev izobraževalnega pro- grama ter razpoložljivostjo ustrezne literature in drugih pripomočkov (preglednica 7.8). Spodbujanje k razmišljanju in samostojnemu delu je v pozitivni povezanosti z odnosom predavatelja do udeležencev izobraževalnega programa, razpoložljivo ustrezno literaturo in drugih pripomočkov ter 53−7.8 nadaljevanjem študija. Faktorska analiza Z multivariatno faktorsko analizo ocenimo faktorski model v dveh ko- rakih: najprej ocenimo deleže pojasnjene variance preučevanih spre- menljivk s skupnimi faktorji (komunalitetami) z metodo glavnih osi in z metodo največjega verjetja. V drugem koraku ocenimo še faktorske uteži s poševno in s pravokotno rotacijo. Grafični pripomoček za oceno smiselnega števila faktorjev je pokazal, da se krivulja lomi pri drugem faktorju. Faktorski model smo ocenili z dvema skupnima faktorje- ma (preglednica 7.9). Cronbachova alfa potrjuje stopnjo zanesljivosti merjenja: za prvi skupni faktor je Cronbachova ά 0,903 in za drugega 0,846. Oceno deleža variance preučevanih spremenljivk pojasnimo s skupnima faktorjema (komunalitetama) z metodo glavnih osi ali z me- todo največjega verjetja. Celotna pojasnjena varianca za celotni vzorec 126 Mnenja o izobraževalnem programu 7.6 hkrati pokaže deleže vseh 13 opazovanih spremenljivk ter statistično najznačilnejših spremenljivk znotraj posameznega skupnega faktorja. Z dvema skupnima faktorjema smo pojasnili 63,9 % variance: s prvim skupnim faktorjem 53,9 % in z drugim skupnim faktorjem dodatnih 9,7 % variance. Pri metodi glavnih osi je prvi skupni faktor povezan s kakovostjo izobraževalnega procesa, pri čemer imajo analizirane spremenljivke relativno visoke uteži. Drugi skupni faktor je povezan z zadovoljstvom z izobraževanjem in ima težo v spremenljivki zadovoljstvo s šolanjem. Pri metodi največjega verjetja brez rotacije faktorjev izhaja, da ima- jo znotraj prvega skupnega faktorja kakovost izobraževalnega procesa vključene spremenljivke statistično značilne uteži. Drugi skupni faktor je povezan z zadovoljstvom z izobraževanjem in ima težo v spremen- ljivkah snov pri predmetih je zanimiva in podana razumljivo, pridobljena strokovno-tehnična znanja mi bodo koristila, praktična znanja uporabljam v praksi, predavatelji imajo dober odnos do udeležencev programa, predava- nja spodbujajo k razmišljanju in samostojnemu delu, na razpolago je ustre- zna literatura in drugi pripomočki ter prostori in pogoji za izobraževanje so dobri. Metoda največjega verjetja s poševno rotacijsko metodo Oblimin s Kaiserjevo normalizacijo bolj izkristalizira vpliv posameznih faktor- jev. Struktura modela je nespremenjena in komunalitete se ob rota- cijah bist veno ne spreminjajo, kar kaže na to, da so ocene stabilne in da sta posamezna skupna faktorja med seboj neodvisna. Korelacijski koeficienti v prvem skupnem faktorju kakovosti izobraževalnega pro- cesa so ohranili statistično značilnost pri posameznih spremenljivkah. Pri drugem skupnem faktorju, ki je povezan z zadovoljstvom izobra- ževanja, pa se statistična značilnost uteži posameznih spremenljivk poveča. Metoda največjega verjetja s pravokotno rotacijsko metodo Vari- max s Kaiserjevo normalizacijo pokaže majhno razliko v primerjavi s poševno rotacijo. Korelacijski koeficienti pri pravokotni rotaciji imajo pri prvem skupnem faktorju, kakovost izobraževalnega procesa, naj- večjo utež v spremenljivkah predavanja spodbujajo k razmišljanju in sa- mostojnemu delu, snov pri predmetih je zsanimiva in podana razumljivo, na razpolago je ustrezna literatura in drugi pripomočki, praktična znanja uporabljam v praksi, predavatelji imajo dober odnos do udeležencev progra- ma, pridobljena strokovno-tehnična znanja mi bodo koristila ter prostori in pogoji za izobraževanje so dobri. Pri drugem skupnem faktorju, za- 127 7 Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju a) a - a d 2 ix) o ai d te ijo – ja rsk eg jsk ci atr 0,527 0,394 0,336 0,205 0,494 0,398 0,181 0,442 0,453 0,632 0,954 ac to ota čj ci ax s K ota ak ve aliz ota a (R or M aj im a f m a r em ik ct 1 ar rj a n or jsk a z r otn Fa to ci atr od tj o V ok m 0,373 0,694 0,650 0,685 0,674 0,698 0,693 0,636 0,272 0,2090,298 ak je et vo n od ota av je R a f M ver et pr m ser-a nim 2 ai a o ijo ik ix) ja ac emb eg jsk ci atr atr 0,545 0,792 0,729 0,712 0,811 0,798 0,710 0,757 0,424 0,4330,638 čj ci om aliz ve ota e M aj ota m na m a p tur blimin s K or na r 1 a n tur uc em a z r ev od tj o O uk tr vo n oš 0,621 0,604 0,533 0,422 0,691 0,609 0,403 0,629 0,518 0,6660,999 je et (S od je Str M – p ver et ijah. od z dv ser mac et-a 2 ix) a o ai ijo c ikter ja eg jsk ac ci atr atr 0,235 0,702 0,672 0,776 0,631 0,705 0,797 0,607 0,142 čj ci −0,020 −0,051 venih m ve aliz ota n Mja v 3 i it ota aj m na m erci oč blimin s K or 1 na r a n tur a z r attota ev tj od o O uk (P vo n 0,464 0,135 0,085 0,269 0,138 0,224 0,424 0,679 je oš d R et od −0,096 −0,129 10,033 je Str čnih izl M ver et – p serijah. m azli 2ac eži ix) a ih rter ir eg atr 0,195 0,542 0,518 0,591 0,492 0,545 0,606 0,473 0,122 0,007 e ut čj −0,005 b a št sk ve r M jaja v 4 i ik aj or to etci kt 1 rj ac atr a n ve Fa (Fota od 0,615 0,586 0,517 0,403 0,675 0,591 0,383 0,614 0,514 0,666 0,999 u (m et c Rij. M amac gr 2ter ro a eži ix) si atr 0,218 0,202 0,077 0,316 0,124 0,159 0,103 e ut −0,667 −0,198 −0,113 −0,139nih i em p sk r Meb vnih o aln or to laotr ev kt 1 ac a g Fa (F5 p raž b od 0,645 0,796 0,722 0,660 0,821 0,802 0,652 0,789 0,489 0,541 0,790 obij. etac Mter ja o iz je en annih i jem t ki Mn eveb i oč ja an ja nos ve ol ov j i di ražotr om .9 ab tel lit oj an ob e or va rip os a 7 og je štu vo s š ost sn da je ap a 33 p jivk up i p a, p re an am izE ljst jiv ost zn dnic sk van enl čna uj oč le vo or ost z je ti os p aturmb uml istn al or eg rem do ak odb az or ter ost ožn ip adpO Pr Sp Za R K Pr Odn Sp Li Pr M N PrO 128 Sklep: vlaganja v kakovostnejše izobraževanje 7.7 Slika 7.2 Kulturna sakralna in čebelarska tradicija (2016) dovoljstvo z izobraževanjem, je teža v spremenljivkah izobraževanje bi priporočal svojim prijateljem, po končanem študiju je dobra možnost za na- daljnji študij, v celoti gledano sem s šolanjem zadovoljen, predavatelji imajo dober odnos do udeležencev programa in možnost zaposlitve po končanem šolanju je dobra (preglednica 7.9). Prvi skupni faktor, kakovost izobraževalnega procesa, in drugi skup- ni faktor, zadovoljstvo z izobraževanjem, sta bila izbrana na podlagi metode največjega verjetja s pravokotno rotacijo Varimax s Kaiserjevo normalizacijo. 54−7,9 7.7 Sklep: vlaganja v kakovostnejše izobraževanje in v rast človeškega kapitala7.7 Kakovostnejši in konkurenčnejši razvoj turistične ponudbe ter trajno- stni razvoj turistične destinacije zahtevata vlaganja v kakovostnejše izobraževanje in v rast človeškega kapitala. Pri tem je bil v Sloveniji in na Gorenjskem dosežen določen napredek. Opažajo pa se nihanja v srednješolskem gostinsko-turističnem izobraževanju, ki so povezana s povečano konkurenco med šolami zaradi vpisa dijakov. Demograf- ske spremembe z nizko rodnostjo v preteklosti se odražajo v absolut- nem številu generacije, ki se pojavlja v izobraževalnem procesu. Do 129 7 Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju pomembnih sprememb je prišlo tudi v izobraževanju in pri zahtevah na trgu dela, kar se posledično odraža pri vpisih v srednješolske in vi- sokošolsko izobraževanje. Faktorska analiza je potrdila dejavnike, ki vplivajo na odločitve za turistične izobraževalne programe, ki so povezani s prednostmi turis- tičnega okolja. Med dejavniki za odločitev za turistični izobraževalni program so se potrdili varnost zaposlitve znotraj turistične destina- cije, naklonjenost prebivalcev razvoju turizma, možnosti zaposlitve v turizmu v destinaciji in pomanjkanje formalne izobrazbe. Med pred- nostmi turističnega okolja so pomembni dejavniki, ki so povezani z možnostmi za delo z ljudmi, nagnjenostjo k turizmu, željo po prido- bitvi znanj in usposobljenosti za turizem ter zanimivim turističnim izobraževalnim programom. Glede izobraževalnega programa so se potrdila mnenja o kako- vosti izobraževalnega procesa in zadovoljstva z izobraževanjem. Pri kakovosti izobraževalnega procesa so anketirani dijaki izpostavili po- membnost kakovosti predavanj, razumljivost snovi, razpoložljivost literature in pripomočkov, praktično uporabnost znanj za zaposlitev, dober odnos predavateljev, koristnost znanj v praksi za zaposlitev in za samostojne podjetniške aktivnosti v gostinstvu in turizmu ter rela- tivno dobre prostorske pogoje. Glede zadovoljstva z izobraževanjem so se pokazali za značilne možnost nadaljevanja šolanja, možnosti za za- poslovanje ter dober odnos predavateljev, kar je pomembno za sploš- no zadovoljstvo s šolanjem in za nadaljnja priporočila izobraževanja prijateljem. Fotografiji 13 in 14 prikazujeta možnosti razvoja turizma v povezavi z lokalno pridelano hrano (zelenjava v Strahinju) in s kulturno, sakral- no ter čebelarsko tradicijo. 130 8 Zaključek 8 Znanstvena monografija obravnava različne potenciale za trajnostni razvoj v gorenjski turistični destinaciji s številnimi naravnimi lepota- mi, z bogato kulturno dediščino in s kulturnozgodovinskimi spome- niki ter z relativno dobro izgrajeno sekundarno turistično ponudbo. Lokacija prav tako lahko prinaša prednosti za trajnostni turistični raz- voj, saj je cestno, železniško in letalsko med bolje povezanimi regijami v Sloveniji. Pretežni del slovenskih Alp je na Gorenjskem, ki je bila tradicionalno prepoznavna kot alpska turistična destinacija, saj v njej obratuje več gorskih turističnih obratov, kot so smučišča na Krvavcu, Voglu, Komni, potekata pa tudi tekmovanje za svetovni smučarski pokal v mednarod- no prepoznavni Kranjski gori ter tekmovanje iz smučarskih skokov v Planici. Nadalje sta za turizem pomembna Triglavski narodni park in Pokljuka z biatlonskim središčem na Rudnem polju. Med svetovno znanimi kraji je Bled z Blejskim jezerom in Blejskim otokom, gradom in različnimi turističnimi nastanitvenimi ter drugimi obrati, ki so po- membni v ponudbi kongresnega in drugega turizma. Za kongresni tu- rizem je pomemben tudi kraj Predoslje z okolico, poznan po Javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije (JgZ Brdo pri Kranju). S tem pa se prelepe naravne lepote ne končajo, saj lahko naštejemo še veliko zanimivih krajevnih turističnih destinacij, kot sta npr. Bohinj in Jezersko. Naravne lepote pa niso edine priložnosti, ki lahko privabljajo doma- če in tuje turiste. Gorenjska je prepoznavna tudi po bogati kulturni dediščini podeželskih mest in vasi ter gastronomski ponudbi, kar daje edinstvene možnosti za trajnostni gospodarski razvoj alpske gorenjske turistične destinacije. Znanstvena monografija se osredotoča na eko- nomsko analizo turističnega poslovanja v regiji v obdobju do gospo- darske krize in posebej na vpliv gospodarske krize na povpraševanje v turistični destinaciji. Kriza, povezana s covidom-19, je močno prizade- la turistične trge, zlasti prihode in nočitve tujih gostov. 131 8 Zaključek Slika 8.1 Mestni trg v Škofji Loki (2019) Za trajnostni razvoj turistične destinacije so pomembni še drugi de- javniki primarne in sekundarne, izgrajene lokalne turistične ponudbe, ki ne samo da ohranjajo trajnostnost turistične dejavnosti, ampak tu- ristično destinacijo čim bolj približajo zahtevam in željam turističnega povpraševanja ter pričakovanega in dejanskega zadovoljstva v turistič- ni destinaciji. Pri tem so posebej pomembni podjetniške priložnosti za sooblikovanje turistične ponudbe na podeželju, spodbujanje naravne in kulturne dediščine za razvoj trajnostnega turizma ter podporno okolje za gostinsko-turistično izobraževanje. Znanstvena monografija je podprta s številnimi empiričnimi podat- ki in rezultati analiz z uporabo različnih statističnih metod. Rezultati so potrdili povezanost turistične ponudbe s privlačnostjo turistične destinacije, kulturno dediščino, z naravnimi lepotami in danostmi ter s cenovno konkurenčnostjo turistične destinacije s prenočitvenimi kapacitetami. Za turistično povpraševanje so pomembni prijazen od- nos turističnih delavcev in domačinov v turistični destinaciji, urejena splošna in sekundarna turistična infrastruktura, organizacija kultur- nih dogodkov ter razvejane doživljajske prereditve za turiste, ki dajejo privlačnost turistični destinaciji. 132 Zaključek 8 Slika 8.2 Kranj, upravno in gospodarsko središče Gorenjske (2000) Za uspešen razvoj turistične destinacije je potreben ustrezno izo- bražen, usposobljen in motiviran kader na različnih stopnjah izobra- ževanježa. Kot kaže naša študija primera srednjega gostinskega in tu- rističnega izobraževanja, je pomembno, da je le-to vpeto v sodelovanje z lokalnim okoljem. Kriza, povezana s covidom-19, je močno prizadela trg dela v gostinstvu in turizmu zaradi zaprtja številnih turističnih obratov. Zato se je zanimanje za tovrstno izobraževanje zmanjšalo, kar se kaže in se bo vsaj kratkoročno pokazalo tudi v pomanjkanju ustrez- nega kadra na trgu dela v turizmu. Za trajnostni razvoj turistične destinacije je pomemben razvoj raz- ličnih vrst turistične ponudbe, ki privablja turiste in jim prinaša za- dovoljstvo ter nepozabna doživetja. Pri tem se ohranja trajnostnost v ravnovesju med ekonomskimi, socialnimi, okoljskimi, kulturnimi in drugimi vidiki podeželskega okolja, ki je tudi prisotno v turistič- nih destinacijah na Gorenjskem. Čeprav je lahko destinacija določeni strukturi turistov poznana, je pomembna tudi promocija njenih speci- fičnosti za domače in tuje turiste, ki iščejo doživetja zelenega in narav- nega ter alpskega okolja z vsemi drugimi primarnimi in sekundarnimi dejavnike turistične ponudbe. 133 8 Zaključek Čeprav znanstvena monografija predstavlja zaključeno raziskavo z bogatim prikazom rezultatov in njihovo pojasnitvijo, je hkrati lahko pomembna kot spodbuda in motiv za nadaljnje raziskovalne ter izo- braževalne namene na področju razvoja alpske turistične destinacije s smernicami razvoja turizma, razvoja kmetijske in regionalne politike ter razvoja na podeželju. 134 Literatura Aigbedo, H. (2021). Impact of COVID-19 on the hospitality industry: A supply chain resilience perspective. International Journal of Hospitality Manage-ment, 98(3), 103012. Akgün, A. A., Baycan, T., in Nijkamp, P. (2015). Rethinking on sustainable ru- ral development. European Planning Studies, 23(4), 678–692. Altshuler, A., in Schmidt, J. (2021). Why does resilience matter? Global impli- cations for the tourism industry in the context of COVID-19. Worldwide Hospitality and Tourism Themes, 13(3), 431–436. Amaral, P. C. F., in Da Rocha, A. (2022). Building resilience during the covid-19 pandemic: The journey of a small entrepreneurial family firm in Brazil. Journal of Family Business Management, 13(1), 210–225. Boes, K., Buhalis, D., in Inversini, A. (2016). Smart tourism destinations: Eco- systems for tourism destination competitiveness. International Journal of Tourism Cities, 2(2), 108–124 Bojnec, Š. (2004). Human capital in Slovenian hotels and restaurants. V M. Ambrož (ur.), Strateška partnerstva za razvoj turističnih destinacij: Med-narodna konferenca Encuentros: 1. Dnevi Turistice: Portorož, 18. in 19. marec 2004; zbornik prispevkov. Turistica, Visoka šola za turizem. Bojnec, Š. (2010). Rural tourism, rural economy diversification, and sustaina- ble development. Academica Turistica, 3(1/2), 7–15. Bojnec, Š., in Kribel, Z. (2004). Tourism education in Slovenia and the princi- ples of the Bologna Convention. Hotel-link, 2(4), 213–223. Bojnec, Š., in Papler, D. (2009). Tourism demand, green energy supply and sustainable development. Academica Turistica, 2(1/2), 11–16. Bojnec, Š., in Papler, P. (2010). Satisfaction with catering tourism education. V T. Jere Jakulin (ur.), Turizem in kakovost življenja: mednarodna konferenca; zbornik povzetkov (str. 19–33). Fakulteta za turistične študije - Turistica. Borec, A. (2012). Analiza stanja in možnosti javno-zasebnih partnerstev pri trže- nju lokalnih prehranskih izdelkov iz gorsko hribovskih območij. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Ciolac, R., Csosz, I., Petroman, C., Petroman, I., Martin, D., Dincu, A. M., Ru- jescu, C., in Stanciu, S. (2013). Public-private partnership on rural tourism field in Europe an innovation for rural development: Achievements and pro- 135 Literatura posal. Banat’s University of Agricultural Sciences and Veterinary Medi-cine. Čepar, Ž., in Bojnec, Š. (2007). Dejavniki povpraševanja po visokošolskem izo- braževanju v Sloveniji. Management, 2(1), 37–50. Čepar, Ž., in Bojnec, Š. (2008a). Population aging and the education market in Slovenia and Croatia. Eastern European Economics, 46(3), 68–86. Čepar, Ž., in Bojnec, Š., (2008b). The patterns in development and challen- ging issues in secondary education in Slovenia. V H. V. Knudsen (ur.), Secondary education issues and challenges (str. 119–134). Nova Science Pu-blishers. Čepar, Ž., in Bojnec, Š. (2009). What kind of secondary education? Internati- onal Journal of Management in Education, 3(1). https://doi.org/10.1504/ IJMIE.2009.023084 Dekleva, M. M. (1998). Razvoj turističnih krajev: udeležba krajanov, priročnik. Turistična zveza Slovenije. Dwyer, L., Forsyth, P., in Dwyer W. (2010). Tourism economics and policy. Channel View. Easterby-Smith, M., Thorpe, R., in Lowe, A. (2005). Raziskovanje v manage- mentu (M. Sedmak, prev.). Fakulteta za management. Easterby-Smith, M., Thorpe, R., in Lowe, A. (2007). Raziskovanje v manage- mentu (M. Sedmak, prev.). UP Fakulteta za management. Engeset, A. B. (2020). ‘For better or for worse’: The role of family ownership in the resilience of rural hospitality firms. Scandinavian Journal of Hospita-lity and Tourism, 20(1), 68–84. Estiri, M., Heidary Dahooie, J., in Skare, M. (2022). COVID-19 crisis and resi- lience of tourism SME’s: A focus on policy responses. Economic Research--Ekonomska Istraživanja, 35(1), 5556–5580. EUROpaRC Federation. (2010). European charter for sustainable tourism in protected areas. Fanelli, R. M., in Romagnoli, L. (2020). Customer satisfaction with farmhouse facilities and its implications for the promotion of agritourism resour-ces in Italian municipalities. Sustainability, 12(5), 1749. Farzanegan, M. R., Gholipour, H. F., Feizi, M., Nunkoo, R., in Andargoli, A. E. (2021). International tourism and outbreak of coronavirus (COVId-19): A cross-country analysis. Journal of Travel Research, 60(3), 687–692. Giaccio, V., Mastronardi, L., Marino, D., Giannelli, A., in Scardera, A. (2018). Do rural policies impact on tourism development in Italy? A case study of agritourism. Sustainability, 10(8), 2938. Gomezelj Omerzel, D. (2006). Konkurenčnost turističnih destinacij: analiza kon- kurenčnosti Slovenije z integriranim modelom. Fakulteta za management. Gomezelj Omerzel, D. (2015). Innovativeness in tourism: Model development. Procedia Economics and Finance, 23, 750–756. 136 Literatura González-Leonardo, M., Rowe, F., in Fresolone-Caparrós, A. (2022). Rural re- vival? The rise in internal migration to rural areas during the COVId-19 pandemic: Who moved and where? Journal of Rural Studies, 96, 332–342. Gospodarska zbornica Slovenije. (2009). Turistično gostinska zbornica Slo- venije, izbor podatkov iz obrazcev: podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb ter iz njih izračunani kazalniki za leto 2002–2008; vir podatkov: aJpES, obdelava: CIS gZS, metodologija: SKEp gZS, distribucija: Infolink gZS. Gričar, S., Sugar, V., in Bojnec, Š. (2021). The missing link between wages and labour productivity in tourism: Evidence from Croatia and Slovenia. Economic Research-Ekonomska istraživanja, 34(1), 732–753. Hair, J. F. Jr., Anderson, R. E., Tatham, R. L., in Black, W. C. (1995). Multivari- ate data analysis. Prentice Hall. Hunziker, W., in Krapf, K. (1942). Grundriss der allgemeinen Fremdenverkehrsle- hre. Polygraphischer. Južnik Rotar, L., Gričar, S., in Bojnec, Š. (2023). The relationship between tou- rism and employment: Evidence from the Alps-Adriatic country. Econo-mic Research-Ekonomska istraživanja, 36(1), 2080737. Kachigan, S. K. (1991). Multivariate statistical analysis: A conceptual introducti- on (2nd ed.). Radius. Kaluža, V., in Bojnec, Š. (2016). Human capital and organizational climate in travel agencies. Academica Turistica, 9(1), 49–59. Kaluža, V., in Bojnec, Š. (2018). Vpliv človeškega kapitala na poslovno uspeš- nost turističnih agencij. Revija za univerzalno odličnost: RUO, 7(2), 153– 164. Kovač, B. (2001). Strategija slovenskega turizma 2002-2006 : vlada RS. Ministr- stvo za gospodarstvo. Kürüm Varolgüne, F., Çelik, F., Del Río-Rama, M. C., in Álvarez-García, J. (2022). Reassessment of sustainable rural tourism strategies after CO-VId-19. Frontiers in Psychology, 13, 944412. Li, Y., Westlund, H., in Liu, Y. (2019). Why some rural areas decline while some others not: An overview of rural evolution in the world. Journal of Rural Studies, 68, 135–143, Marques, C. P., Guedes, A., in Bento, R. (2021). Rural tourism recovery betwe- en two COVId-19 waves: The case of Portugal. Current Issues in Tourism, 25(6), 857–863. Mihalič, T. (2006). Trajnostni turizem. Ekonomska fakulteta. Mihalič, T. (2008). Turizem: ekonomski vidiki. Ekonomska fakulteta. Mihalič, T. (2010). Novi modeli poslovanja v slovenskem hotelirstvu. Ekonomska fakulteta. Mihalič, T., in Kuščer, K. 2010. Indeks turističnega zaupanja 2010 – 3: ekonomski rezultati in priložnosti slovenskega turizma. Ekonomska fakulteta. 137 Literatura Mlinar, Janez. (2014). Od romarja do sodobnega turista: kratka zgodovina turiz- ma v Kranjski Gori. Gornjesavski muzej. Moya Calderón, M., Chavarría Esquivel, K., Arrieta García, M. M., in Lozano, C. B. (2021). Tourist behaviour and dynamics of domestic tourism in ti-mes of COVId-19. Current Issues in Tourism, 25(14), 2207–2211. Nemec Rudež, H., in Bojnec, Š. (2007). Ekonomika turizma. Turistica, Visoka šola za turizem. Norušis, M. J. (2002). SPSS 11.0 guide to data analysis. Prentice Hall. Občina Kranjska Gora. (2016). Prihodki od turistične takse, interni podatki. Občina Kranjska Gora in LTO Kranjska Gora. (2015). Strategija razvoja turizma občine Kranjska Gora 2015–2025. Občina Žirovnica. (2021). Razvojni program Občine Žirovnica 2030. https:// zirovnica.si/wp-content/uploads/2021/03/Razvojni-program-obcine--Zirovnica-2030-priloga.pdf Občina Žirovnica in Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. (2021). Žirovni- ca kot trajnostna butična destinacija: strateške smernice turizma Žirovnica. Občina Žirovnica. Ogorelc, A., (2009). Residents’ perceptions of tourism impacts and sustaina- ble tourism development. International Journal of Sustainable Economy, 1(4), 373–387. Papler D. (2020). Dejavniki turističnega povpraševanja in ponudbe v alpski turistični destinaciji. V J. Grašič Stare, E. Čuk in A. Pogorelec (ur.), Raz-iskovalni izzivi in razvojne priložnosti: 6. konferenca z mednarodno udeležbo - konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in flo-ristike ter živilstva in prehrane; zbornik prispevkov (str. 42–57). Biotehniški center Naklo. Papler, D., in Bojnec, Š. (2008). Sonaravni razvoj med kmetijstvom, okoljem in energetiko. Organizacija, 41(6), A247–A255. Papler, D., in Bojnec, Š., (2009a). Gorenjska turistična destinacija: izobraže- vanje in trajnostni razvoj. V Management, izobraževanje in turizem: krea-tivno v spremembe (str. 2106–2115). Fakulteta za turistične študije – Tu-ristica. Papler, D., in Bojnec, Š., (2009b). Nekateri dejavniki razvoja turistične desti- nacije = Some factors of tourist destination development. Management, izobraževanje in turizem: kreativno v spremembe; Znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo Management, izobraževanje in turizem, Portorož, 22.-23. oktober 2009 (str. 2116–2122.). Fakulteta za turistične študije – Turi-stica. Papler, D., in Bojnec, Š. (2010). Ekonomska uspešnost in trajnostni razvoj Go- renjske turistične destinacije. V E. Premrov in T. Krašna (ur.), Kakovost in inovativnost v turizmu in gostinstvu: zbornik prispevkov 2. mednarodne znanstveno-strokovne konference (str. 353–363). Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem. 138 Literatura Papler, D., in Koman, M. (2023). Kulturna dediščina kot obogatitev turizma v deželi pod Stolom. V T. Košir in A. Pogorelec (ur.), Med vizijo in resnič-nostjo novih obzorij: 7. konferenca z mednarodno udeležbo - Konferenca VI-VUS s področja kmetijstva in gozdarstva, naravovarstva in varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja; zbornik prispevkov (str. 381–395). Biotehniški center Naklo. Peters, M., in Vellas, F. (2019). Globalisation, innovation, and tourism. V J. T. Dallen (ur.), Handbook of globalisation and tourism (str. 214–224). Edward Elgar. Pikkemaat, B., in Zehrer, A. (2016). Innovation and service experiences in small tourism family firms. International Journal of Culture, Tourism and Hospitality Research, 10(4), 343–360. Planina, J. (1997). Ekonomika turizma. Ekonomska fakulteta. Planina, J., in Mihalič, T. (2002). Ekonomika turizma. Ekonomska fakulteta. Planinc, T., Bojnec, Š., in Planinc, S. (2013). Analysis of the financial perfor- mance in the Slovenian tourism economy. Management, 8(2), 109–123. Prayag, G., Chowdhury, M., Spector, S., in Orchiston, C. (2018). Organizatio- nal resilience and financial performance. Annals of Tourism Research, 73, 193–196. Rosalina, P. D., Dupre, K., in Wang, Y. (2021). Rural tourism: A systematic li- terature review on definitions and challenges. Journal of Hospitality and Tourism Management, 47(9), 134–149. Scolozzi, R., Schirpke, U., Detassis, C., Abdullah, S., in Gretter, A. (2015). Map- ping Alpine landscape values and related threats as perceived by touri-sts. Landscape Research, 40, 451–465. Sharpley, R. (2002). Rural tourism and the challenge of tourism diversificati- on: The case of Cyprus. Tourism Management, 23(3), 233–244. Silva, L. (2022). The impact of the COVId-19 pandemic on rural tourism: A case study from Portugal. Anatolia, 33(1), 157–159. Sirše, J., Vidjen, T., Kalin, J., in Černič, I. (2004). Satelitski računi za turizem v Sloveniji. Ministrstvo za gospodarstvo. Slovenska turistična organizacija. (2016). Turizem v številkah 2015. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. (2014). Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v ob-dobju 2014–2020. Sörensson, A., in Von Friedrichs, Y. (2013). An importance-performance analysis of sustainable tourism: A comparison between international and national tourists. Journal of Destination Marketing and Management, 2(1), 14–21. Št’astná, M., Vaishar, A., Brychta, J., Tuzová, K., Zloch, J., in Stodolová, V. (2020). Cultural tourism as a driver of rural development: Case study; Southern Moravia. Sustainability, 12(3), 9064. 139 Literatura Šuster Erjavec, H., in Južnik Rotar, L. (2013). Analiza podatkov s SPSS (2. izd.). Fakulteta za komercialne in poslovne vede. Tasnim, Z., Shareef, M. A., Dwivedi, Y. K., Kumar, U., Kumar, V., Malik, F. T., in Raman, R. (2022). Tourism sustainability during COVID-19: Developing value chain resilience. Operations Management Research, 16(5), 391–407. Tomczak, P., in Stachowiak, K. (2015). Location patterns and location factors in the cultural and creative industries. Quaestiones Geographicae, 34(2), 7–27. Uran, M., in Juvan, E. (2010). Vloga deležnikov pri oblikovanju turistične stra- tegije: stališče lokalnega prebivalstva. Organizacija, 43(5), A196–A207. Uran, M., Ovsenik, R., Ovsenik, M., Jerman, J., Radić, D., Tkalčič, M., in Bata- gelj, Z. (2006). Razvojni načrt in usmeritev slovenskega turizma 2007–2011. Turistica – Visoka šola za turizem. Vaishar, A., in Št’astná, M. (2020). Impact of the COVId-19 pandemic on rural tourism in Czechia preliminary considerations. Current Issues in Touri-sm, 25, 187–191. Vidmar, M. (2016). Vpliv krize na turizem v občini Kranjska Gora [Neobjavljena diplomska naloga]. Univerza na Primorskem. Vlada Republike Slovenije. (2008). Državni razvojni program Republike Sloveni- je za obdobje 2007–2013. Wanner, A., Seier, G., in Pröbstl-Haider, U. (2020). Policies related to susta- inable tourism: An assessment and comparison of European policies, frameworks and plans. Journal of Outdoor Recreation and Tourism, 29, 100275. Weiermair, K., Siller, H. J., in Mössenlechner, C. (2006). Entrepreneurs and entrepreneurship in alpine tourism: Past, present, and future. Journal of Teaching in Travel and Tourism, 6(2), 23–40. Yague, P. R. (2002). Rural tourism in Spain. Annales of Tourism Research, 29(4), 1101–1110. Zupan, M. (2016). Trajnostni turistični produkt: primer prakse lokalne skup- nosti s predlogi izboljšav z vidika trajnosti in partnerstva. V Trajnostna organizacija: zbornik 35. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti (str. 1453–1463). Moderna organizacija. Zupan, M., in Papler, D. (2016). Podjetniški pristop za turistični razvoj v lokal- nih skupnostih. V M. Maček Jerala, A. Maček, Melita in M Kolenc Arti-ček (ur.), Z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti: zbornik referatov (str. 495–513). Biotehniški center Naklo. 140 Recenziji Znanstvena monografija Trajnostni gospodarski razvoj turistične alpske regije avtorjev Štefana Bojneca in Draga Paplerja obravnava zanimiv prerez gospodarskega razvoja ter ekonomskih učinkov, dejavnikov po- nudbe in povpraševanja, podjetniškega pristopa in lokalne povezave z vključevanjem kulturnih, naravnih ter doživljajskih priložnosti in zah- tev, možnosti in interesa deležnikov izobraževalnega procesa za podro- čje gostinstva in turizma. Monografija predstavlja pomembno izvirno znanstveno delo, ki temelji na analizi zbranih podatkov v gorenjskih turističnih občinah. Analize so izvedene z uporabo kazalnikov poslovanja, opisne statistike in multivariatnih statističnih metod na primeru turistične destinacije razvitega turističnega okoljaa, kot je Kranjska Gora z razvito kongre- sno, zimsko-športno in poletno rekreacijsko-planinsko ponudbo, ter podeželskega okolja, kot je Žirovnica s potjo kulturne dediščine, čebe- larsko tradicijo, tehniško in etnološko dediščino ter z naravnimi lepo- tami, ki se povezujejo z večjimi turističnimi centri v gorenjski regiji. Izdelan je model podjetniške pobude za vključevanje deležnikov in spremljajočih udeležencev ter uporabnikov z namenom razvoja eko- nomsko-poslovnih relacij, povezav in zaznavanja priložnosti med po- nudbo ter povpraševanjem in vplivom/učinkom turizma na lokalno okolje. Monografija pri oblikovanju strategij turizma za lokalno okolje in razvoj podeželja izpostavlja naslednja nova področja: vključevanje so- naravnega razvoja, soodvisnost obiskovalcev glede na gospodarska gi- banja, značilnosti turistične destinacije alpske regije, vključevanje jav- no-zasebnega partnerstva, oblikovanje produktov butičnih doživetij s podporo marketinga ter kadrovskih resursov in izobraževalnega siste- ma. Analizira in opozarja na tveganja v poslovanju v času gospodarske krize ter epidemije covida-19 in poudarja pomen povezanosti izobraže- valne ustanove z okoljem kot pomembnim dejavnikom za ustvarjanje 141 Recenziji kakovostnega, specifičnega znanja na področju gostinstva in turizma ter za karierni razvoj zaposlenih. Delo je pomembno za razvoj znanosti, stroke in prakse z ekonom- skega, družbenega ter okoljskega vidika. Priporočam ga za objavo, da bo dostopno krogu raziskovalcev, strokovnjakov in vseh zaintere- siranih bralcev, ki se ukvarjajo z izzivi trajnostnega razvoja turizma in vprašanji, povezanimi z razvojem turistične dejavnosti v lokalnem okolju. Prof. dr. Darja Boršič Znanstvena monografija z naslovom Trajnostni gospodarski razvoj turi- stične alpske regije avtorjev Štefana Bojneca in Draga Paplerja preučuje spekter tem turizma na alpskem območju. Avtorja ubereta inovativen pristop in spretno združita šest empiričnih kvantitativnih raziskav, ki prinašajo vpogled v dinamiko turizma z osredotočanjem na alpsko tu- ristično območje. Vsaka izmed raziskav predstavlja svoj prispevek k ce- lotni sliki turističnega gospodarstva alpske regije, pri čemer se avtorja najprej usmerita v ekonomsko analizo turističnega gospodarstva alp- ske regije pred gospodarsko krizo. Ena ključnih značilnosti je pristop k preučevanju različnih vidikov turističnega gospodarstva, kot so turi- stične kapacitete, dohodek iz turizma in kazalniki poslovanja hotelskih podjetij ter kampov. V nadaljevanju se monografija skozi kvantitativni pregled posveti vidiku gospodarskega pretresa oz. vplivu gospodarske krize. Sledijo analize gradnikov turističnega povpraševanja in ponud- be, lokalnega podjetništva in njegovega pomena za turistično ponudbo na podeželju ter spodbujanja naravne in kulturne dediščine v navezavi na trajnostne vidike; pri tem avtorja za preverjanje hipotez uporabita regresijsko analizo. Ker je izobraževanje za potrebe turizma in s tem vlaganje v človeški kapital tesno povezano z ozaveščanjem in vključe- vanjem trajnostnih tem v izobraževanje, avtorja pojasnita izzive za- poslovanja v turizmu tudi v luči preteklega izobraževanja za potrebe slovenskega turizma. Monografija tako združuje ekonomske, okoljske in druge vidike turizma, ki so ključni za trajnostni razvoj alpskih regij. Delo se usmerja v dinamično raziskovanje teme skozi raznolike primere, pri čemer sledi svežemu pristopu in se odmakne od tradici- onalnega modela pregleda literature. Avtorja tako inovativno predsta- vljata lastne empirične raziskave, ki dodajajo razsežnost razumevanju turističnega gospodarstva v alpski regiji. Ta pristop bralcu omogoča 142 Recenziji razumevanje raznolikosti izzivov in priložnosti, s katerimi se sooča tu- rizem v alpskih regijah, in tako prinaša vpogled v razmere in potrebe trajnostnega razvoja turistične alpske regije. Avtorja z nizanjem raziskav odpirata razpravo o prihodnosti turiz- ma v alpskih regijah ter s tem ponujata smernice za nadaljnje raziskave in ukrepanje na tem področju. Zaključek ponuja kratko sintezo novih spoznanj. Monografija je lahko vir informacij za raziskovalce, praktike in odločevalce na področju, ki ga obravnava, ter tako služi kot izhodišče za nadaljnje razprave v kontekstu alpskega turizma. Prof. dr. Helena Nemec Rudež 143 Založba Univerze na Primorskem www.hippocamus.si